Ker je postal sklep o izvršbi pravnomočen, sodišče pa je z izpodbijanim sklepom določilo sodnega izvršitelja, dolžnik v pritožbi zoper sklep o določitvi izvršitelja ne more uspešno napadati sklepa o izvršbi. Ne gre za dejstva, ki jih je mogoče ugovarjati z ugovorom po izteku roka.
vloga - nepopolna vloga - pravno sredstvo - revizija
Ni nujno, da stranka (zlasti prava neuka) svoje vloge naslovi tako, kot jih imenuje zakon. Potrebno je, da so vloge jasne in razumljive, da jih je mogoče obravnavati, ter vsebujejo nujne sestavine, kar pomeni za revizijo, da mora biti iz njenih podatkov razvidno, katera sodba se izpodbija in da mora biti podpisana (399. čl. ZPP/77 v zvezi s 350. in 351. čl. ZPP/77). Vse to pa toženkina vloga vsebuje in jo je zato treba šteti za popolno pravno sredstvo zoper sodbo druge stopnje, kar je lahko le revizija. Vloge strank se namreč obravnavajo po njihovi vsebini in ne naslovu. Sodišče prve stopnje, ki je toženkino vlogo zavrglo zoglj zato, ker se ni izjavila o tem, za kakšno pravno sredstvo gre, torej za svojo odločitev ni imelo pravne podlage in je s svojo odločitvijo tudi odvzelo stranki pravico do nadaljnjega pravnega varstva.
Ker tožena stranka ni dokazala, da ni kriva za prometno nesrečo, in ker je tožeča stranka dokazala, da je tožena kriva, ker je vozila po sredini cestišča, je pravilna odločitev o 100 % odgovornosti tožene stranke.
Listina, ki jo je stranka našla po pravnomočno končanem postopku, ne more biti razlog za obnovo postopka, če bi to listino stranka lahko uporabila v prejšnjem postopku.
ZIZ člen 76, 76/1, 278, 278/1, 76, 76/1, 278, 278/1.
ustavitev izvršilnega postopka
Če je potekel čas, za katerega je bila izdana začasna odredba kot izvršilni naslov, izvršilnega postopka ni mogoče ustaviti po uradni dolžnosti po čl. 76/1 ZIZ, ampak le na predlog upnika po čl. 278/1 ZIZ.
Tožba tožnika, s katero zahteva od tožene prepoved voženj na tožnikovi parceli, ob obrambi toženca, da je solastnik sosednje parcele, ni takšno ravnanje, ki bi pomenilo, da gre na toženi strani za nujno, enotno sosporništvo. Zato je možna zamudna sodba zoper tistega toženca, ki ni podal odgovora na tožbo v roku 30 ni.
ZOR člen 190, 942, 948, 948/3, 190, 942, 948, 948/3.
zavarovalna vsota
Kumulacija odškodnine, ki jo je dolžna plačati tožena stranka iz naslova odgovornosti za nezgodo pri delu in zavarovalnine iz naslova zatrjevanega nezgodnega zavarovanja, je namreč dopustna le v primeru, kadar oškodovanec sam plačuje zavarovalno premijo (člen 942 v zvezi z 2. odstavkom 948. člena ZOR). Kadar pa zavarovalno premijo za nezgodno zavarovanje plačuje delodajalec, tedaj zavarovanje krije del njegove odgovornosti, zato oškodovanec ne more imeti pravice iz obeh pravnih temeljev, odškodninskega in zavarovalnega. V takšnem primeru pa torej kumulacija odškodnine in zavarovalnine ne bi bila dopustna. Takšno stališče temelji na pravilu 190. člena ZOR o popolni odškodnini in je konkretizirano v 3. odstavku 948. člena ZOR.
ZZZDR člen 132, 132/5, 132, 132/5. ZPP člen 40, 414, 40, 414.
preživnina - spremenjene okoliščine - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dejstva in dokazi
Glede na dolžnost sodišča v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroci, da celo po uradni dolžnosti stori vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok (408. čl. ZPP), bi moralo sodišče prve stopnje prepričljivo ugotoviti, ali in za koliko se je res zmanjšal čisti dobiček tožnika iz dejavnosti in zgolj sklepanje na to na podlagi njegove izpovedbe in odločbe, ki naj bi bila z enako vsebino izdana vsako leto (da ni bila, sodišče niti ni ugotavljalo), kaže na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. V zvezi s trditvijo, da se dohodek tožnika ni znižal, pa tožena stranka navaja v pritožbi tudi novo dejstvo, kar je v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroci po določilu 414. čl. ZPP dopustno.
