Tožba tožnika, s katero zahteva od tožene prepoved voženj na tožnikovi parceli, ob obrambi toženca, da je solastnik sosednje parcele, ni takšno ravnanje, ki bi pomenilo, da gre na toženi strani za nujno, enotno sosporništvo. Zato je možna zamudna sodba zoper tistega toženca, ki ni podal odgovora na tožbo v roku 30 ni.
ZIP člen 50, 238, 239, 240, 241, 242, 50, 238, 239, 240, 241, 242.
prodaja - ugovorni razlog
Upnik lahko na podlagi sklepa nepravdnega sodišča o delitvi s prodajo stvari in razdelitvi izkupička kadarkoli predlaga prodajo stvari v izvršilnem postopku po pravilih, ki veljajo za izvršbo za razdelitev stvari (238. do 242. člen Zakona o izvršilnem postopku; ZIP). Zato mu tudi ni treba dokazati, da se dolžnica protivi razdružitvi s prodajo. Dejstvo, ki ga dolžnica navaja kot ugovorni razlog, da je vložila tožbo na ugotovitev, da je njen delež na skupnem premoženju večji, kot je to določeno v sklepu nepravdnega sodišča o razdelitvi skupnega premoženja, ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval izvršbo (50. člen ZIP) .
Čeprav je tožnik fizično napadel toženca, ki je imel v roki kozarec piva, in se je toženec instinktivno branil tako, da je zamahnil s kozarcem proti tožniku in ga zadel v glavo, gre za prekoračen silobran.
Če je prišlo do pomešanja dveh lastninskih mas, to je podarjenega premoženja s skupno lastnino vrnitev darila po 84. čl. ZZZDR zaradi odpadle podlage ne pride v poštev. Podarjena nepremičnina se je namreč zaradi gradnje spremenila tako, da se je spojila s stanovanjsko hišo. Zakonec v takem primeru ne more zahtevati vrnitve darila, ne da bi obenem zahteval tudi ugotovitev deležev na skupnem premoženju in delitev skupnega premoženja. Ob delitvi skupnega premoženja lahko uveljavlja tudi vrnitev darila in nato vračunanje svojega večjega prispevka iz posebnega premoženja (vrednosti vrnjenega darila) k ustvarjenemu skupnemu premoženju.
Sodišču na predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni treba razpisati naroka, če zakoniti zastopnik tožeče stranke, ki se naroka ni udeležil in ni pred izdajo sklepa o zavrnitvi v prejšnje stanje predložil zdravniškega spričevala o opravičeni odsotnosti, niti ni opravičil svojega izostanka in je imel tudi pooblaščenca za zastopanje, ki se tudi ni udeležil naroka, čeprav je bil pravilno povabljen. Ker je vrnitev v prejšnje stanje v takem primeru predlagana iz očitno neopravičenega razloga.
izvršba na premičnine - rubež stvari - upnik - ustavitev izvršbe
Odsotnost upnika pri rubežu, ko je zahtevana obvezna upnikova udeležba, smiselno pomeni odsotnost interesa za izvršbo oziroma nekakšen umik predloga. Zato je v 3. odstavku 82. člena ZIZ taka odsotnost sankcionirana z ustavitvijo izvršbe. V obravnavanem primeru pa upnik zatrjuje in dokazuje nasprotno in je zato zaradi preverjanja dejstva o upnikovi navzočnosti na kraju rubeža treba pritožbi ugoditi in sklep razveljaviti.
ZIZ člen 76, 76/1, 278, 278/1, 76, 76/1, 278, 278/1.
ustavitev izvršilnega postopka
Če je potekel čas, za katerega je bila izdana začasna odredba kot izvršilni naslov, izvršilnega postopka ni mogoče ustaviti po uradni dolžnosti po čl. 76/1 ZIZ, ampak le na predlog upnika po čl. 278/1 ZIZ.
ZST člen 18, 18. ZPP (1977) člen 35, 154, 154/3, 35, 154, 154/3. Odvetniška tarifa člen 3, 3.
povrnitev pravdnih stroškov - uspeh v pravdi - uspeh
Stroške postopka predstavljajo stroški sodnih taks in odvetniški stroški, vsi ti pa se odmerjajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta (18. čl. Zakona o sodnih taksah in 3. čl. Odvetniške tarife), za ugotavljanje te pa se smiselno uporabljajo določbe ZPP/77, torej so stroški praviloma odvisni od vrednosti spornega predmeta. Kot vrednost spornega predmeta pa se vzame samo vrednost glavnega zahtevka, medtem ko se obresti ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (35. čl. ZPP/77).
