sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neutemeljen ugovor - popravni sklep - izvršba na sredstva na dolžnikovem računu - izvršba na podlagi nepravnomočnega sklepa
V zvezi s smiselnim izvajanjem dolžnika, da mu je sodišče onemogočilo poslovanje, kar bi lahko storilo le z začasno odredbo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje samo zarubilo dolžnikova denarna sredstva na žiro računu, skladno s sklepom o izvršbi, ni pa izdalo nikakršnega sklepa o prepovedi uporabe zadevnega žiro računa. Zato je dejanska blokiranost žiro računa posledica dejstva, da dolžnikovi prilivi ne zadoščajo za pokritje njegovih obveznosti, in ne morda kakšne sodne prepovedi. Popravni sklep lahko sodišče izda kadar koli, pred ali po pravnomočnosti popravljenega sklepa, na predlog strank ali po uradni dolžnosti. Pred izdajo popravnega sklepa sodišču ni potrebno zaslišati strank.
Če gre za spor o transformaciji delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, mora delavec uveljavljati varstvo pravic pri delodajalcu v 15 dneh od izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne pa v 15 dneh od sklenitve (nezakonite) pogodbe o zaposlitvi, saj je nezakonito stanje trajalo do izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas in od takrat teče rok za uveljavljanje pravic pri delodajalcu.
ZPP (1977) člen 326, 326/1, 326, 326/1. ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 177, 177/3, 186, 154, 154/2, 173, 174, 177, 177/3, 186.
povzročitev škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - oprostitev odgovornosti - gmotna škoda - negmotna škoda - bodoča škoda
Vožnja z električnim avtomobilčkom po avtodromu je zaradi pogostih trčenj med avtomobilčki za otroka, ki se vozi sam, nevarna. Prisoja zamudnih obresti od odškodnine za bodočo gotovo gmotno škodo ni utemeljena, če v odškodninskem zahtevku ni upoštevan ustrezen diskont.
ZST člen 13, 13/1, 13/2, 13, 13/1, 13/2. ZPP člen 168, 168/1, 169, 169/2, 168, 168/1, 169, 169/2.
oprostitev plačila sodne takse
Pritožnica dokazov o večjih stroških za zdravila ter lajšanje bolezenskih težav, katere naj bi imela po pritožbenih trditvah, ni priložila ne predlogu za oprostitev plačila taks ne pritožbi, zato sodišče takšnih nedokazanih trditev ni moglo upoštevati. Tožnica bi namreč morala v skladu z določbo drugega odstavka 169. člena ZPP tudi morebitne druge dokaze, s katerimi izkazuje svoje premoženjsko stanje, priložiti predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.
ZPP (1977) člen 370, 370/2, 370, 370/2. ZOR člen 620, 620.
pogodba o delu - odprava napak - pravni posel - sodba - ugovor
Sodišče prve stopnje je očitno menilo, da je tožena stranka, s tem ko je vtoževani račun znižala na sporazumno ugotovljeno vrednost, pred pravdo priznala vtoževano terjatev tako po temelju kot po višini. Takšno sklepanje pa je, upoštevaje, da iz besedila zapisnika sledi tudi, da "izvajalec ni kriv za vlažnost prostorov ob priliki polaganja parketa", vsaj preuranjeno.
Delitev hiše se mora opraviti tako, da se kar najbolj dosledno upošteva načelo fizične delitve, tako da je potrebnih karseda malo skupnih (to je solastnih) prostorov, s čimer se tudi omeji možnost sporov, ki izvirajo iz skupnosti, kar predvsem tudi je namen delitvenega postopka.
ZD člen 191, 191/1, 191, 191/1. ZIZ člen 267, 267.
zapuščinski postopek - začasna odredba
Izvršba ni tista, ki bi sledila pravnomočnemu koncu zapuščinskega postopka za primer morebitnega nespoštovanja kondemnatornih odločb sodišča in kakršnih v zapuščinskem postopku sodišče ne izdaja. V zapuščinskem postopku predvideni ukrepi zavarovanja zapuščine so namreč določeni v 191. členu ZD, med katerimi pa ni zavarovanja z začasno odredbo.
