ZIZ člen 76, 76/1, 278, 278/1, 76, 76/1, 278, 278/1.
ustavitev izvršilnega postopka
Če je potekel čas, za katerega je bila izdana začasna odredba kot izvršilni naslov, izvršilnega postopka ni mogoče ustaviti po uradni dolžnosti po čl. 76/1 ZIZ, ampak le na predlog upnika po čl. 278/1 ZIZ.
Sodišče zaradi varovanja koristi otroka le-tega "dodeli" tistemu roditelju, ki je bolj stabilna in odgovorna osebnost, kar daje otroku potreben občutek varnosti, pa tudi v bodoče je varovanje otrokovih koristi in interesov pri takem staršu ugodneje prognozirano.
Tožba tožnika, s katero zahteva od tožene prepoved voženj na tožnikovi parceli, ob obrambi toženca, da je solastnik sosednje parcele, ni takšno ravnanje, ki bi pomenilo, da gre na toženi strani za nujno, enotno sosporništvo. Zato je možna zamudna sodba zoper tistega toženca, ki ni podal odgovora na tožbo v roku 30 ni.
splošni pogoji - alkoholiziranost - trditveno in dokazno breme
Dokazno breme, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo, je glede na Splošne pogoje za zavarovanje avtomobilske odgovornosti na strani toženca, ki je sicer to v postopku trdil, vendar pa v dokaz svojih trditev ni ponudil nobenega dokaza. Tega ne stori niti v pritožbi, dolžnost stranke pa je, da navede dejstva in dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (2. odst. 7. čl. in 219. čl. ZPP/77).
Sodišče prve stopnje je zavzelo napačno stališče, da zaradi tega, ker sta toženca zatrjevala, da sta kupnino po pogodbi o prodaji nepremičnine v celoti plačala, ni potrebno presoditi tudi ostalih navedb tožencev o tem, da tudi tožnica ni v celoti izpolnila pogodbe in zato ni upravičena zahtevati preostanka kupnine. V sodbi sodišča prve stopnje zato niso navedeni razlogi o vseh odločilnih dejstvih in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena (ZPP).
Organizacija, zadolžena za vzdrževanje ceste, je odgovorna za škodo, ker je zaradi poledice avto zdrsnil s ceste, ker v zimskem času ob ugotovljeni temperaturi -2 °C, ta pa je še padala, ni posula ceste v ovinku ob napačnem nagibu ceste in na sončnem kraju, torej v okoliščinah, ko je bilo nastanek posledice vsekakor mogoče pričakovati.
Sodišče dovoli razširitev izvršbe na drugih predmetih, če po opravljenih izvršilnih dejanjih s strani izvršilnega sodišča ni pričakovane realizacije dovoljene izvršbe.
zapuščinska obravnava - pravilno vabljenje - nujni delež
Ker dedič ni bil pravilno povabljen na narok in torej ni imel možnosti sodelovati v zapuščinskem postopku, ga sicer sklep o dedovanju ne bi vezal in bi svojo pravico do (dopolnitve) nujnega deleža še vedno lahko uveljavljal v pravdi (220. čl. ZD). Kljub temu pa je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep o dedovanju razveljavilo, saj je pravica do nujnega deleža dedna pravica in se zato prvenstveno uveljavlja v zapuščinskem postopku. Šele če se bo izkazalo, da so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna njihova pravica (velikost dednega deleža in vračunanje v dedni delež), bo sodišče zapuščinsko sodišče postopek prekinilo in stranke napotilo na pravdo (210. čl. ZD).
vloga - nepopolna vloga - pravno sredstvo - revizija
Ni nujno, da stranka (zlasti prava neuka) svoje vloge naslovi tako, kot jih imenuje zakon. Potrebno je, da so vloge jasne in razumljive, da jih je mogoče obravnavati, ter vsebujejo nujne sestavine, kar pomeni za revizijo, da mora biti iz njenih podatkov razvidno, katera sodba se izpodbija in da mora biti podpisana (399. čl. ZPP/77 v zvezi s 350. in 351. čl. ZPP/77). Vse to pa toženkina vloga vsebuje in jo je zato treba šteti za popolno pravno sredstvo zoper sodbo druge stopnje, kar je lahko le revizija. Vloge strank se namreč obravnavajo po njihovi vsebini in ne naslovu. Sodišče prve stopnje, ki je toženkino vlogo zavrglo zoglj zato, ker se ni izjavila o tem, za kakšno pravno sredstvo gre, torej za svojo odločitev ni imelo pravne podlage in je s svojo odločitvijo tudi odvzelo stranki pravico do nadaljnjega pravnega varstva.
ZIZ člen 168, 168/1, 239, 243, 168, 168/1, 239, 243.
zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka)
Ob dejstvu, da je v zemljiškoknjižnem izpisku lastninska pravica vpisana na osebo, ki ni dolžnik, kar nazadnje izhaja tudi iz pritožbenih navedb, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu pravilno zavrnilo upničin predlog za zavarovanje.
