Pravica do zakonitega sodnika je ustavna pravica (2. odstavek 23. člena Ustave Republike Slovenije), saj je vsakomur zagotovljena pravica, da mu sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom, zato prerazporeditev spisa, ki ni opravljena v skladu z določili 15. člena Zakona o sodiščih in 160. člena Sodnega reda, pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 1. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
dejansko stanje - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazi in izvajanje dokazov - splošno znana in sodno znana dejstva - trditveno in dokazno breme
Splošno znanih dejstev ni treba dokazovati, kar pa ne pomeni, da jih ni potrebno zatrjevati. Vsaka stranka mora navesti dejstva, na katerih temelji svoj zahtevek (219. čl. ZPP), pri čemer splošno znana dejstva niso izjema, na zatrjevano dejansko podlago zahtevka pa je sodišče pri odločanju vezano.
Tudi terjatev države iz naslova taksne obveznosti je terjatev, na katero učinkuje prisilna poravnava. Ker je dolžnikova taksna obveznost nastala z vložitvijo ugovora pred začetkom postopka prisilne poravnave, jo je možno izterjati samo v skladu z določbami potrjene prisilne poravnave.
sodna taksa - gospodarski spor - taksa za sklep o predlogu za izvršbo
Držijo upnikove navedbe, da je glede na določila 2. odst. tarifne številke 1 Taksne tarife v zvezi s 5. odst. tar. št. 1 takso za predlog za izvršbo v celoti poravnal, vendar pa je glede na pojasnilo f) k tarifni številki 2 upnik dolžan ob vložitvi predloga za izvršbo plačati tudi takso za sklep o tem predlogu.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
pritožbeni razlog - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih
Sodba prve stopnje nima razumljivih razlogov o odstopu pogodbe in o podlagi za plačilo vtoževanega denarnega zneska, zato je ni mogoče preizkusiti, s čemer je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka.
pogodba o delu - odgovornost za napake - pregled izvršenega dela - prevzem dela - napake - vrnitev - grajanje napak
Naročnik mora opravljeno delo reklamirati že ob prevzemu (in ne šele po prevzemu, pa čeprav nemudoma), saj v primeru opustitve notifikacije izvajalec za napake ne odgovarja več. Ker tožena stranka ni trdila, da bi napake reklamirala že ob prevzemu, so brezpredmetne pritožbene navedbe, da sodišče ni izvajalo dokazov o tem, da je tožena stranka napake reklamirala takoj po prevzemu.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžničine ugovorne trditve so tako nejasne, da jih pravzaprav ni mogoče preizkusiti. Dolžnica ni navedla takšnih dejstev, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da so obračunane zamudne obresti neutemeljeno zahtevane.
ZIZ člen 53, 53/2, 53, 53/2. Odvetniška tarifa člen 21, 21/1, 33, 33/1, 21, 21/1, 33, 33/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor - potrebni stroški - odvetniška tarifa
Glede ugovornih navedb v zvezi z drugačnimi dogovori o valuti ter količini dolžnik sploh ne pojasni, kaj naj bi bilo z upnikom dogovorjeno in kako naj bi zatrjevani dogovori vplivali na njegovo obveznost do upnika, za svoje trditve pa tudi ne predlaga nobenih dokazov, kar velja tudi za trditev o delnem plačilu, zato je njegov ugovor neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Nagrada za posvet s stranko je že zajeta v nagradi za sestavo predloga za izvršbo, saj brez posveta s stranko niti ni mogoče sestaviti predloga.
ZIZ člen 43, 43. ZPP člen 188, 188/4, 270, 270/1, 270/1-5, 188, 188/4, 270, 270/1, 270/1-5.
umik tožbe - umik predloga za izvršbo
Glede na delni umik izvršilnega predloga je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da se sklep o izvršbi v umaknjenem delu razveljavi, ni pa pravilna odločitev o tem, da se predlog za izvršbo v tem delu šteje za tožbo v pravdnem postopku, saj umik ustvarja fikcijo, da predlog za izvršbo v tem delu sploh ni bil vložen (prim. 4. odst. 188. čl. ZPP), zato tudi ni mogoče v pravdnem postopku odločati o zahtevku, za katerega se šteje, da sploh ni bil postavljen.
disciplinski postopek - odklonitev nalog - varstvo pri delu - varno delo
Če je pri delavcu v času odklonitve dela obstajal utemeljen strah za zdravje in življenje, ker je delodajalec uvedel novo proizvodno linijo polivretanske mase, ne da bi poprej delavce poučil o škodljivosti in nevarnosti nove proizvodne linije ter jih seznanil z vsemi nevarnostmi pri delu, delavcu ni mogoče očitati kršitve delovne obveznosti zaradi odklonitve dela.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 365, 365/2, 370. ZPDJVZ člen 5a, 14, 14/2. ZDSS člen 23, 23/1, 24. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede člen 30.
dejavnost vzgoje in izobraževanja - učitelj - napredovanje v višji plačni razred - ocena predstojnika - sodna presoja
Ocena predstojnika zavoda o delu učitelja, zaradi napredovanju delavca v višji plačilni razred, se lahko preizkuša v sodnem postopku tako glede zakonitosti postopka kot tudi po vsebini.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru sploh ne pojasni, kateri podatki se ne ujemajo z dejanskim stanjem, kakšno naj bi pravilno dejansko stanje bilo in kako naj bi zatrjevana neujemanja vplivala na njegovo obveznost do upnika, zato je njegov ugovor neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Plačilni nalog ki je glasil na subjekt, ki ni ne fizično ne pravno oseba (prodajalna). Tožeča stranka je to pomanjkljivost odpravila šele tekom pravde, ko je je kot toženca označila podjetnika, ki je na prvem naroku podal vsebinsko enake trditve kot oseba, ki je vložila ugovor za prodajalno. Zato je šteti, da je podjetnik odobril pravdna dejanja vložnika ugovora.