Za prestane lahke telesne bolečine in nevšečnosti, ki so pri tožnici trajale pet dni, ko je pogoltnila zobozdravniški sveder, pa do njegove izločitve po naravni poti, ne gre višja odškodnina kot 150.000,00 SIT, ob upoštevanju, da so nevšečnosti predstavljale enkratno rentgensko slikanje, hranjenje z balastno hrano in pregledovanje lastnega blata.
Če je prišlo do pomešanja dveh lastninskih mas, to je podarjenega premoženja s skupno lastnino vrnitev darila po 84. čl. ZZZDR zaradi odpadle podlage ne pride v poštev. Podarjena nepremičnina se je namreč zaradi gradnje spremenila tako, da se je spojila s stanovanjsko hišo. Zakonec v takem primeru ne more zahtevati vrnitve darila, ne da bi obenem zahteval tudi ugotovitev deležev na skupnem premoženju in delitev skupnega premoženja. Ob delitvi skupnega premoženja lahko uveljavlja tudi vrnitev darila in nato vračunanje svojega večjega prispevka iz posebnega premoženja (vrednosti vrnjenega darila) k ustvarjenemu skupnemu premoženju.
ZIP člen 50, 238, 239, 240, 241, 242, 50, 238, 239, 240, 241, 242.
prodaja - ugovorni razlog
Upnik lahko na podlagi sklepa nepravdnega sodišča o delitvi s prodajo stvari in razdelitvi izkupička kadarkoli predlaga prodajo stvari v izvršilnem postopku po pravilih, ki veljajo za izvršbo za razdelitev stvari (238. do 242. člen Zakona o izvršilnem postopku; ZIP). Zato mu tudi ni treba dokazati, da se dolžnica protivi razdružitvi s prodajo. Dejstvo, ki ga dolžnica navaja kot ugovorni razlog, da je vložila tožbo na ugotovitev, da je njen delež na skupnem premoženju večji, kot je to določeno v sklepu nepravdnega sodišča o razdelitvi skupnega premoženja, ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval izvršbo (50. člen ZIP) .
Čeprav je tožnik fizično napadel toženca, ki je imel v roki kozarec piva, in se je toženec instinktivno branil tako, da je zamahnil s kozarcem proti tožniku in ga zadel v glavo, gre za prekoračen silobran.
Sodišču na predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni treba razpisati naroka, če zakoniti zastopnik tožeče stranke, ki se naroka ni udeležil in ni pred izdajo sklepa o zavrnitvi v prejšnje stanje predložil zdravniškega spričevala o opravičeni odsotnosti, niti ni opravičil svojega izostanka in je imel tudi pooblaščenca za zastopanje, ki se tudi ni udeležil naroka, čeprav je bil pravilno povabljen. Ker je vrnitev v prejšnje stanje v takem primeru predlagana iz očitno neopravičenega razloga.
izvršba na premičnine - rubež stvari - upnik - ustavitev izvršbe
Odsotnost upnika pri rubežu, ko je zahtevana obvezna upnikova udeležba, smiselno pomeni odsotnost interesa za izvršbo oziroma nekakšen umik predloga. Zato je v 3. odstavku 82. člena ZIZ taka odsotnost sankcionirana z ustavitvijo izvršbe. V obravnavanem primeru pa upnik zatrjuje in dokazuje nasprotno in je zato zaradi preverjanja dejstva o upnikovi navzočnosti na kraju rubeža treba pritožbi ugoditi in sklep razveljaviti.
preložitev naroka - glavna obravnava v odsotnosti toženca
Če stranka ne prejme obvestila o preložitvi naroka pomeni, da bo narok opravljen. Če se obravnave ne udeleži, mora sama trpeti morebitne škodljive posledice.
V situaciji, ko je tožnica zavozila na nasprotni vozni pas, je zavarovanec tožene stranke ravnal v dovoljeni samopomoči, ko je skušal preprečiti grozeči frontalni trk in zavozil na svoj levi vozni pas. S tem je kršil 41. čl. ZTVCP, vendar zato, ker je bila zaradi neposredne nevarnosti takšna zaščita nujna, odvračanje nevarnosti pa je ustrezalo okoliščinam. Za škodo, ki je pri tem nastala, zato ni odgovoren (čl. 162 ZOR).