Za prestane lahke telesne bolečine in nevšečnosti, ki so pri tožnici trajale pet dni, ko je pogoltnila zobozdravniški sveder, pa do njegove izločitve po naravni poti, ne gre višja odškodnina kot 150.000,00 SIT, ob upoštevanju, da so nevšečnosti predstavljale enkratno rentgensko slikanje, hranjenje z balastno hrano in pregledovanje lastnega blata.
ZJSRS člen 29. ZPP (1977) člen 21, 21/1. ZS člen 99, 99/2, 99/2-1. ZDSS člen 4, 4-12.
stvarna pristojnost - Delovno in socialno sodišče - civilnopravni spor - spor iz delovnega razmerja - povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev - neupravičena pridobitev
V obravnavani zadevi ne gre za spor glede obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, pač pa za povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev s strani upravičenke zaradi dvojnega plačila teh sredstev, ker sta tako Jamstveni sklad RS (v nadaljevanju Sklad) kot stečajni dolžnik istočasno izpolnila obveznost do delavke - toženke. ZJSRS v 29. členu sicer določa, da ima Sklad pravico zahtevati vrnitev sredstev, izplačanih po tem zakonu, če so bile pravice pridobljene na podlagi neresničnih podatkov oziroma če upravičenec ni sporočil Skladu dejstev, ki vplivajo na pridobitev ali prenehanje pravic po tem zakonu, v primerih torej, ko sam upravičenec zakrivi neupravičeno plačilo, pri čemer gre tudi zgolj za razmerja med Skladom in upravičencem, vendar tudi za ta primer po presoji pritožbenega sodišča navedeni specialni zakon pristojnosti delovnega sodišča ne določa. Prav tako je seveda ne določa tudi za obravnavani (nepredvidljivi) primer, ko Sklad meni, da je bila njegova jamstvena izpolnitev odveč, ker je istočasno tudi sam stečajni dolžnik izpolnil svojo obveznost do delavke, zaradi česar je neupravičeno prikrajšan, zato je na podlagi vsega navedenega očitno pristojno sodišče tako imenovane splošne pristojnosti, torej glede na obravnavano vrednost spornega predmeta Okrajno sodišče (člen 99/II - tč. 1 Zakona o sodiščih).
Prvi predpogoj delitvenega postopka po čl. 118 ZNP predstavlja obstoj še nerazdeljene solastninske skupnosti, za katerega pa prvostop no sodišče pravilno ugotavlja, da ni podan, ker je bila stanovanjska hiša na naslovu xxx št.7, kot predmet delitve, razdeljena že pred vložitvijo predlagateljevega delitvenega predloga v obravnavani nepravdni zadevi. Iz darilne pogodbe z dne 9.12.1982, ki so jo sklenili starša nasprotnega udeleženca kot darovalca in nasprotni udeleženec kot obdarjenec, povsem nedvoumno izhaja, da nasprotnemu udeležencu podarjeni eno četrtinski (dvo osminski) delež stanovanjske hiše na parcelni št. ww vl. št. yy k.o. S, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, v naravi predstavlja samo kletni prostor v obsegu ene sobe, kuhinje, predsobe in stranišča v skupni izmeri cca. 28 m2, s pravico prostega dostopa do tega stanovanja, ki ima poseben vhod s ceste. Navedeno pomeni, da je podarjeni delež že od leta 1982 dalje oddeljen od ostalih stanovanjskih prostorov, ki so nato v letu 1989 na podlagi oporoke staršev obeh udeležencev pripadli predlagatelju.
Če je prišlo do pomešanja dveh lastninskih mas, to je podarjenega premoženja s skupno lastnino vrnitev darila po 84. čl. ZZZDR zaradi odpadle podlage ne pride v poštev. Podarjena nepremičnina se je namreč zaradi gradnje spremenila tako, da se je spojila s stanovanjsko hišo. Zakonec v takem primeru ne more zahtevati vrnitve darila, ne da bi obenem zahteval tudi ugotovitev deležev na skupnem premoženju in delitev skupnega premoženja. Ob delitvi skupnega premoženja lahko uveljavlja tudi vrnitev darila in nato vračunanje svojega večjega prispevka iz posebnega premoženja (vrednosti vrnjenega darila) k ustvarjenemu skupnemu premoženju.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Ne gre za situacijo iz petega odstavka 62. člena ZIZ, temveč za primer, ki terja postopanje po drugem odstavku istega člena ZIZ, če dolžnik v ugovoru zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, medtem ko predlogov v smeri dokazovanja negativnih dejstev niti ni mogel ponuditi.
sklep o izvršbi - prenehanje terjatve - delna ustavitev izvršbe
Zaradi plačila zneska 20.000,00 SIT je trejatev do dolžnika delno prenehala, zato je bilo treba v tem obsegu sklep o izvršbi razveljaviti in izvršbo ustaviti.
