sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je obravnavni ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Iz ugovora namreč sledi, da dolžnik plačilu ugovarja, ker trdi, da je izterjevana obveznost prenehala z nadomestno izpolnitvijo (308. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih). Za te svoje trditve je dolžnik predložil tudi dokaz (priloga B 1). Sodišče v postopku odločanja o ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne more ugotavljati, ali so ugovorne trditve resnične. Sodišče se omeji zgolj na presojo, ali je ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je obtoženec potem, ko je na vdoren način prišel v sicer zaprte prostore pizzerije, pregledal predale in iz denarnice, ki jo je v predalu našel, vzel ves denar. Zato kljub temu, da je bilo v denarnici le 2.570,00 SIT, ni utemeljena pritožba, da je obtožencu šlo za to, da si pridobi majhno protipravno premoženjsko korist.
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL43941
ZTLR člen 20, 20/1, 33, 20, 20/1, 33. ZZK člen 5, 5/4, 5, 5/4. ZIZ člen 170, 170/2, 170, 170/2.
nedopustnost izvršbe - zaznamba sklepa o izvršbi
Z zaznambo sklepa o izvršbi sta dobroverna upnika pridobila poplačilno pravico. Tožeča stranka tedaj še ni pridobila lastninske pravice, ker ni bila vknjižena v zemljiški knjigi.
V konkretnem primeru spor izvira iz pogodbe o zavarovanju potrošniških kreditov. Za tovrstne zavarovalne pogodbe pa ne veljajo določbe ZOR iz poglavja o Zavarovanju. Uporabo določb XXVII. poglavja za tovrstne pogodbe izrecno izključuje 2. odst. 899. čl. ZOR. Za nasprotno ponudbo je značilno, da naslovnik ponudbe izjavi, da ponudbo sprejema, hkrati pa povsem konkretno predlaga svojemu prejšnjemu ponudniku, naj se njegova ponudba v nečem spremeni ali pa dopolni. To pogodbenima strankama na eni strani omogoča, da napravita jasen in nedvoumen zaključek, da sprejem nasprotne ponudbe pomeni, da je pogodba po ponudbi in nasprotni ponudbi sklenjena, na drugi strani pa izključuje dvom o vsebini tako sklenjene ali spremenjene pogodbe.
Učinek veljavne oporoke ima namreč le tista oporoka, za katero je brez vsakega dvoma dokazano: da je obstajala v obliki, ki jo zakon predpisuje z določeno vsebino, a je bila uničena, izgubljena, skrita ali založena po oporočiteljevi smrti ali prej, toda ker njegove vednosti (77. člen ZD). Če pa je dokazano, da jo je oporočitelj sam uničil, je s tem dokazano, da jo je preklical.
ZPPSL člen 111, 131, 111, 131. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 171, 171/1, 55, 55/1, 55/1-4, 171, 171/1.
stečaj nad toženo stranko
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali so točne trditve o tem, da je bil nad dolžnikom uveden stečaj. Če je to točno, je namreč treba pri odločanju o ugovoru presoditi, ali ne gre za ugovor po členu 55 točka 4 ZIZ, upoštevaje pri tem določbe člena 131 ZPPSL, ki govori o ločitvenih pravicah in upoštevaje člen 111 ZPPSL, ki govori o prekinitvi postopka.
Zgolj zato, ker mehanizem nastanka lahke telesne poškodbe ni točno ugotovljen, še ne pomeni, da je dejansko stanje kaznivega dejanja po členu 133/I KZ ostalo nepopolno ugotovljeno. To dejstvo bi bilo odločilno v primeru, če bi se obdolžencu očitalo, da je oškodovanko lahko telesno poškoval na način ali s sredstvom, s katerim se telo lahko hudo telesno poškoduje, torej, če bi bil obdolžen kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po členu 133/II KZ.
Stranki, ki je v pravdi uveljavljala ugovor zastaranja, tega ugovora ni treba izrečno umakniti, da bi šele nato lahko priznala zastarano obveznost. Zadošča, da iz njenih izjav drugače nedvoumno, jasno in določbo izhaja, da obveznost priznava.