Za prestane lahke telesne bolečine in nevšečnosti, ki so pri tožnici trajale pet dni, ko je pogoltnila zobozdravniški sveder, pa do njegove izločitve po naravni poti, ne gre višja odškodnina kot 150.000,00 SIT, ob upoštevanju, da so nevšečnosti predstavljale enkratno rentgensko slikanje, hranjenje z balastno hrano in pregledovanje lastnega blata.
zapuščinska obravnava - pravilno vabljenje - nujni delež
Ker dedič ni bil pravilno povabljen na narok in torej ni imel možnosti sodelovati v zapuščinskem postopku, ga sicer sklep o dedovanju ne bi vezal in bi svojo pravico do (dopolnitve) nujnega deleža še vedno lahko uveljavljal v pravdi (220. čl. ZD). Kljub temu pa je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep o dedovanju razveljavilo, saj je pravica do nujnega deleža dedna pravica in se zato prvenstveno uveljavlja v zapuščinskem postopku. Šele če se bo izkazalo, da so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna njihova pravica (velikost dednega deleža in vračunanje v dedni delež), bo sodišče zapuščinsko sodišče postopek prekinilo in stranke napotilo na pravdo (210. čl. ZD).
V skladu z določbo prvega odstavka 122. člena ZNP si mora sodišče prizadevati, da se praviloma opravi fizična delitev stvari in da solastniki dobijo tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes.
ZJSRS člen 29. ZPP (1977) člen 21, 21/1. ZS člen 99, 99/2, 99/2-1. ZDSS člen 4, 4-12.
stvarna pristojnost - Delovno in socialno sodišče - civilnopravni spor - spor iz delovnega razmerja - povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev - neupravičena pridobitev
V obravnavani zadevi ne gre za spor glede obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem med delavcem in delodajalcem, pač pa za povrnitev neupravičeno pridobljenih sredstev s strani upravičenke zaradi dvojnega plačila teh sredstev, ker sta tako Jamstveni sklad RS (v nadaljevanju Sklad) kot stečajni dolžnik istočasno izpolnila obveznost do delavke - toženke. ZJSRS v 29. členu sicer določa, da ima Sklad pravico zahtevati vrnitev sredstev, izplačanih po tem zakonu, če so bile pravice pridobljene na podlagi neresničnih podatkov oziroma če upravičenec ni sporočil Skladu dejstev, ki vplivajo na pridobitev ali prenehanje pravic po tem zakonu, v primerih torej, ko sam upravičenec zakrivi neupravičeno plačilo, pri čemer gre tudi zgolj za razmerja med Skladom in upravičencem, vendar tudi za ta primer po presoji pritožbenega sodišča navedeni specialni zakon pristojnosti delovnega sodišča ne določa. Prav tako je seveda ne določa tudi za obravnavani (nepredvidljivi) primer, ko Sklad meni, da je bila njegova jamstvena izpolnitev odveč, ker je istočasno tudi sam stečajni dolžnik izpolnil svojo obveznost do delavke, zaradi česar je neupravičeno prikrajšan, zato je na podlagi vsega navedenega očitno pristojno sodišče tako imenovane splošne pristojnosti, torej glede na obravnavano vrednost spornega predmeta Okrajno sodišče (člen 99/II - tč. 1 Zakona o sodiščih).
ZZZDR člen 132, 132/5, 132, 132/5. ZPP člen 40, 414, 40, 414.
preživnina - spremenjene okoliščine - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dejstva in dokazi
Glede na dolžnost sodišča v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroci, da celo po uradni dolžnosti stori vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok (408. čl. ZPP), bi moralo sodišče prve stopnje prepričljivo ugotoviti, ali in za koliko se je res zmanjšal čisti dobiček tožnika iz dejavnosti in zgolj sklepanje na to na podlagi njegove izpovedbe in odločbe, ki naj bi bila z enako vsebino izdana vsako leto (da ni bila, sodišče niti ni ugotavljalo), kaže na nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. V zvezi s trditvijo, da se dohodek tožnika ni znižal, pa tožena stranka navaja v pritožbi tudi novo dejstvo, kar je v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroci po določilu 414. čl. ZPP dopustno.
Če sta na strani tožene stranke dve pravni osebi po materialnem pravu nujna sospornika, je treba tožbeni zahtevek proti samo eni stranki zavrniti, ker ni bila tožena prava stranka. Kasnejši vstop v pravdo drugega nujnega spspornika kot stranskega intervenienta na stvari ničesar ne spremeni.