KZ člen 169, 169/1, 170, 170/1, 169, 169/1, 170, 170/1. ZKP člen 358, 358/1, 358, 358/1.
razžalitev - obrekovanje - opis kaznivega dejanja - čas izvršitve kaznivega dejanja
Opis dejanskih okoliščin je vselej stvar tožilca, v obravnavanem primeru zasebnih tožilcev, sodišče pa je pri sojenju na tak opis vezano ter ga glede bistvenih sestavin ne more spreminjati.
izvršba na premičnine - predmet izvršbe - sprememba sredstev in predmetov izvršbe - opravljanje izvršbe - rubež - prodaja stvari - ustavitev izvršbe
Upniku v primeru premičninske izvršbe ni potrebno natančneje označiti, katere premične stvari naj se zarubijo (2. odst. 40. čl. ZIZ), kar je ugodnost za upnika. Upniku je bilo znano, kateri predmet je bil zarubljen, saj je bil obveščen o obeh dražbah, katerih bi se lahko udeležil in bi v primeru neuspešnosti smel in moral predlagati nove predmete premičninske izvršbe (3. odst. 34. čl. ZIZ). Ker tega ni storil, se je molče strinjal, da se izvršba opravlja samo z zarubljenim predmetom - avtomobilom, z (neuspešno) prodajo katerega je bila izvršba konzumirana.
ZPP (1977) člen 144, 145, 144, 145. ZPP člen 141, 141/4, 141, 141/4.
vročanje pisanj - odklonitev sprejema - sprememba stanovanja - nadomestna vročitev - nabitje na vrata - nabitje na oglasno desko
Sporni sklep o izvršbi dolžniku ni bil vročen z nabitjem na sodno desko, temveč z nabitjem na vrata v smislu 144. čl. ZPP/77 v zvezi s 15. čl. ZIZ, pri čemer pa ni bila izpolnjena zakonska predpostavka za veljavnost vročitve z nabitjem na vrata, to je neupravičena odklonitev sprejema.
Čeprav najemnica poslovnih prostorov od junija 1995 dalje v njih ni opravljala dejavnosti, je dolžna za mesec junij in julij 1995 plačati dobavljeno toplotno energijo, ker v tem času še ni izpraznila poslovnih prostorov.
Starši so dolžni preživljati svoje otroke in njihova obveznost prispevati k stroškom preživljanja otrok nastane z rojstvom otroka in glede na svojo naravo dospe v plačilo vsak mesec. Zato je preživninski upravičenec upravičen zahtevati plačilo zamudnih obresti od preživninskih obrokov, ki so do dneva sojenja sodišča prve stopnje že zapadli v plačilo, kot tudi od bodočih preživninskih obrokov, ki do tega dne še niso zapadli.
Ker Zakon o izvršbi in zavarovanju v 302. členu izrecno določa datum njegove uveljavitve, v prehodnih določbah pa, razen za sodne izvršitelje in opravo rubeža ter zavarovanja po uradnih osebah oziroma delavcih po sodišču, ne predvideva prehodnega obdobja, in ker gre za procesne določbe, je potrebno II. odst. 300. člena ZIZ tolmačiti tako, da se določbe ZIZ-a uporabljajo od 15.10.1998 dalje tudi za tiste izvršilne zadeve in zadeve zavarovanja, ki so bile začete še po starem oz. prej veljavnem Zakonu o izvršilnem postopku (ZIP).
ZST člen 13, 13/1, 13/2, 13, 13/1, 13/2. ZPP člen 168, 168/1, 169, 169/2, 168, 168/1, 169, 169/2.
oprostitev plačila sodne takse
Pritožnica dokazov o večjih stroških za zdravila ter lajšanje bolezenskih težav, katere naj bi imela po pritožbenih trditvah, ni priložila ne predlogu za oprostitev plačila taks ne pritožbi, zato sodišče takšnih nedokazanih trditev ni moglo upoštevati. Tožnica bi namreč morala v skladu z določbo drugega odstavka 169. člena ZPP tudi morebitne druge dokaze, s katerimi izkazuje svoje premoženjsko stanje, priložiti predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.
