ZPP (1977) člen 166, 166/3, 370, 370/1, 166, 166/3, 370, 370/1. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-8, 100, 100/1, 100/1-8.
prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov
Delavcu lahko zakonito preneha delovno razmerje po 8. točki 1. odstavka 100. člena ZDR, če sta izpolnjena dva pogoja in sicer, da je bil delavec ob sklenitvi delovnega razmerja seznanjen z bistvenimi pogoji dela, ki ga bo opravljal, prav tako pa mora obstajati krivdni odnos, ki se kaže v tem, da je delavec zavestno zamolčal podatke, ki se nanašajo na njegove osebne lastnosti. Vedeti mora tudi, da so ti podatki odločilnega pomena.
Delavcu je mogoče očitati zamolčanje podatkov, če zamolči kronično, ne pa akutno obliko bolezni.
pogodba o delu - odgovornost za napake - pregled izvršenega dela - prevzem dela - napake - vrnitev - grajanje napak
Naročnik mora opravljeno delo reklamirati že ob prevzemu (in ne šele po prevzemu, pa čeprav nemudoma), saj v primeru opustitve notifikacije izvajalec za napake ne odgovarja več. Ker tožena stranka ni trdila, da bi napake reklamirala že ob prevzemu, so brezpredmetne pritožbene navedbe, da sodišče ni izvajalo dokazov o tem, da je tožena stranka napake reklamirala takoj po prevzemu.
dejansko stanje - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazi in izvajanje dokazov - splošno znana in sodno znana dejstva - trditveno in dokazno breme
Splošno znanih dejstev ni treba dokazovati, kar pa ne pomeni, da jih ni potrebno zatrjevati. Vsaka stranka mora navesti dejstva, na katerih temelji svoj zahtevek (219. čl. ZPP), pri čemer splošno znana dejstva niso izjema, na zatrjevano dejansko podlago zahtevka pa je sodišče pri odločanju vezano.
sodna taksa - gospodarski spor - taksa za sklep o predlogu za izvršbo
Držijo upnikove navedbe, da je glede na določila 2. odst. tarifne številke 1 Taksne tarife v zvezi s 5. odst. tar. št. 1 takso za predlog za izvršbo v celoti poravnal, vendar pa je glede na pojasnilo f) k tarifni številki 2 upnik dolžan ob vložitvi predloga za izvršbo plačati tudi takso za sklep o tem predlogu.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih
Sodba prve stopnje nima razumljivih razlogov o odstopu pogodbe in o podlagi za plačilo vtoževanega denarnega zneska, zato je ni mogoče preizkusiti, s čemer je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Plačilni nalog ki je glasil na subjekt, ki ni ne fizično ne pravno oseba (prodajalna). Tožeča stranka je to pomanjkljivost odpravila šele tekom pravde, ko je je kot toženca označila podjetnika, ki je na prvem naroku podal vsebinsko enake trditve kot oseba, ki je vložila ugovor za prodajalno. Zato je šteti, da je podjetnik odobril pravdna dejanja vložnika ugovora.
ZIZ člen 43, 43. ZPP člen 188, 188/4, 270, 270/1, 270/1-5, 188, 188/4, 270, 270/1, 270/1-5.
umik tožbe - umik predloga za izvršbo
Glede na delni umik izvršilnega predloga je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se sklep o izvršbi v umaknjenem delu razveljavi, ni pa pravilna odločitev o tem, da se predlog za izvršbo v tem delu šteje za tožbo v pravdnem postopku, saj umik ustvarja fikcijo, da predlog za izvršbo v tem delu sploh ni bil vložen (prim. 4. odst. 188. čl. ZPP), zato tudi ni mogoče v pravdnem postopku odločati o zahtevku, za katerega se šteje, da sploh ni bil postavljen.
Pravica do zakonitega sodnika je ustavna pravica (2. odstavek 23. člena Ustave Republike Slovenije), saj je vsakomur zagotovljena pravica, da mu sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom, zato prerazporeditev spisa, ki ni opravljena v skladu z določili 15. člena Zakona o sodiščih in 160. člena Sodnega reda, pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 1. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sploh ne pojasni, kateri podatki se ne ujemajo z dejanskim stanjem, kakšno naj bi pravilno dejansko stanje bilo in kako naj bi zatrjevana neujemanja vplivala na njegovo obveznost do upnika, zato je njegov ugovor neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžničine ugovorne trditve so tako nejasne, da jih pravzaprav ni mogoče preizkusiti. Dolžnica ni navedla takšnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da so obračunane zamudne obresti neutemeljeno zahtevane.
ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2. Odvetniška tarifa člen 21, 21/1, 33, 33/1, 21, 21/1, 33, 33/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - potrebni stroški - odvetniška tarifa
Glede ugovornih navedb v zvezi z drugačnimi dogovori o valuti ter količini dolžnik sploh ne pojasni, kaj naj bi bilo z upnikom dogovorjeno in kako naj bi zatrjevani dogovori vplivali na njegovo obveznost do upnika, za svoje trditve pa tudi ne predlaga nobenih dokazov, kar velja tudi za trditev o delnem plačilu, zato je njegov ugovor neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Nagrada za posvet s stranko je že zajeta v nagradi za sestavo predloga za izvršbo, saj brez posveta s stranko niti ni mogoče sestaviti predloga.
disciplinski postopek - odklonitev nalog - varstvo pri delu - varno delo
Če je pri delavcu v času odklonitve dela obstajal utemeljen strah za zdravje in življenje, ker je delodajalec uvedel novo proizvodno linijo polivretanske mase, ne da bi poprej delavce poučil o škodljivosti in nevarnosti nove proizvodne linije ter jih seznanil z vsemi nevarnostmi pri delu, delavcu ni mogoče očitati kršitve delovne obveznosti zaradi odklonitve dela.
Tudi terjatev države iz naslova taksne obveznosti je terjatev, na katero učinkuje prisilna poravnava. Ker je dolžnikova taksna obveznost nastala z vložitvijo ugovora pred začetkom postopka prisilne poravnave, jo je možno izterjati samo v skladu z določbami potrjene prisilne poravnave.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 365, 365/2, 370. ZPDJVZ člen 5a, 14, 14/2. ZDSS člen 23, 23/1, 24. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede člen 30.
dejavnost vzgoje in izobraževanja - učitelj - napredovanje v višji plačni razred - ocena predstojnika - sodna presoja
Ocena predstojnika zavoda o delu učitelja, zaradi napredovanju delavca v višji plačilni razred, se lahko preizkuša v sodnem postopku tako glede zakonitosti postopka kot tudi po vsebini.
preložitev naroka - glavna obravnava v odsotnosti toženca
Če stranka ne prejme obvestila o preložitvi naroka pomeni, da bo narok opravljen. Če se obravnave ne udeleži, mora sama trpeti morebitne škodljive posledice.
ZPSPP člen 31, 35b, 31, 35b. ZOR člen 591, 591. ZDEN člen 24, 24/1, 24, 24/1.
najemnina - pravice in obveznosti iz najemnega razmerja
Dogovor o znižanju najemnine zaradi vlaganj najemnika v kakovostno izboljšanje poslovnih prostorov zavezuje tudi novega najemodajalca, ki je stopil v pravice in obveznosti prejšnjega na podlagi z odločbo o denacionalizaciji mu v last vrnjene nepremičnine - poslovnega prostora.
Sodišče dovoli razširitev izvršbe na drugih predmetih, če po opravljenih izvršilnih dejanjih s strani izvršilnega sodišča ni pričakovane realizacije dovoljene izvršbe.
Sodišče prve stopnje je zavzelo napačno stališče, da zaradi tega, ker sta toženca zatrjevala, da sta kupnino po pogodbi o prodaji nepremičnine v celoti plačala, ni potrebno presoditi tudi ostalih navedb tožencev o tem, da tudi tožnica ni v celoti izpolnila pogodbe in zato ni upravičena zahtevati preostanka kupnine. V sodbi sodišča prve stopnje zato niso navedeni razlogi o vseh odločilnih dejstvih in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena (ZPP).
Za presojo, ali je predlagatelj upravičen do denacionalizacije nepremičnin, je pomembna ugotovitev, ali je dosežena kupnina po sklenjeni kupoprodajni pogodbi namesto razlastitve presegla 30 % njihove vrednosti. Če je dosežena kupnina presegla to mejo, je učinek pogodbe tak, da v primeru razlastitve pod enakimi pogoji denacionalizacija ne bi bila mogoča, ker po opredelitvi drugega odst. 90. člena ZDen podržavljenje ni bilo neodplačno.
Če je tožena stranka vložila odgovor na tožbo na glavni obravnavi po preteku petih mesecev od poziva naj odgovori na tožbo, je odgovorna za stroške, ki so nastali tožeči stranki (separatni stroški) s prihodom na obravnavo.