Ob upoštevanju dejstva, da je tožena stranka na podlagi sporne asignacije plačilo terjatve prejela po njeni zapadlosti, kot to izhaja iz navedb same tožene stranke, je z nakazilom prišlo do zmanjšanja bodoče stečajne mase. Razlogi sodbe prve stopnje ne omogočajo presoje, ali je sodišče prve stopnje o subjektivnem pogoju izpodbojnosti sklepalo na podlagi domneve o obstoju le-tega, ali zato, ker se je na podlagi ugotovljenih dejstev prepričalo, da je tožena stranka vedela ali pa bi morala vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje.
Tožeča stranka je v svoji pripravljalni vlogi z dne 29.12.1998 pojasnila, da je bilo plačilo izvršeno po predračunu, ki se na predmetno pravdno zadevo ne nanaša, tožena stranka pa je predračun morala plačati, saj ji brez vnaprejšnjega plačila, ni hotela več izročati blaga. Te trditve tožeče stranke pa s strani tožene stranke niso bile prerekane. Tožena stranka tako ni dokazala, da bi karkoli od tega, kar se vtožuje, plačala. V postopku v gospodarskih sporih se lahko v pritožbi navedejo nova dejstva le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave
nepravdno pravo - civilno procesno pravo - denacionalizacija
VSL45163
ZIKS člen 145, 145. ZDen člen 8, 8/3, 8, 8/3. ZPP člen 189, 189/3, 189, 189/3.
odškodnina
Med upravnim postopkom zaradi denacionalizacije in nepravdnim postopkom zaradi določitve odškodnine za premoženje, zaplenjeno na podlagi pravnomočno razveljavljene kazenske sodbe, ni litispendence. Da predlagatelj ne more doseči dvakratnega poplačila je stvar utemeljenosti in ne dopustnosti predloga.
Sodišče uredi mejo tako, da sporni prostor razdeli po pravični oceni le takrat, kadar ni mogoče urediti meje na podlagi močnejše pravice oz. ugotoviti zadnje mirne posesti.
ZPP (1977) člen 12, 12/3, 12, 12/3. ZOR člen 192, 192.
dejansko stanje - vezanost na kazensko sodbo - deljena odgovornost
Pravdno sodišče je v pravdi vezano na pravnomočno kazensko sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca, zato ne more ugotoviti, da je tožnik oz. oškodovanec sam odgovoren za škodo iz istega historičnega dogodka, lahko pa ugotovi deljeno odgovornost.
Sodišče ni sprejelo garancijske izjave prijatelja tožnice, da bo plačal pravdne stroške, če bodo ti nastali. Gre za bodočo obveznost, in tako poroštvo je mogoče preklicati pred nastankom obveznosti; zato ne gre za drugo primerno obliko varščine.
Če sodišče 2. stopnje pri odločanju o pritožbi ugotovi, da je bil storilec izzvan s protipravnim napadom poškodovanca, in je po končanem napadu reagiral z nasprotnim udarom, so podani pogoji za izrek sodnega opomina po 3. odst. 133. čl. KZ. Zato sme namesto pogojne obsodbe samo izreči to najmilejšo kazensko sankcijo.
Če je tožena stranka prenehala obstojati pred vložitvijo tožbe (npr. smrt, prenehanje gospodarske družbe) je to pomanjkljivost, ki je ni mogoče sanirati in je treba tožbo zavreči.
kazenski postopek - dokazovanje - izvedensko mnenje - izvedensko mnenje iz spisa v pravdni zadevi kot dokaz - nedovoljen dokaz
Uporaba izvedenskega mnenja iz pravdnega spisa je dovoljena, če gre za t.i. kontrolni in posredni dokaz, s katerim se podkrepi v kazenskem postopku pridobljeno mnenje izvedenca sodnomedicinske stroke. Zato mnenje iz pravdnega spisa ni nedovoljen dokaz.