Zgolj zato, ker mehanizem nastanka lahke telesne poškodbe ni točno ugotovljen, še ne pomeni, da je dejansko stanje kaznivega dejanja po členu 133/I KZ ostalo nepopolno ugotovljeno. To dejstvo bi bilo odločilno v primeru, če bi se obdolžencu očitalo, da je oškodovanko lahko telesno poškoval na način ali s sredstvom, s katerim se telo lahko hudo telesno poškoduje, torej, če bi bil obdolžen kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po členu 133/II KZ.
Če je bila tožba vročena pred uveljavitvijo ZPP/99, se v postopku ne uporabljajo določbe 318. člena, ampak se pogoji za izdajo zamudne sodbe presojajo po dotedanjih predpisih.
Sodišče je ugotovilo, da je imela otrokova mati v času njegovega spočetja spolne odnose zgolj s tožencem in da pri tem nista uporabljala zaščite. Toženec trdi, da je bila pri njem opravljena vazektomija, vztraja, da se ugotovi vsebovanost semenčec v njegovi semenski tekočini in zavrača izvedbo dokaza z analizo DNA. Sodišče je v zadevi odločilo v skladu z dokaznim bremenom, da je toženec otrokov oče, saj ni moglo ugotoviti, ali je bila vazektomija pri tožencu res in uspešno opravljena, preden je imel spolne odnose z otrokovo materjo, oz. ali je bil prav takrat neploden. Izvedbo edinega dokaza, ki bi lahko z gotovostjo izljučil njegovo očetovstvo, toženec zavrača.
Sodišče uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravični oceni le takrat, kadar ni mogoče urediti meje na podlagi močnejše pravice oz. ugotoviti zadnje mirne posesti.
Stranki, ki je v pravdi uveljavljala ugovor zastaranja, tega ugovora ni treba izrečno umakniti, da bi šele nato lahko priznala zastarano obveznost. Zadošča, da iz njenih izjav drugače nedvoumno, jasno in določbo izhaja, da obveznost priznava.
ZPP (1977) člen 12, 12/3, 12, 12/3. ZOR člen 192, 192.
dejansko stanje - vezanost na kazensko sodbo - deljena odgovornost
Pravdno sodišče je v pravdi vezano na pravnomočno kazensko sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, zato ne more ugotoviti, da je tožnik oz. oškodovanec sam odgovoren za škodo iz istega historičnega dogodka, lahko pa ugotovi deljeno odgovornost.
Upnik, ki plača predpisano takso za izvršilni predlog in sklep oz. za predlog za zavarovanje in sklep, ne plača pa takse za vknjižbo zastavne pravice v zemljiški knjigi, je vložil popolno vlogo in zaradi neplačila takse za vknjižbo postopka zavarovanja ni mogoče ustaviti.
Sodišče si mora prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari. Prevzem stvari po enem od solastnikov pride v poštev, če ta uveljavlja in izkaže upravičeno večji interes za stvar, ne pa v primeru, ko eden od solastnikov zahteva, da ga drugi izplača.
Dejstvo, da je računovodkinja tožeče stranke (morda) res po telefonu M. G. dejala, "da, v kolikor ne bodo plačali takoj, jih bodo tožili", ne izključuje pravice tožeče stranke do plačila procesnih obresti. Na podlagi takšne izjave računovodkinje tožeče stranke namreč še ni moč sklepati, da bi bil med pravdnima strankama glede dolgovanih zamudnih obresti sklenjen sporazum o drugačnem roku plačila le-teh, ki bi kakorkoli vplival na dejstvo, da je obveznost plačila teh obresti nastala in zapadla že pred tem.
začasna odredba - pravni interes - predmeti, izvzeti iz izvršbe - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje, ki je predlog za izdajo začasne odredbe zavrglo iz razloga pomanjkanja pravnega interesa, se ni ukvarjalo z vprašanjem, ali bo objekt, katerega gradnjo želi preprečiti upnik s predlagano začasno odredbo, izvzet iz izvršbe. Ugotovitve, kot so namembnost in druge lastnosti objekta, pa predstavljajo dejansko in ne pravno vprašanje.
Sodišče ni sprejelo garancijske izjave prijatelja tožnice, da bo plačal pravdne stroške, če bodo ti nastali. Gre za bodočo obveznost, in tako poroštvo je mogoče preklicati pred nastankom obveznosti; zato ne gre za drugo primerno obliko varščine.
Če je tožena stranka prenehala obstojati pred vložitvijo tožbe (npr. smrt, prenehanje gospodarske družbe) je to pomanjkljivost, ki je ni mogoče sanirati in je treba tožbo zavreči.
Če sodišče 2. stopnje pri odločanju o pritožbi ugotovi, da je bil storilec izzvan s protipravnim napadom poškodovanca, in je po končanem napadu reagiral z nasprotnim udarom, so podani pogoji za izrek sodnega opomina po 3. odst. 133. čl. KZ. Zato sme namesto pogojne obsodbe samo izreči to najmilejšo kazensko sankcijo.
kazenski postopek - dokazovanje - izvedensko mnenje - izvedensko mnenje iz spisa v pravdni zadevi kot dokaz - nedovoljen dokaz
Uporaba izvedenskega mnenja iz pravdnega spisa je dovoljena, če gre za t.i. kontrolni in posredni dokaz, s katerim se podkrepi v kazenskem postopku pridobljeno mnenje izvedenca sodnomedicinske stroke. Zato mnenje iz pravdnega spisa ni nedovoljen dokaz.