ZPSPP člen 31, 35b, 31, 35b. ZOR člen 591, 591. ZDEN člen 24, 24/1, 24, 24/1.
najemnina - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja
Dogovor o znižanju najemnine zaradi vlaganj najemnika v kakovostno izboljšanje poslovnih prostorov zavezuje tudi novega najemodajalca, ki je stopil v pravice in obveznosti prejšnjega na podlagi z odločbo o denacionalizaciji mu v last vrnjene nepremičnine - poslovnega prostora.
Zatrjevanje spremenjenih razmer glede preživninskih možnosti zavezanca predstavlja razlog za vložitev tožbe na znižanje preživnine, ne pa razloga, ki bi preprečeval izvršbo.
Dolžnica smiselno zatrjuje ugovorni razlog iz 2. tč. prvega odst. 55. čl. ZIZ, izpodbija namreč veljavnost sporazuma strank o zavarovanju upnikove terjatve z zastavno pravico na nepremičnini.
ZOR člen 190, 942, 948, 948/3, 190, 942, 948, 948/3.
zavarovalna vsota
Kumulacija odškodnine, ki jo je dolžna plačati tožena stranka iz naslova odgovornosti za nezgodo pri delu in zavarovalnine iz naslova zatrjevanega nezgodnega zavarovanja, je namreč dopustna le v primeru, kadar oškodovanec sam plačuje zavarovalno premijo (člen 942 v zvezi z 2. odstavkom 948. člena ZOR). Kadar pa zavarovalno premijo za nezgodno zavarovanje plačuje delodajalec, tedaj zavarovanje krije del njegove odgovornosti, zato oškodovanec ne more imeti pravice iz obeh pravnih temeljev, odškodninskega in zavarovalnega. V takšnem primeru pa torej kumulacija odškodnine in zavarovalnine ne bi bila dopustna. Takšno stališče temelji na pravilu 190. člena ZOR o popolni odškodnini in je konkretizirano v 3. odstavku 948. člena ZOR.
preložitev naroka - glavna obravnava v odsotnosti toženca
Če stranka ne prejme obvestila o preložitvi naroka pomeni, da bo narok opravljen. Če se obravnave ne udeleži, mora sama trpeti morebitne škodljive posledice.
V obravnavani zadevi je bistvenega pomena dejstvo, da toženka po izteku pogodbe za določen čas poslovnega prostora ni izpraznila in tožniku tudi ni izročila ključev od poslovnega prostora. S tem je tožniku onemogočila uporabo poslovnega prostora. Tako je ne glede na to, ali je njen lokal posloval, moč šteti, da je toženka poslovni prostor uporabljala tudi po izteku najemne pogodbe za dololčen čas in da je bila zato najemna pogodba obnovljena za nedoločen čas.
sklep o izvršbi - prenehanje terjatve - delna ustavitev izvršbe
Zaradi plačila zneska 20.000,00 SIT je trejatev do dolžnika delno prenehala, zato je bilo treba v tem obsegu sklep o izvršbi razveljaviti in izvršbo ustaviti.
vloga - nepopolna vloga - pravno sredstvo - revizija
Ni nujno, da stranka (zlasti prava neuka) svoje vloge naslovi tako, kot jih imenuje zakon. Potrebno je, da so vloge jasne in razumljive, da jih je mogoče obravnavati, ter vsebujejo nujne sestavine, kar pomeni za revizijo, da mora biti iz njenih podatkov razvidno, katera sodba se izpodbija in da mora biti podpisana (399. čl. ZPP/77 v zvezi s 350. in 351. čl. ZPP/77). Vse to pa toženkina vloga vsebuje in jo je zato treba šteti za popolno pravno sredstvo zoper sodbo druge stopnje, kar je lahko le revizija. Vloge strank se namreč obravnavajo po njihovi vsebini in ne naslovu. Sodišče prve stopnje, ki je toženkino vlogo zavrglo zoglj zato, ker se ni izjavila o tem, za kakšno pravno sredstvo gre, torej za svojo odločitev ni imelo pravne podlage in je s svojo odločitvijo tudi odvzelo stranki pravico do nadaljnjega pravnega varstva.
Za presojo, ali je predlagatelj upravičen do denacionalizacije nepremičnin, je pomembna ugotovitev, ali je dosežena kupnina po sklenjeni kupoprodajni pogodbi namesto razlastitve presegla 30 % njihove vrednosti. Če je dosežena kupnina presegla to mejo, je učinek pogodbe tak, da v primeru razlastitve pod enakimi pogoji denacionalizacija ne bi bila mogoča, ker po opredelitvi drugega odst. 90. člena ZDen podržavljenje ni bilo neodplačno.