ZPP (1977) člen 166, 166/1, 368, 166, 166/1, 368. ZOR člen 99, 99/1, 141, 141/1, 1089, 1097, 99, 99/1, 141, 141/1, 1089, 1097.
izvensodna poravnava - oderuška pogodba
Če je tožnik pred podpisom prebral vsebino poravnave o plačilu odškodnine za nesrečo pri delu ter se predhodno se tudi posvetoval s svojo pooblaščenko, ki mu je svetovala, da ponujeni znesek odškodnine vzame, če mu ustreza, niso podani znaki oderuške pogodbe, tožnik pa se tudi ne more v pritožbi sklicevati na ničnost sklenjene poravnave in zmoto tožnika.
Če gre za spor o transformaciji delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, mora delavec uveljavljati varstvo pravic pri delodajalcu v 15 dneh od izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne pa v 15 dneh od sklenitve (nezakonite) pogodbe o zaposlitvi, saj je nezakonito stanje trajalo do izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas in od takrat teče rok za uveljavljanje pravic pri delodajalcu.
Eventuelni nelegalni priklopi na toplotno postajo (napravo uporabnika) niso stvar dobavitelja in ne vplivajo na obseg in višino obveznosti imetnika toplotne postaje, dokler dobavitelj toplotne energije ne vzpostavi poslovnega razmerja z nelegalnimi odjemalci.
Tožeča stranka tako glede na predmet zavarovanja (ki predstavlja posamezne dele stavb, ki kot taki niso vknjiženi v zemljiški knjigi) začasne odredbe ni mogla predlagati po določbi 2. točke 1. odst. 273. člena ZIZ, saj poleg prepovedi odtujitve in obremenitve spornih poslovnih prostorov ni mogla predlagati tudi vknjižbe te prepovedi v zemljiški knjigi. Po določbi 21. člena ZZK - Zakona o zemljiški knjigi mora biti namreč v listini, ki je podlaga za vknjižbo, nepremičnina označena s tistimi podatki, s katerimi je vpisana v zemljiški knjigi. Verjetnega obstoja terjatve na tistem delu nepremičnin, ki presegajo sporne poslovne prostore, katerih zavarovanje se v tem postopku zahteva, pa tožeča stranka v tem postopku niti ne zatrjuje. Sama prepoved odtujitve in obremenitve spornih nepremičnin pa ne more doseči tistega namena zavarovanja, ki ga zasleduje institut začasne odredbe, saj brez neposrednih dejanj zavarovanja ni izvršljiva. Glede na konkretne okoliščine primera bi tožeča stranka namen zavarovanja lahko dosegla le s predlagano začasno odredbo po določbi 3. točki 1. odst. 273. člena ZIZ.
pristojnost - krajevna pristojnost - izvršba na premičnine
Sodišče presoja pristojnost na podlagi navedb v predlogu za izvršbo. Glede na to, da je upnik v predlogu za izvršbo navedel, kje se nahajajo dolžnikove premičnine, je za odločitev o predlogu pristojno sodišče, na območju katerega so stvari.
Prenehanje izvenzakonske skupnosti se ne ugotavlja v postopku, ki bi bil analogen postopku za razvezo zakonske zveze, pač pa v postopku, v katerem se odloča na primer o pravici do preživnine oziroma o obveznosti plačevanja preživnine.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je v letu 1998 upniku po svoji evidenci preplačal 2.000,00 SIT. Vendar zatrjevanega preplačila kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa ni podkrepil z dokazi. Dolžnikov ugovor je zato v tem delu ostal neobrazložen.
Omejitve izvršbe, ki so navedene v 102. členu ZIZ se ne nanašajo na rubež denarnih sredstev na dolžnikovih računih, marveč zgolj kadar gre za rubež plače in podobnih prejemkov.
sprememba tožbe - preživnina za razvezanega zakonca
Zahteva v pritožbi za priznanje preživnine razvezanemu zakoncu, ki ni bila uveljavljana v postopku pred sodiščem prve stopnje je sprememba tožbe, ki v pritožbenem postopku ni dovoljena.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Pritožnik v pritožbi oporeka resničnosti ugovornih trditev in ugovarja zastaranje dolžnikove terjatve, česar pa v tem pritožbenem postopku ni moč presojati. Navedena dejstva, ki jih je dolžnik podkrepil tudi z dokazi, bi lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnična. O tem pa bo v nadaljevanju odločalo sodišče v pravdnem postopku.
Na glavni obravnavi dana izjava tožene stranke, da je pripravljena plačati iztoževano odškodnino, ko bo cenilec ugotovil njeno višino, pomeni priznanje dolga, ki zastaranje pretrga.
Starši so dolžni preživljati svoje otroke in njihova obveznost prispevati k stroškom preživljanja otrok nastane z rojstvom otroka in glede na svojo naravo dospe v plačilo vsak mesec. Zato je preživninski upravičenec upravičen zahtevati plačilo zamudnih obresti od preživninskih obrokov, ki so do dneva sojenja sodišča prve stopnje že zapadli v plačilo, kot tudi od bodočih preživninskih obrokov, ki do tega dne še niso zapadli.
Lastnik je tisti, ki mora vzdrževati stanovanje, skupne prostore, dele, objekte in naprave v stanovanjski hiši v stanju, ki zagotavlja najemniku normalno uporabo stanovanja ter skupnih prostorov, delov, objektov in naprav stanovanjske hiše ves čas trajanja najema in to na svoje stroške. Tako je dolžan lastnik nositi stroške vzdrževanja kabelskega sistema in ne najemnik.