ZTLR člen 16, 16/4, 16, 16/4. ZNP člen 118, 118/1, 118, 118/1.
delitev nepremičnin
Če so solastniki že sklenili sporazum o delitvi nepremičnine, ne more nezadovoljen solastnik, ki si sporazum po svoje razlaga, zahtevati delitve stvari pred sodiščem.
odkup stanovanja - vojaško stanovanje - imetnik stanovanjske pravice
Zasedenost stanovanja, ki ga mora po prvostopni odločitvi tožena stranka prodati tožeči stranki, nima nobenega vpliva na utemeljenost tožbenega zahtevka tožeče stranke. Tožeča stranka ima pravico odkupiti edino navedeno stanovanje, saj je tožnica po prvostopnih ugotovitvah v času uveljavitve Stanovanjskega zakona 19.10.1991 le na stanovanju imela položaj imetnice stanovanjske pravice in na nobenem drugem.
Ker Zakon o izvršbi in zavarovanju v 302. členu izrecno določa datum njegove uveljavitve, v prehodnih določbah pa, razen za sodne izvršitelje in opravo rubeža ter zavarovanja po uradnih osebah oziroma delavcih po sodišču, ne predvideva prehodnega obdobja, in ker gre za procesne določbe, je potrebno II. odst. 300. člena ZIZ tolmačiti tako, da se določbe ZIZ-a uporabljajo od 15.10.1998 dalje tudi za tiste izvršilne zadeve in zadeve zavarovanja, ki so bile začete še po starem oz. prej veljavnem Zakonu o izvršilnem postopku (ZIP).
Ker znaša vrednost spornega predmeta, od katere je posredno odvisna tudi višina stroškov postopka, 39,324.254,00 SIT, ker je tožnik dijak, ki se redno šola in ker kot tak nima ne lastnega dohodka niti premoženja kot vira sredstev za lastno preživljanje - temveč je nasprotno sam še vedno preživninski upravičenec, so izpolnjeni pogoji za njegovo oprostitev plačila stroškov postopka po določbah prvega in petega odst. 168. čl. ZPP.
ZOR člen 17, 219, 462, 462/1, 17, 219, 462, 462/1.
prodajna pogodba - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izpolnitev pogodbe - denarna kazen - uporaba tuje stvari v svojo korist
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da ni pomembno v kakšne namene je toženka uporabljala prostore stanovanja. V skladu z določbo 219. člena ZOR je namreč toženka dolžna nadomestiti le korist, ki jo je imela od uporabe stanovanja. Kakšna je bila korist, je potrebno konkretno in natančno ugotoviti. Za obdobje od 1.7.1996 do konca novembra 1996 pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo kakšno korist je imela toženka od uporabe stanovanja v katerem ni bivala. Ob ugotovitvi, da je v tem obdobju živela v drugem stanovanju v Ljubljani ter tam očitno plačevala najemnino, ni mogoče enostavno šteti, da je uporabljala tudi kritično stanovanje na tak način, da bi imela s tem korist v višini najemnine.
Lastnik je tisti, ki mora vzdrževati stanovanje, skupne prostore, dele, objekte in naprave v stanovanjski hiši v stanju, ki zagotavlja najemniku normalno uporabo stanovanja ter skupnih prostorov, delov, objektov in naprav stanovanjske hiše ves čas trajanja najema in to na svoje stroške. Tako je dolžan lastnik nositi stroške vzdrževanja kabelskega sistema in ne najemnik.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - posebno upravičeni razlogi
V predlogu za odlog izvršbe je dolžnik navedel, da ponovno vzpostavlja proizvodnjo ter, da je v dogovoru z upnico in drugimi bankami, saj poskuša pridobiti kredit, s katerim bi lahko poplačal svojo obveznost. Zato se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na to, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za presojo dejstva, ali odložitev izvršbe v konkretnem primeru za dolžnika prinaša rešitev ali ne, saj takšna ocena prvostopnega sodišča predstavlja le oceno upravičenosti zatrjevanega razloga za odložitev izvršbe. Glede na višino v tem postopku uveljavljane upnikove denarne terjatve in ob upoštevanju dejstva, da je dolžnik odlog za čas treh mesecev predlagal že z vlogo z dne 17.12.1999, pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da odložitev izvršbe za dolžnika v konkretnem primeru ni na mestu.
Šteje se, da je tožeča stranka tožbo umaknila, če tudi po opominu ni plačala predpisane takse za tožbo, ne glede na to, da je pred izdajo sklepa o umiku in ustavitvi postopka vložila predlog za oprostitev stroškov postopka in plačila taks, ki pa je bil vložen že po vložitvi tožbe in tudi po poteku roka za plačilo takse po opominu.