Če gre za spor o transformaciji delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas, mora delavec uveljavljati varstvo pravic pri delodajalcu v 15 dneh od izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ne pa v 15 dneh od sklenitve (nezakonite) pogodbe o zaposlitvi, saj je nezakonito stanje trajalo do izteka pogodbe o zaposlitvi za določen čas in od takrat teče rok za uveljavljanje pravic pri delodajalcu.
KZ člen 169, 169/1, 170, 170/1, 169, 169/1, 170, 170/1. ZKP člen 358, 358/1, 358, 358/1.
razžalitev - obrekovanje - opis kaznivega dejanja - čas izvršitve kaznivega dejanja
Opis dejanskih okoliščin je vselej stvar tožilca, v obravnavanem primeru zasebnih tožilcev, sodišče pa je pri sojenju na tak opis vezano ter ga glede bistvenih sestavin ne more spreminjati.
ZPP (1977) člen 166, 166/1, 368, 166, 166/1, 368. ZOR člen 99, 99/1, 141, 141/1, 1089, 1097, 99, 99/1, 141, 141/1, 1089, 1097.
izvensodna poravnava - oderuška pogodba
Če je tožnik pred podpisom prebral vsebino poravnave o plačilu odškodnine za nesrečo pri delu ter se predhodno se tudi posvetoval s svojo pooblaščenko, ki mu je svetovala, da ponujeni znesek odškodnine vzame, če mu ustreza, niso podani znaki oderuške pogodbe, tožnik pa se tudi ne more v pritožbi sklicevati na ničnost sklenjene poravnave in zmoto tožnika.
ZST člen 13, 13/1, 13/2, 13, 13/1, 13/2. ZPP člen 168, 168/1, 169, 169/2, 168, 168/1, 169, 169/2.
oprostitev plačila sodne takse
Pritožnica dokazov o večjih stroških za zdravila ter lajšanje bolezenskih težav, katere naj bi imela po pritožbenih trditvah, ni priložila ne predlogu za oprostitev plačila taks ne pritožbi, zato sodišče takšnih nedokazanih trditev ni moglo upoštevati. Tožnica bi namreč morala v skladu z določbo drugega odstavka 169. člena ZPP tudi morebitne druge dokaze, s katerimi izkazuje svoje premoženjsko stanje, priložiti predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek pri ugovoru
Glede na to, da je dolžnikov ugovor obrazložen, kar ugotavlja tudi upnik v svoji pritožbi, je odločitev sodišča prve stopnje, povsem v skladu z 2. odst. 62. člena ZIZ. O utemeljenosti ugovornih navedb in s tem o utemeljenosti zahtevka ter o stroških pa bo v nadaljevanju odločalo pristojno sodišče v pravdnem postopku.
Dejansko stanje je bilo zmotno in nepopolno ugotovljeno, saj ni bilo zanesljivo ugotovljeno, ali je tožena stranka tudi v preteklosti postavljala električnega pastirja tako, da je sekal služnostno pot in ali je bil s tem dostop do tožnikove hiše preprečen ali ne.
Iz razlogov sodbe namreč nedvomno izhaja, da je obtoženec oškodovanki sledil po izstopu iz avtobusa in jo nato porinil desno pod cesto tako močno, da je zdrsela po nasipu kar štiri metre v globino, nato pa ko je ona ležala na hrbtu, ji pokleknil med noge in ji poskušal razkleniti kolena. To pa je sila, ki jo je obtoženec uporabil zoper oškodovanko z namenom spolnega občevanja.
Za nadaljevanje nepravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi smrti nasprotnega udeleženca, zadostuje za poziv sodišča dedičem, da prevzamejo nepravdni postopek, že vednost sodišča o tem, kdo so zapustnikova vdova in zapustnikovi otroci, ki so njegovi zakoniti dediči in ni potrebno, da bi bili kot dediči tudi ugotovljeni s pravnomočnim sklepom o dedovanju.