ZPSPP člen 31, 35b, 31, 35b. ZOR člen 591, 591. ZDEN člen 24, 24/1, 24, 24/1.
najemnina - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja
Dogovor o znižanju najemnine zaradi vlaganj najemnika v kakovostno izboljšanje poslovnih prostorov zavezuje tudi novega najemodajalca, ki je stopil v pravice in obveznosti prejšnjega na podlagi z odločbo o denacionalizaciji mu v last vrnjene nepremičnine - poslovnega prostora.
V zvezi s pritožbenimi trditvami o neizkazani konkretni prisili nad zastopnikom predlagatelja oziroma Župne cerkve Sv. M. v T. pri sklepanju obeh spornih pogodb, ki bi jo bilo po prepričanju obeh pritožnikov potrebno dokazati za obstoj podlage predloga po 5. členu ZDEN, je treba pojasniti, da glede na namen ZDEN-a, ki je v popravi krivic, storjenih s strani takratnih državnih organov oziroma predstavnikov oblasti, njihovih ravnanj naravnanih k sklenitvi pravnega posla, ni mogoče presojati le v okviru obligacijskih pravil ODZ-ja oziroma ZOR-a o sili, grožnji in zvijači pri sklenitvi pogodbe, temveč je potrebno, tako kot poudarja prvostopno sodišče, v vsakem primeru opraviti analizo, kaj je ravnanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti v okviru takratnih družbenih razmer pomenilo in kakšen vpliv je imelo na voljo upravičenca.
Če sta na strani tožene stranke dve pravni osebi po materialnem pravu nujna sospornika, je treba tožbeni zahtevek proti samo eni stranki zavrniti, ker ni bila tožena prava stranka. Kasnejši vstop v pravdo drugega nujnega spspornika kot stranskega intervenienta na stvari ničesar ne spremeni.
služnostna pravica hoje in vožnje - dobrovernost - trditveno in dokazno breme
Dobra vera se v skladu z določilom 9. člena SPZ domneva, če se ne dokaže drugače. Trditveno in dokazno breme v tem primeru pa ni na tožencema (slednja torej nista dolžna dokazovati svoje dobre vere), temveč na tistem, ki zatrjuje, da nekdo ni bil v dobri veri. V slabi veri je lahko le tisti, ki zaradi svoje hude malomarnosti ni vedel za obstoj izvenknjižne pravice, česar tožencema ni moč očitati. Slednja sta se tako utemeljeno sklicevala na svojo dobro vero (ki se domneva, kot je bilo obrazloženo zgoraj), ki pa je tožencema (zaradi prepoznega oporekanja) ni uspelo izpodbiti.
V obravnavani zadevi je bistvenega pomena dejstvo, da toženka po izteku pogodbe za določen čas poslovnega prostora ni izpraznila in tožniku tudi ni izročila ključev od poslovnega prostora. S tem je tožniku onemogočila uporabo poslovnega prostora. Tako je ne glede na to, ali je njen lokal posloval, moč šteti, da je toženka poslovni prostor uporabljala tudi po izteku najemne pogodbe za dololčen čas in da je bila zato najemna pogodba obnovljena za nedoločen čas.
Tuja sodna odločba je izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije in ima enak pravni učinek v Republiki Sloveniji le, če jo prizna sodišče Republike Slovenije.
poskus - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - prostovoljni odstop
Ne gre za poskus, pač pa za dokončano kaznivo dejanje, če so bili storilci naključno zaloteni pri prevozu mamila znanemu kupcu, ker je bilo mamilo že v prometu. Izročitev mamila policistu na njegovo zahtevo pa tudi ne pomeni prostovoljnega odstopa od izvrševanja kaznivega dejanja, saj sicer brez policistovega poziva do izročitve mamila sploh ne bi prišlo.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nevarnost - neznatna škoda - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
V skladu z določbo tretjega odstavka 270. člena ZIZ upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti; vendar le, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo. Slednjega pa tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni izkazal za verjetno oz. niti zatrjeval, zato se sodišče prve stopnje s pogojem za izdajo začasne odredbe iz tretjega odstavka 270. člena ZIZ pravilno ni ukvarjalo. Pritožbeno zatrjevanje tožnika v smeri tretjega odstavka 270. člena ZIZ pomeni spremembo pravne podlage predloga za izdajo začasne odredbe, ki v pritožbi ni dopustna. Tožnik namreč svoj predlog temelji na novi predpostavki in v tej smeri navaja nova dejstva, kar pa v skladu z določbo prvega 337. člena ZPP v pritožbi ni dovoljeno.
Navedbe, češ da je dolžnik preživninskemu upravičencu kupoval igrače, kolo in podobno, načeloma ne morejo predstavljati dejstva, na podlagi katerega bi preživninska terjatev prenehala.