Tudi v primeru, kadar se ne spremeni širina same poti, na kateri ima tožeča stranka posest pravice služnosti voženj, po postavitvi ograje, na mestu, kjer je bil preje travnati pas, pomeni postavitev ograje motilno dejanje, ko tožeča stranka zaradi postavitve ograje ne more več opravljati voženj na način in z vozili kot jih je pred tem.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Če ugovoru ni priložena najemna pogodba, po kateri naj bi bil zavezanec za plačilo izterjevanih stroškov najemnik prostorov in ne dolžnica, ugovor ni obrazložen.
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe sledi, da sta bili izpodbijani pravni dejanji storjeni v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka nad tožečo stranko. Te okoliščine pritožnik ne izpodbija. Zato je treba šteti, da je izpolnjen dejanski stan domneve iz 2. tč. 4. odst. 125. čl. ZPPSL, na kar je tudi sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev. Pritožnik bi zaključek sodišča prve stopnje glede obstoja subjektivnega elementa lahko ob takšnem izhodišču uspešno izpodbil samo v primeru, če bi dokazal, da ni podano domnevano dejstvo, tj. da je vedel ali bi moral vedeti za dolžnikovo slabo ekonomsko-finančno stanje. Tega odločilnega dejstva pa tožena stranka, kot sledi iz razlogov izpodbijane sodbe, ni dokazala.
Upnikova vloga predstavlja nov predlog za izvršbo, zato je ob njegovi vložitvi upnik dolžan plačati sodno takso, v višini kot jo predpisuje Zakon o sodnih taksah.
Prehod premoženja od tožeče stranke na toženo stranke je ugotovljen, ni pa ugotovitve o pravni podlagi tega prehoda, tj. ali je tožeča stranka izvršila nakazilo na podlagi sklenjenega dogovora (pravnega posla) med strankama za dobavo določenega blaga ali ne oz. če je pravni posel bil sklenjen ali je kasneje odpadel.
Na podlagi 1. odst. 142. čl. ZPP/77 se vročajo tožbe osebno stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. V primeru, da se vroča pravnim osebam se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki se najde v pisarni oziroma v poslovnem prostoru. Zato se v primeru likvidacije, ko tožena stranka nima več delavcev niti poslovnega prostora, vroča pisanja likvidacijski upraviteljici, ki je zakonita zastopnica likvidirane družbe v skladu s 1. odst. 138. čl. ZPP/77.
Sodišče prve stopnje je že (samo) imelo podatek o novem prebivališču dolžnika zato bi najprej moralo opraviti rubež na tem naslovu (prim. 1. odst. 70. člena ZIP).
Prenovitev pravnega posla ni mogoče izvesti z navidezno pogodbo, ker ta nima učinkov, ampak morata pravdni stranki jasno izraziti namen, da s prenovo prejšnja obveznost preneha in nastane nova.
Tožena stranka tekom pravde ni oporekala višini tožbenega zahtevka, zato je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje neutemeljena.
Iz upnikovih navedb v odgovoru na ugovor izhaja, da med strankama ni dogovora o takšnem načinu plačilu dolga, kot ga je (zgolj) navajal dolžnik v ugovoru. Te dolžnikove navedbe so tako ostale nedokazane.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21270
KZ člen 180, 180/1, 180, 180/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
posilstvo - pravilno ugotovljeno dejansko stanje - kazenska sankcija
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno ugotovilo, ne pa zmotno kot očita zagovornik v pritožbi. Zaključek, kako je prišlo do spolnega odnosa glede na sedeč položaj oškodovanke, je ustrezno obrazložilo. Obtožencu je izreklo pravično kazensko sankcijo in je primerno upoštevalo tako obteževalne kot olajševalne okoliščine.
Pravica zahtevati plačilo takse je zastarala dne 01.01.1999 (1. odst. 9. člena ZST), pa tudi že po 2. odst. 9. člena ZST dne 29.03.2000, tj. v štirih letih od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse.
V predlogu za izdajo začasne odredbe mora biti zatrjevana terjatev vsaj toliko opredeljena, da bo možna odločitev, ali je predlagana vrsta začasne odredbe primerna, torej, da bo z njo terjatev zavarovana.
Katera dejstva šteje sodišče za dokazana odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. Če pa sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
Dolžnik je v ugovoru navedel, da uveljavljana računa še nista zapadla, ker mu je upnik rok plačila odložil zato računa do vložitve predloga za izvršbo še nista dospela v plačilo ter predlagal zaslišanje direktorjev obeh strank.
ZPP (1977) člen 166, 166/3, 370, 370/1, 166, 166/3, 370, 370/1. ZDR člen 100, 100/1, 100/1-8, 100, 100/1, 100/1-8.
prenehanje delovnega razmerja - zamolčanje podatkov
Delavcu lahko zakonito preneha delovno razmerje po 8. točki 1. odstavka 100. člena ZDR, če sta izpolnjena dva pogoja in sicer, da je bil delavec ob sklenitvi delovnega razmerja seznanjen z bistvenimi pogoji dela, ki ga bo opravljal, prav tako pa mora obstajati krivdni odnos, ki se kaže v tem, da je delavec zavestno zamolčal podatke, ki se nanašajo na njegove osebne lastnosti. Vedeti mora tudi, da so ti podatki odločilnega pomena.
Delavcu je mogoče očitati zamolčanje podatkov, če zamolči kronično, ne pa akutno obliko bolezni.