pogodba o delu - odgovornost za napake - pregled izvršenega dela - prevzem dela - napake - vrnitev - grajanje napak
Naročnik mora opravljeno delo reklamirati že ob prevzemu (in ne šele po prevzemu, pa čeprav nemudoma), saj v primeru opustitve notifikacije izvajalec za napake ne odgovarja več. Ker tožena stranka ni trdila, da bi napake reklamirala že ob prevzemu, so brezpredmetne pritožbene navedbe, da sodišče ni izvajalo dokazov o tem, da je tožena stranka napake reklamirala takoj po prevzemu.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih
Sodba prve stopnje nima razumljivih razlogov o odstopu pogodbe in o podlagi za plačilo vtoževanega denarnega zneska, zato je ni mogoče preizkusiti, s čemer je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
ZIZ člen 43, 43. ZPP člen 188, 188/4, 270, 270/1, 270/1-5, 188, 188/4, 270, 270/1, 270/1-5.
umik tožbe - umik predloga za izvršbo
Glede na delni umik izvršilnega predloga je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se sklep o izvršbi v umaknjenem delu razveljavi, ni pa pravilna odločitev o tem, da se predlog za izvršbo v tem delu šteje za tožbo v pravdnem postopku, saj umik ustvarja fikcijo, da predlog za izvršbo v tem delu sploh ni bil vložen (prim. 4. odst. 188. čl. ZPP), zato tudi ni mogoče v pravdnem postopku odločati o zahtevku, za katerega se šteje, da sploh ni bil postavljen.
Tudi terjatev države iz naslova taksne obveznosti je terjatev, na katero učinkuje prisilna poravnava. Ker je dolžnikova taksna obveznost nastala z vložitvijo ugovora pred začetkom postopka prisilne poravnave, jo je možno izterjati samo v skladu z določbami potrjene prisilne poravnave.
Pravica do zakonitega sodnika je ustavna pravica (2. odstavek 23. člena Ustave Republike Slovenije), saj je vsakomur zagotovljena pravica, da mu sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom, zato prerazporeditev spisa, ki ni opravljena v skladu z določili 15. člena Zakona o sodiščih in 160. člena Sodnega reda, pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 1. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sploh ne pojasni, kateri podatki se ne ujemajo z dejanskim stanjem, kakšno naj bi pravilno dejansko stanje bilo in kako naj bi zatrjevana neujemanja vplivala na njegovo obveznost do upnika, zato je njegov ugovor neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 365, 365/2, 370. ZPDJVZ člen 5a, 14, 14/2. ZDSS člen 23, 23/1, 24. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede člen 30.
dejavnost vzgoje in izobraževanja - učitelj - napredovanje v višji plačni razred - ocena predstojnika - sodna presoja
Ocena predstojnika zavoda o delu učitelja, zaradi napredovanju delavca v višji plačilni razred, se lahko preizkuša v sodnem postopku tako glede zakonitosti postopka kot tudi po vsebini.
ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2. Odvetniška tarifa člen 21, 21/1, 33, 33/1, 21, 21/1, 33, 33/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - potrebni stroški - odvetniška tarifa
Glede ugovornih navedb v zvezi z drugačnimi dogovori o valuti ter količini dolžnik sploh ne pojasni, kaj naj bi bilo z upnikom dogovorjeno in kako naj bi zatrjevani dogovori vplivali na njegovo obveznost do upnika, za svoje trditve pa tudi ne predlaga nobenih dokazov, kar velja tudi za trditev o delnem plačilu, zato je njegov ugovor neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Nagrada za posvet s stranko je že zajeta v nagradi za sestavo predloga za izvršbo, saj brez posveta s stranko niti ni mogoče sestaviti predloga.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžničine ugovorne trditve so tako nejasne, da jih pravzaprav ni mogoče preizkusiti. Dolžnica ni navedla takšnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da so obračunane zamudne obresti neutemeljeno zahtevane.
dejansko stanje - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazi in izvajanje dokazov - splošno znana in sodno znana dejstva - trditveno in dokazno breme
Splošno znanih dejstev ni treba dokazovati, kar pa ne pomeni, da jih ni potrebno zatrjevati. Vsaka stranka mora navesti dejstva, na katerih temelji svoj zahtevek (219. čl. ZPP), pri čemer splošno znana dejstva niso izjema, na zatrjevano dejansko podlago zahtevka pa je sodišče pri odločanju vezano.
Plačilni nalog ki je glasil na subjekt, ki ni ne fizično ne pravno oseba (prodajalna). Tožeča stranka je to pomanjkljivost odpravila šele tekom pravde, ko je je kot toženca označila podjetnika, ki je na prvem naroku podal vsebinsko enake trditve kot oseba, ki je vložila ugovor za prodajalno. Zato je šteti, da je podjetnik odobril pravdna dejanja vložnika ugovora.
sodna taksa - gospodarski spor - taksa za sklep o predlogu za izvršbo
Držijo upnikove navedbe, da je glede na določila 2. odst. tarifne številke 1 Taksne tarife v zvezi s 5. odst. tar. št. 1 takso za predlog za izvršbo v celoti poravnal, vendar pa je glede na pojasnilo f) k tarifni številki 2 upnik dolžan ob vložitvi predloga za izvršbo plačati tudi takso za sklep o tem predlogu.
disciplinski postopek - odklonitev nalog - varstvo pri delu - varno delo
Če je pri delavcu v času odklonitve dela obstajal utemeljen strah za zdravje in življenje, ker je delodajalec uvedel novo proizvodno linijo polivretanske mase, ne da bi poprej delavce poučil o škodljivosti in nevarnosti nove proizvodne linije ter jih seznanil z vsemi nevarnostmi pri delu, delavcu ni mogoče očitati kršitve delovne obveznosti zaradi odklonitve dela.