ZPPSL člen 126, 126/4, 126, 126/4. ZPP člen 181, 181/2, 274, 181, 181/2, 274.
ugotovitvena tožba - pravni interes - stečaj
Tožeča stranka bi kot stečajni upnik svojo v stečajnem postopku prijavljeno in prerekano terjatev lahko poplačala le pod pogojem iz 4. odst. 126. čl. ZPPSL/89 in to le v stečajnem postopku. Ker se ta pogoj ni izpolnil, terjatev tožeče stranke pri glavni razdelitvi ni mogla biti upoštevana.
Tako se kot pravilna izkaže odločitev sodišča prve stopnje glede zavrženja tožbe zaradi pomanjkanja (procesne predpostavke) pravnega interesa tožeče stranke za vodenje te pravde.
sklep o dedovanju - dedovanje - oporoka - napotitev na pravdo
Zahtevek na zmanjšanje oporočnih razpolaganj se primarno rešuje v zapuščinskem postopku, če ni sporna dejanska podlaga njegovega zahtevka, sicer je potrebna napotitev na pravdo.
Če upnik kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa pritožbo vloži po pooblaščencu, ki ni oseba iz 3. odst. 87. člena ZPP, je potrebno tako pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
Podana je zmotna ugotovitev dejanskega stanja, ko je neprepričljivo ugotovljeno, da ustna kupoprodajna pogodba ni bila sklenjena, ker F. R. ni nastopal kot pooblaščenec toženk kot lastnic nepremičnine. Konkludentna dejanja toženk (izselitev iz sporne nepremičnine, parcelacija) kažejo, da sta toženki svojega očeta F. R. šteli za zastopnika pri sklepanju pogodbe, na navedeno pa kažejo tudi dokazni predlogi za zaslišanje prič in strank, ki jih je prvostopno sodišče neutemeljeno zavrnilo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Ugovornim navedbam glede zatrjevanih plačil upnik v pritožbi ni oporekal. Poleg tega pa je priznal še dolžničino plačilo z dne 08.11.1999 v višini 23.341,00 SIT. Čeprav je prepričan, da je dolžnica prejela vse izterjevane račune in bremenpise, sodišču predlaga, da razveljavi sklep o izvršbi tudi za znesek, ki ga izterjuje na podlagi bremenpisov in računa za katere dolžnica v ugovoru trdi, da predlogu za izvršbo niso bili priloženi. V tem obsegu je dolžničin ugovor zoper sklep o izvršbi moč šteti za obrazložen.
S popravnim sklepom sodišče prve stopnje ne more spreminjati odločitve, temveč le popravlja očitne napake v številkah in računske pomote. Tako ne gre za popravo računske pomote, če sodišče pri popravi izračuna upošteva tudi podatke, ki jih ni upoštevalo v prvotnem obračunu.
odločilna dejstva - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče prve stopnje, ki je v celoti sledilo obrambi tožeče stranke in ob vpogledu v predložene listine ugotovilo, da računi glasijo na toženo stranko, je prezrlo določbo 17. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, po kateri ima najemnik pravico pobotati stroške popravila, ki ne gredo v njegovo breme, z najemnino, če so zato izpolnjene določene predpostavke. Sodišče prve stopnje odločilnih dejstev v tej smeri ni ugotavljalo, zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno.
Reklamacijski postopek pri tožeči stranki so res izvedli organi tožeče stranke in preglede opravili njeni delavci. Pa vendarle ne gre zato vnaprej te dokaze šteti za enostranske in ne popolnoma objektivne, saj drugačne možnosti kot preverjanja pravilnosti vpisanih podatkov o registriranju opravljenih storitev in pravilnosti obračuna po veljavnem ceniku zaradi odprave morebitne administrativno računske napake in preverjanja brezhibnosti registriranja podatkov o ptt storitvah tožeča stranka praktično nima. Tudi ni pričakovati, da bi tožeča stranka kot specializirana družba za nudenje telefonskih storitev v vseh primerih reklamacije angažirala samostojnega neodvisnega strokovnjaka.
Izpraznitev poslovnega prostora po postopku, predvidenem v ZPSPP (izdaja naloga o izpraznitvi) je mogoče zahtevati le v primeru, ko je med dvema strankama sklenjena najemna pogodba za poslovni prostor oziroma poslovno stavbo.