Sodišče zaradi varovanja koristi otroka le-tega "dodeli" tistemu roditelju, ki je bolj stabilna in odgovorna osebnost, kar daje otroku potreben občutek varnosti, pa tudi v bodoče je varovanje otrokovih koristi in interesov pri takem staršu ugodneje prognozirano.
upravljanje večstanovanjskih hiš - pogodba o upravljanju - upravnik - stroški disciplinskega postopka - novo dejstvo v pritožbi
Toženec v pritožbi zatrjuje, da s tožnikom ni v nobenem pravnem razmerju, saj pravdni stranki nista sklenili pogodbe o upravljanju. Takšna toženčeva trditev je v nasprotju z njegovim ravnanjem pred sodiščem prve stopnje, kjer je tožnika štel za upravnika, ga v svojih vlogah in ob zaslišanju priznaval za upravnika in ni z ničemer nasprotoval tožnikovi trditvi, da je upravljenje prevzel 1.7.1993. Zato je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno zaključilo, da med pravdnima strankama ni spora o tem, da je tožnik upravnik večstanovanjske hiše. Toženčeva pritožbena trditev predstavlja novo dejstvo, za katerega pritožnik ne ponuja nobenega dokaza, resničnost pritožnikove trditve pa izpodbija tudi pogodba o urejanju medsebojnih razmerij v zvezi z upravljanjem stanovanjske hiše z dne 1.6.1993, ki jo je odgovoru na pritožbo priložil tožnik.
Če je prišlo do pomešanja dveh lastninskih mas, to je podarjenega premoženja s skupno lastnino vrnitev darila po 84. čl. ZZZDR zaradi odpadle podlage ne pride v poštev. Podarjena nepremičnina se je namreč zaradi gradnje spremenila tako, da se je spojila s stanovanjsko hišo. Zakonec v takem primeru ne more zahtevati vrnitve darila, ne da bi obenem zahteval tudi ugotovitev deležev na skupnem premoženju in delitev skupnega premoženja. Ob delitvi skupnega premoženja lahko uveljavlja tudi vrnitev darila in nato vračunanje svojega večjega prispevka iz posebnega premoženja (vrednosti vrnjenega darila) k ustvarjenemu skupnemu premoženju.
Listina, ki jo je stranka našla po pravnomočno končanem postopku, ne more biti razlog za obnovo postopka, če bi to listino stranka lahko uporabila v prejšnjem postopku.
V situaciji, ko je tožnica zavozila na nasprotni vozni pas, je zavarovanec tožene stranke ravnal v dovoljeni samopomoči, ko je skušal preprečiti grozeči frontalni trk in zavozil na svoj levi vozni pas. S tem je kršil 41. čl. ZTVCP, vendar zato, ker je bila zaradi neposredne nevarnosti takšna zaščita nujna, odvračanje nevarnosti pa je ustrezalo okoliščinam. Za škodo, ki je pri tem nastala, zato ni odgovoren (čl. 162 ZOR).
ZOR člen 190, 942, 948, 948/3, 190, 942, 948, 948/3.
zavarovalna vsota
Kumulacija odškodnine, ki jo je dolžna plačati tožena stranka iz naslova odgovornosti za nezgodo pri delu in zavarovalnine iz naslova zatrjevanega nezgodnega zavarovanja, je namreč dopustna le v primeru, kadar oškodovanec sam plačuje zavarovalno premijo (člen 942 v zvezi z 2. odstavkom 948. člena ZOR). Kadar pa zavarovalno premijo za nezgodno zavarovanje plačuje delodajalec, tedaj zavarovanje krije del njegove odgovornosti, zato oškodovanec ne more imeti pravice iz obeh pravnih temeljev, odškodninskega in zavarovalnega. V takšnem primeru pa torej kumulacija odškodnine in zavarovalnine ne bi bila dopustna. Takšno stališče temelji na pravilu 190. člena ZOR o popolni odškodnini in je konkretizirano v 3. odstavku 948. člena ZOR.