Prvi predpogoj delitvenega postopka po čl. 118 ZNP predstavlja obstoj še nerazdeljene solastninske skupnosti, za katerega pa prvostop no sodišče pravilno ugotavlja, da ni podan, ker je bila stanovanjska hiša na naslovu xxx št.7, kot predmet delitve, razdeljena že pred vložitvijo predlagateljevega delitvenega predloga v obravnavani nepravdni zadevi. Iz darilne pogodbe z dne 9.12.1982, ki so jo sklenili starša nasprotnega udeleženca kot darovalca in nasprotni udeleženec kot obdarjenec, povsem nedvoumno izhaja, da nasprotnemu udeležencu podarjeni eno četrtinski (dvo osminski) delež stanovanjske hiše na parcelni št. ww vl. št. yy k.o. S, s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem, v naravi predstavlja samo kletni prostor v obsegu ene sobe, kuhinje, predsobe in stranišča v skupni izmeri cca. 28 m2, s pravico prostega dostopa do tega stanovanja, ki ima poseben vhod s ceste. Navedeno pomeni, da je podarjeni delež že od leta 1982 dalje oddeljen od ostalih stanovanjskih prostorov, ki so nato v letu 1989 na podlagi oporoke staršev obeh udeležencev pripadli predlagatelju.
Sodišče prve stopnje je zavzelo napačno stališče, da zaradi tega, ker sta toženca zatrjevala, da sta kupnino po pogodbi o prodaji nepremičnine v celoti plačala, ni potrebno presoditi tudi ostalih navedb tožencev o tem, da tudi tožnica ni v celoti izpolnila pogodbe in zato ni upravičena zahtevati preostanka kupnine. V sodbi sodišča prve stopnje zato niso navedeni razlogi o vseh odločilnih dejstvih in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena (ZPP).
ZJSRS člen 29. ZPP (1977) člen 21, 21/1. ZS člen 99, 99/2, 99/2-1. ZDSS člen 4, 4-12.
stvarna pristojnost - Delovno in socialno sodišče - civilnopravni spor - spor iz delovnega razmerja - povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev - neupravičena pridobitev
V obravnavani zadevi ne gre za spor glede obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, pač pa za povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev s strani upravičenke zaradi dvojnega plačila teh sredstev, ker sta tako Jamstveni sklad RS (v nadaljevanju Sklad) kot stečajni dolžnik istočasno izpolnila obveznost do delavke - toženke. ZJSRS v 29. členu sicer določa, da ima Sklad pravico zahtevati vrnitev sredstev, izplačanih po tem zakonu, če so bile pravice pridobljene na podlagi neresničnih podatkov oziroma če upravičenec ni sporočil Skladu dejstev, ki vplivajo na pridobitev ali prenehanje pravic po tem zakonu, v primerih torej, ko sam upravičenec zakrivi neupravičeno plačilo, pri čemer gre tudi zgolj za razmerja med Skladom in upravičencem, vendar tudi za ta primer po presoji pritožbenega sodišča navedeni specialni zakon pristojnosti delovnega sodišča ne določa. Prav tako je seveda ne določa tudi za obravnavani (nepredvidljivi) primer, ko Sklad meni, da je bila njegova jamstvena izpolnitev odveč, ker je istočasno tudi sam stečajni dolžnik izpolnil svojo obveznost do delavke, zaradi česar je neupravičeno prikrajšan, zato je na podlagi vsega navedenega očitno pristojno sodišče tako imenovane splošne pristojnosti, torej glede na obravnavano vrednost spornega predmeta Okrajno sodišče (člen 99/II - tč. 1 Zakona o sodiščih).
splošni pogoji - alkoholiziranost - trditveno in dokazno breme
Dokazno breme, da nastanek škode ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo, je glede na Splošne pogoje za zavarovanje avtomobilske odgovornosti na strani toženca, ki je sicer to v postopku trdil, vendar pa v dokaz svojih trditev ni ponudil nobenega dokaza. Tega ne stori niti v pritožbi, dolžnost stranke pa je, da navede dejstva in dokaze, na katere opira svoj zahtevek ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika (2. odst. 7. čl. in 219. čl. ZPP/77).
Za presojo, ali je predlagatelj upravičen do denacionalizacije nepremičnin, je pomembna ugotovitev, ali je dosežena kupnina po sklenjeni kupoprodajni pogodbi namesto razlastitve presegla 30 % njihove vrednosti. Če je dosežena kupnina presegla to mejo, je učinek pogodbe tak, da v primeru razlastitve pod enakimi pogoji denacionalizacija ne bi bila mogoča, ker po opredelitvi drugega odst. 90. člena ZDen podržavljenje ni bilo neodplačno.