Upnik, ki plača predpisano takso za izvršilni predlog in sklep oz. za predlog za zavarovanje in sklep, ne plača pa takse za vknjižbo zastavne pravice v zemljiški knjigi, je vložil popolno vlogo in zaradi neplačila takse za vknjižbo postopka zavarovanja ni mogoče ustaviti.
Tožeča stranka je v svoji pripravljalni vlogi z dne 29.12.1998 pojasnila, da je bilo plačilo izvršeno po predračunu, ki se na predmetno pravdno zadevo ne nanaša, tožena stranka pa je predračun morala plačati, saj ji brez vnaprejšnjega plačila, ni hotela več izročati blaga. Te trditve tožeče stranke pa s strani tožene stranke niso bile prerekane. Tožena stranka tako ni dokazala, da bi karkoli od tega, kar se vtožuje, plačala. V postopku v gospodarskih sporih se lahko v pritožbi navedejo nova dejstva le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave
STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL43941
ZTLR člen 20, 20/1, 33, 20, 20/1, 33. ZZK člen 5, 5/4, 5, 5/4. ZIZ člen 170, 170/2, 170, 170/2.
nedopustnost izvršbe - zaznamba sklepa o izvršbi
Z zaznambo sklepa o izvršbi sta dobroverna upnika pridobila poplačilno pravico. Tožeča stranka tedaj še ni pridobila lastninske pravice, ker ni bila vknjižena v zemljiški knjigi.
Trikratna prodaja najmanj 45 g marihuane dvema tujima državljanoma je ob podrobno ugotovljenih in obrazloženih olajševalnih in obteževalnih okoliščinah tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno rezultirano v izrečeni pogojni obsodbi obtožencu ter v njej določeni enoletni zaporni kazni in preizkusni dobi štirih let. Pritožbo obtoženčevega zagovornika, v kateri se zavzema za izrek nižje zaporne kazni in krajše preizkusne dobe v okviru izrečene pogojne obsodbe, je zato sodišče druge stopnje zavrnilo kot neutemeljeno.
ZPPSL člen 111, 131, 111, 131. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4, 171, 171/1, 55, 55/1, 55/1-4, 171, 171/1.
stečaj nad toženo stranko
Sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali so točne trditve o tem, da je bil nad dolžnikom uveden stečaj. Če je to točno, je namreč treba pri odločanju o ugovoru presoditi, ali ne gre za ugovor po členu 55 točka 4 ZIZ, upoštevaje pri tem določbe člena 131 ZPPSL, ki govori o ločitvenih pravicah in upoštevaje člen 111 ZPPSL, ki govori o prekinitvi postopka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je obravnavni ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Iz ugovora namreč sledi, da dolžnik plačilu ugovarja, ker trdi, da je izterjevana obveznost prenehala z nadomestno izpolnitvijo (308. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih). Za te svoje trditve je dolžnik predložil tudi dokaz (priloga B 1). Sodišče v postopku odločanja o ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne more ugotavljati, ali so ugovorne trditve resnične. Sodišče se omeji zgolj na presojo, ali je ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
KZ člen 50, 52, 55, 50, 52, 55. ZKP člen 383, 383.
kršitev kazenskega zakona v škodo obtoženca - preklic pogojne obsodbe zaradi prej storjenega kaznivega dejanja - preklic pogojne obsodbe
Sodišče prve stopnje je v izreku o kazenski sankciji prekršilo kazenski zakon, ko je obdolžencu izreklo kazensko sankcijo ob upoštevanju obsodbe po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I K 56/98. Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. I K 56/98, s katero je bila obdolžencu izrečena pogojna obsodba (v kateri mu je bila določena kazen štirih mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta), je postala pravnomočna dne 9.9.1998. Preizkusna doba po navedeni sodbi je obdolžencu potekla dne 9.9.1999. Kaznivo dejanje za katero pa je bil obdolženec sojen sedaj, je obdolženec storil pred izrekom te pogojne obsodbe (decembra 1997), sodba sodišča prve stopnje pa je bila izrečena dne 28.2.2000, to je po izteku preiskusne dobe. Rok za preklic pogojne obsodbe (člen 55. ZKP) je potekel s iztekom preizkusne dobe. Ker je sodišče prve stopnje obdolžencu ob izreku kazenske sankcije upoštevalo tudi kazen iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, je v škodo obdolženca prekršilo kazenski zakon.
Stranki, ki je v pravdi uveljavljala ugovor zastaranja, tega ugovora ni treba izrečno umakniti, da bi šele nato lahko priznala zastarano obveznost. Zadošča, da iz njenih izjav drugače nedvoumno, jasno in določbo izhaja, da obveznost priznava.
Učinek veljavne oporoke ima namreč le tista oporoka, za katero je brez vsakega dvoma dokazano: da je obstajala v obliki, ki jo zakon predpisuje z določeno vsebino, a je bila uničena, izgubljena, skrita ali založena po oporočiteljevi smrti ali prej, toda ker njegove vednosti (77. člen ZD). Če pa je dokazano, da jo je oporočitelj sam uničil, je s tem dokazano, da jo je preklical.
Ob upoštevanju dejstva, da je tožena stranka na podlagi sporne asignacije plačilo terjatve prejela po njeni zapadlosti, kot to izhaja iz navedb same tožene stranke, je z nakazilom prišlo do zmanjšanja bodoče stečajne mase. Razlogi sodbe prve stopnje ne omogočajo presoje, ali je sodišče prve stopnje o subjektivnem pogoju izpodbojnosti sklepalo na podlagi domneve o obstoju le-tega, ali zato, ker se je na podlagi ugotovljenih dejstev prepričalo, da je tožena stranka vedela ali pa bi morala vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje.
Sodišče ni sprejelo garancijske izjave prijatelja tožnice, da bo plačal pravdne stroške, če bodo ti nastali. Gre za bodočo obveznost, in tako poroštvo je mogoče preklicati pred nastankom obveznosti; zato ne gre za drugo primerno obliko varščine.
Če je tožena stranka prenehala obstojati pred vložitvijo tožbe (npr. smrt, prenehanje gospodarske družbe) je to pomanjkljivost, ki je ni mogoče sanirati in je treba tožbo zavreči.
kazenski postopek - dokazovanje - izvedensko mnenje - izvedensko mnenje iz spisa v pravdni zadevi kot dokaz - nedovoljen dokaz
Uporaba izvedenskega mnenja iz pravdnega spisa je dovoljena, če gre za t.i. kontrolni in posredni dokaz, s katerim se podkrepi v kazenskem postopku pridobljeno mnenje izvedenca sodnomedicinske stroke. Zato mnenje iz pravdnega spisa ni nedovoljen dokaz.
Če sodišče 2. stopnje pri odločanju o pritožbi ugotovi, da je bil storilec izzvan s protipravnim napadom poškodovanca, in je po končanem napadu reagiral z nasprotnim udarom, so podani pogoji za izrek sodnega opomina po 3. odst. 133. čl. KZ. Zato sme namesto pogojne obsodbe samo izreči to najmilejšo kazensko sankcijo.