Ker tožena stranka ni dokazala, da ni kriva za prometno nesrečo, in ker je tožeča stranka dokazala, da je tožena kriva, ker je vozila po sredini cestišča, je pravilna odločitev o 100 % odgovornosti tožene stranke.
vloga - nepopolna vloga - pravno sredstvo - revizija
Ni nujno, da stranka (zlasti prava neuka) svoje vloge naslovi tako, kot jih imenuje zakon. Potrebno je, da so vloge jasne in razumljive, da jih je mogoče obravnavati, ter vsebujejo nujne sestavine, kar pomeni za revizijo, da mora biti iz njenih podatkov razvidno, katera sodba se izpodbija in da mora biti podpisana (399. čl. ZPP/77 v zvezi s 350. in 351. čl. ZPP/77). Vse to pa toženkina vloga vsebuje in jo je zato treba šteti za popolno pravno sredstvo zoper sodbo druge stopnje, kar je lahko le revizija. Vloge strank se namreč obravnavajo po njihovi vsebini in ne naslovu. Sodišče prve stopnje, ki je toženkino vlogo zavrglo zoglj zato, ker se ni izjavila o tem, za kakšno pravno sredstvo gre, torej za svojo odločitev ni imelo pravne podlage in je s svojo odločitvijo tudi odvzelo stranki pravico do nadaljnjega pravnega varstva.
V obravnavani zadevi je bistvenega pomena dejstvo, da toženka po izteku pogodbe za določen čas poslovnega prostora ni izpraznila in tožniku tudi ni izročila ključev od poslovnega prostora. S tem je tožniku onemogočila uporabo poslovnega prostora. Tako je ne glede na to, ali je njen lokal posloval, moč šteti, da je toženka poslovni prostor uporabljala tudi po izteku najemne pogodbe za dololčen čas in da je bila zato najemna pogodba obnovljena za nedoločen čas.
Dolžnica smiselno zatrjuje ugovorni razlog iz 2. tč. prvega odst. 55. čl. ZIZ, izpodbija namreč veljavnost sporazuma strank o zavarovanju upnikove terjatve z zastavno pravico na nepremičnini.
Okoliščina, da mati treh otrok dve leti po razvezi zakonske zveze ni zaposlena, enako kot ni bila zaposlena v času razveze zakonske zveze, ne pomeni spremenjenih razmer, ki bi narekovale predodelitev otrok očetu.
Oseba, ki ni dejanski kupec ukradenega avtomobila, domnevno prodanega s posredovanjem posredniške družbe in ki je celo sama zanikala pristnost svojega podpisa kot kupca na kupoprodajni pogodbi ter ki sama tudi ni neposredno sodelovala pri registraciji avtomobila na svoje ime (ki sama zase z vidika pridobitve lastninske pravice tudi sicer nima pomena), ne izkazuje veljavnega pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice spornega avtomobila - ne da bi se sploh bilo treba ukvarjati z vprašanjem njegove dobrovernosti in z vprašanjem od koga bi ga naj pridobil (četudi odplačno).
ZST člen 18, 18. ZPP (1977) člen 35, 154, 154/3, 35, 154, 154/3. Odvetniška tarifa člen 3, 3.
povrnitev pravdnih stroškov - uspeh v pravdi - uspeh
Stroške postopka predstavljajo stroški sodnih taks in odvetniški stroški, vsi ti pa se odmerjajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta (18. čl. Zakona o sodnih taksah in 3. čl. Odvetniške tarife), za ugotavljanje te pa se smiselno uporabljajo določbe ZPP/77, torej so stroški praviloma odvisni od vrednosti spornega predmeta. Kot vrednost spornega predmeta pa se vzame samo vrednost glavnega zahtevka, medtem ko se obresti ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek (35. čl. ZPP/77).
preložitev naroka - glavna obravnava v odsotnosti toženca
Če stranka ne prejme obvestila o preložitvi naroka pomeni, da bo narok opravljen. Če se obravnave ne udeleži, mora sama trpeti morebitne škodljive posledice.
Za presojo, ali je predlagatelj upravičen do denacionalizacije nepremičnin, je pomembna ugotovitev, ali je dosežena kupnina po sklenjeni kupoprodajni pogodbi namesto razlastitve presegla 30 % njihove vrednosti. Če je dosežena kupnina presegla to mejo, je učinek pogodbe tak, da v primeru razlastitve pod enakimi pogoji denacionalizacija ne bi bila mogoča, ker po opredelitvi drugega odst. 90. člena ZDen podržavljenje ni bilo neodplačno.
Če je tožena stranka vložila odgovor na tožbo na glavni obravnavi po preteku petih mesecev od poziva naj odgovori na tožbo, je odgovorna za stroške, ki so nastali tožeči stranki (separatni stroški) s prihodom na obravnavo.