ZIP člen 50, 238, 239, 240, 241, 242, 50, 238, 239, 240, 241, 242.
prodaja - ugovorni razlog
Upnik lahko na podlagi sklepa nepravdnega sodišča o delitvi s prodajo stvari in razdelitvi izkupička kadarkoli predlaga prodajo stvari v izvršilnem postopku po pravilih, ki veljajo za izvršbo za razdelitev stvari (238. do 242. člen Zakona o izvršilnem postopku; ZIP). Zato mu tudi ni treba dokazati, da se dolžnica protivi razdružitvi s prodajo. Dejstvo, ki ga dolžnica navaja kot ugovorni razlog, da je vložila tožbo na ugotovitev, da je njen delež na skupnem premoženju večji, kot je to določeno v sklepu nepravdnega sodišča o razdelitvi skupnega premoženja, ne predstavlja razloga, ki bi preprečeval izvršbo (50. člen ZIP) .
Za presojo, ali je predlagatelj upravičen do denacionalizacije nepremičnin, je pomembna ugotovitev, ali je dosežena kupnina po sklenjeni kupoprodajni pogodbi namesto razlastitve presegla 30 % njihove vrednosti. Če je dosežena kupnina presegla to mejo, je učinek pogodbe tak, da v primeru razlastitve pod enakimi pogoji denacionalizacija ne bi bila mogoča, ker po opredelitvi drugega odst. 90. člena ZDen podržavljenje ni bilo neodplačno.
Če je tožena stranka vložila odgovor na tožbo na glavni obravnavi po preteku petih mesecev od poziva naj odgovori na tožbo, je odgovorna za stroške, ki so nastali tožeči stranki (separatni stroški) s prihodom na obravnavo.
preložitev naroka - glavna obravnava v odsotnosti toženca
Če stranka ne prejme obvestila o preložitvi naroka pomeni, da bo narok opravljen. Če se obravnave ne udeleži, mora sama trpeti morebitne škodljive posledice.
V situaciji, ko je tožnica zavozila na nasprotni vozni pas, je zavarovanec tožene stranke ravnal v dovoljeni samopomoči, ko je skušal preprečiti grozeči frontalni trk in zavozil na svoj levi vozni pas. S tem je kršil 41. čl. ZTVCP, vendar zato, ker je bila zaradi neposredne nevarnosti takšna zaščita nujna, odvračanje nevarnosti pa je ustrezalo okoliščinam. Za škodo, ki je pri tem nastala, zato ni odgovoren (čl. 162 ZOR).
izvršba na premičnine - rubež stvari - upnik - ustavitev izvršbe
Odsotnost upnika pri rubežu, ko je zahtevana obvezna upnikova udeležba, smiselno pomeni odsotnost interesa za izvršbo oziroma nekakšen umik predloga. Zato je v 3. odstavku 82. člena ZIZ taka odsotnost sankcionirana z ustavitvijo izvršbe. V obravnavanem primeru pa upnik zatrjuje in dokazuje nasprotno in je zato zaradi preverjanja dejstva o upnikovi navzočnosti na kraju rubeža treba pritožbi ugoditi in sklep razveljaviti.
Glede na težak socialni položaj, v katerem se je znašel dolžnik in njegova družina, je povsem verjetno, da je z izvršbo prizadet, vendar pa škoda, ki dolžniku nastane zaradi izvršbe same, ni škoda v smislu 71. čl. ZIZ, ki bi bila razlog za njen odlog. Vsaka prisilna izvršba namreč pomeni določeno škodo oziroma neugodnost za dolžnika.
V skladu z določbo prvega odstavka 122. člena ZNP si mora sodišče prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes.
upravljanje večstanovanjskih hiš - pogodba o upravljanju - upravnik - stroški disciplinskega postopka - novo dejstvo v pritožbi
Toženec v pritožbi zatrjuje, da s tožnikom ni v nobenem pravnem razmerju, saj pravdni stranki nista sklenili pogodbe o upravljanju. Takšna toženčeva trditev je v nasprotju z njegovim ravnanjem pred sodiščem prve stopnje, kjer je tožnika štel za upravnika, ga v svojih vlogah in ob zaslišanju priznaval za upravnika in ni z ničemer nasprotoval tožnikovi trditvi, da je upravljenje prevzel 1.7.1993. Zato je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno zaključilo, da med pravdnima strankama ni spora o tem, da je tožnik upravnik večstanovanjske hiše. Toženčeva pritožbena trditev predstavlja novo dejstvo, za katerega pritožnik ne ponuja nobenega dokaza, resničnost pritožnikove trditve pa izpodbija tudi pogodba o urejanju medsebojnih razmerij v zvezi z upravljanjem stanovanjske hiše z dne 1.6.1993, ki jo je odgovoru na pritožbo priložil tožnik.
Okoliščina, da mati treh otrok dve leti po razvezi zakonske zveze ni zaposlena, enako kot ni bila zaposlena v času razveze zakonske zveze, ne pomeni spremenjenih razmer, ki bi narekovale predodelitev otrok očetu.
Listina, ki jo je stranka našla po pravnomočno končanem postopku, ne more biti razlog za obnovo postopka, če bi to listino stranka lahko uporabila v prejšnjem postopku.