ZIZ člen 43, 43. ZPP člen 188, 188/4, 270, 270/1, 270/1-5, 188, 188/4, 270, 270/1, 270/1-5.
umik tožbe - umik predloga za izvršbo
Glede na delni umik izvršilnega predloga je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se sklep o izvršbi v umaknjenem delu razveljavi, ni pa pravilna odločitev o tem, da se predlog za izvršbo v tem delu šteje za tožbo v pravdnem postopku, saj umik ustvarja fikcijo, da predlog za izvršbo v tem delu sploh ni bil vložen (prim. 4. odst. 188. čl. ZPP), zato tudi ni mogoče v pravdnem postopku odločati o zahtevku, za katerega se šteje, da sploh ni bil postavljen.
Pravica do zakonitega sodnika je ustavna pravica (2. odstavek 23. člena Ustave Republike Slovenije), saj je vsakomur zagotovljena pravica, da mu sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom, zato prerazporeditev spisa, ki ni opravljena v skladu z določili 15. člena Zakona o sodiščih in 160. člena Sodnega reda, pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 1. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžničine ugovorne trditve so tako nejasne, da jih pravzaprav ni mogoče preizkusiti. Dolžnica ni navedla takšnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da so obračunane zamudne obresti neutemeljeno zahtevane.
sodna taksa - gospodarski spor - taksa za sklep o predlogu za izvršbo
Držijo upnikove navedbe, da je glede na določila 2. odst. tarifne številke 1 Taksne tarife v zvezi s 5. odst. tar. št. 1 takso za predlog za izvršbo v celoti poravnal, vendar pa je glede na pojasnilo f) k tarifni številki 2 upnik dolžan ob vložitvi predloga za izvršbo plačati tudi takso za sklep o tem predlogu.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 365, 365/2, 370. ZPDJVZ člen 5a, 14, 14/2. ZDSS člen 23, 23/1, 24. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede člen 30.
dejavnost vzgoje in izobraževanja - učitelj - napredovanje v višji plačni razred - ocena predstojnika - sodna presoja
Ocena predstojnika zavoda o delu učitelja, zaradi napredovanju delavca v višji plačilni razred, se lahko preizkuša v sodnem postopku tako glede zakonitosti postopka kot tudi po vsebini.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih
Sodba prve stopnje nima razumljivih razlogov o odstopu pogodbe in o podlagi za plačilo vtoževanega denarnega zneska, zato je ni mogoče preizkusiti, s čemer je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
Tudi terjatev države iz naslova taksne obveznosti je terjatev, na katero učinkuje prisilna poravnava. Ker je dolžnikova taksna obveznost nastala z vložitvijo ugovora pred začetkom postopka prisilne poravnave, jo je možno izterjati samo v skladu z določbami potrjene prisilne poravnave.
ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2. Odvetniška tarifa člen 21, 21/1, 33, 33/1, 21, 21/1, 33, 33/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - potrebni stroški - odvetniška tarifa
Glede ugovornih navedb v zvezi z drugačnimi dogovori o valuti ter količini dolžnik sploh ne pojasni, kaj naj bi bilo z upnikom dogovorjeno in kako naj bi zatrjevani dogovori vplivali na njegovo obveznost do upnika, za svoje trditve pa tudi ne predlaga nobenih dokazov, kar velja tudi za trditev o delnem plačilu, zato je njegov ugovor neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Nagrada za posvet s stranko je že zajeta v nagradi za sestavo predloga za izvršbo, saj brez posveta s stranko niti ni mogoče sestaviti predloga.
disciplinski postopek - odklonitev nalog - varstvo pri delu - varno delo
Če je pri delavcu v času odklonitve dela obstajal utemeljen strah za zdravje in življenje, ker je delodajalec uvedel novo proizvodno linijo polivretanske mase, ne da bi poprej delavce poučil o škodljivosti in nevarnosti nove proizvodne linije ter jih seznanil z vsemi nevarnostmi pri delu, delavcu ni mogoče očitati kršitve delovne obveznosti zaradi odklonitve dela.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sploh ne pojasni, kateri podatki se ne ujemajo z dejanskim stanjem, kakšno naj bi pravilno dejansko stanje bilo in kako naj bi zatrjevana neujemanja vplivala na njegovo obveznost do upnika, zato je njegov ugovor neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
dejansko stanje - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazi in izvajanje dokazov - splošno znana in sodno znana dejstva - trditveno in dokazno breme
Splošno znanih dejstev ni treba dokazovati, kar pa ne pomeni, da jih ni potrebno zatrjevati. Vsaka stranka mora navesti dejstva, na katerih temelji svoj zahtevek (219. čl. ZPP), pri čemer splošno znana dejstva niso izjema, na zatrjevano dejansko podlago zahtevka pa je sodišče pri odločanju vezano.
pogodba o delu - odgovornost za napake - pregled izvršenega dela - prevzem dela - napake - vrnitev - grajanje napak
Naročnik mora opravljeno delo reklamirati že ob prevzemu (in ne šele po prevzemu, pa čeprav nemudoma), saj v primeru opustitve notifikacije izvajalec za napake ne odgovarja več. Ker tožena stranka ni trdila, da bi napake reklamirala že ob prevzemu, so brezpredmetne pritožbene navedbe, da sodišče ni izvajalo dokazov o tem, da je tožena stranka napake reklamirala takoj po prevzemu.
Plačilni nalog ki je glasil na subjekt, ki ni ne fizično ne pravno oseba (prodajalna). Tožeča stranka je to pomanjkljivost odpravila šele tekom pravde, ko je je kot toženca označila podjetnika, ki je na prvem naroku podal vsebinsko enake trditve kot oseba, ki je vložila ugovor za prodajalno. Zato je šteti, da je podjetnik odobril pravdna dejanja vložnika ugovora.
preložitev naroka - glavna obravnava v odsotnosti toženca
Če stranka ne prejme obvestila o preložitvi naroka pomeni, da bo narok opravljen. Če se obravnave ne udeleži, mora sama trpeti morebitne škodljive posledice.
poskus - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - prostovoljni odstop
Ne gre za poskus, pač pa za dokončano kaznivo dejanje, če so bili storilci naključno zaloteni pri prevozu mamila znanemu kupcu, ker je bilo mamilo že v prometu. Izročitev mamila policistu na njegovo zahtevo pa tudi ne pomeni prostovoljnega odstopa od izvrševanja kaznivega dejanja, saj sicer brez policistovega poziva do izročitve mamila sploh ne bi prišlo.
Ker je postal sklep o izvršbi pravnomočen, sodišče pa je z izpodbijanim sklepom določilo sodnega izvršitelja, dolžnik v pritožbi zoper sklep o določitvi izvršitelja ne more uspešno napadati sklepa o izvršbi. Ne gre za dejstva, ki jih je mogoče ugovarjati z ugovorom po izteku roka.
Če je prišlo do pomešanja dveh lastninskih mas, to je podarjenega premoženja s skupno lastnino vrnitev darila po 84. čl. ZZZDR zaradi odpadle podlage ne pride v poštev. Podarjena nepremičnina se je namreč zaradi gradnje spremenila tako, da se je spojila s stanovanjsko hišo. Zakonec v takem primeru ne more zahtevati vrnitve darila, ne da bi obenem zahteval tudi ugotovitev deležev na skupnem premoženju in delitev skupnega premoženja. Ob delitvi skupnega premoženja lahko uveljavlja tudi vrnitev darila in nato vračunanje svojega večjega prispevka iz posebnega premoženja (vrednosti vrnjenega darila) k ustvarjenemu skupnemu premoženju.