Pravilna je napotitev vdove na pravdo na ugotovitev, da 1/2 nepremičnin in denarnih sredstev ne spada v zapuščino. Nepremično premoženje je v zemljiški knjigi vpisano izključno na ime zapustnika, kar velja tudi za denarna sredstva na raznih računih. Ker drugi dediči izločitvenih zahtevkov ne priznajo, je glede na zemljiškoknjižno in listinsko stanje pravico vdove šteti za manj verjetno.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 354/2-11, 354, 354/2, 354/2-11.
dokazna ocena
Dokazna ocena je bistvenega pomena, da je sodbo mogoče preizkusiti. Zato mora biti iz obrazložitve razvidno, zakaj sodišče enim pričam verjame, drugim pa ne. V nasprotnem primeru je podana bistvena kršitev postopka po 13. točki 354/2. čl. ZPP.
Šteje se, da je tožeča stranka tožbo umaknila, če tudi po opominu ni plačala predpisane takse za tožbo, ne glede na to, da je pred izdajo sklepa o umiku in ustavitvi postopka vložila predlog za oprostitev stroškov postopka in plačila taks, ki pa je bil vložen že po vložitvi tožbe in tudi po poteku roka za plačilo takse po opominu.
Iz razlogov sodbe namreč nedvomno izhaja, da je obtoženec oškodovanki sledil po izstopu iz avtobusa in jo nato porinil desno pod cesto tako močno, da je zdrsela po nasipu kar štiri metre v globino, nato pa ko je ona ležala na hrbtu, ji pokleknil med noge in ji poskušal razkleniti kolena. To pa je sila, ki jo je obtoženec uporabil zoper oškodovanko z namenom spolnega občevanja.
Za nadaljevanje nepravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi smrti nasprotnega udeleženca, zadostuje za poziv sodišča dedičem, da prevzamejo nepravdni postopek, že vednost sodišča o tem, kdo so zapustnikova vdova in zapustnikovi otroci, ki so njegovi zakoniti dediči in ni potrebno, da bi bili kot dediči tudi ugotovljeni s pravnomočnim sklepom o dedovanju.
Izpraznitev poslovnega prostora po postopku, predvidenem v ZPSPP (izdaja naloga o izpraznitvi) je mogoče zahtevati le v primeru, ko je med dvema strankama sklenjena najemna pogodba za poslovni prostor oziroma poslovno stavbo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Ugovornim navedbam glede zatrjevanih plačil upnik v pritožbi ni oporekal. Poleg tega pa je priznal še dolžničino plačilo z dne 08.11.1999 v višini 23.341,00 SIT. Čeprav je prepričan, da je dolžnica prejela vse izterjevane račune in bremenpise, sodišču predlaga, da razveljavi sklep o izvršbi tudi za znesek, ki ga izterjuje na podlagi bremenpisov in računa za katere dolžnica v ugovoru trdi, da predlogu za izvršbo niso bili priloženi. V tem obsegu je dolžničin ugovor zoper sklep o izvršbi moč šteti za obrazložen.
ZOR člen 17, 219, 462, 462/1, 17, 219, 462, 462/1.
prodajna pogodba - izpraznitev in izročitev nepremičnin - izpolnitev pogodbe - denarna kazen - uporaba tuje stvari v svojo korist
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da ni pomembno v kakšne namene je toženka uporabljala prostore stanovanja. V skladu z določbo 219. člena ZOR je namreč toženka dolžna nadomestiti le korist, ki jo je imela od uporabe stanovanja. Kakšna je bila korist, je potrebno konkretno in natančno ugotoviti. Za obdobje od 1.7.1996 do konca novembra 1996 pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo kakšno korist je imela toženka od uporabe stanovanja v katerem ni bivala. Ob ugotovitvi, da je v tem obdobju živela v drugem stanovanju v Ljubljani ter tam očitno plačevala najemnino, ni mogoče enostavno šteti, da je uporabljala tudi kritično stanovanje na tak način, da bi imela s tem korist v višini najemnine.
Dejansko stanje je bilo zmotno in nepopolno ugotovljeno, saj ni bilo zanesljivo ugotovljeno, ali je tožena stranka tudi v preteklosti postavljala električnega pastirja tako, da je sekal služnostno pot in ali je bil s tem dostop do tožnikove hiše preprečen ali ne.