izvršilni naslov - notarski zapis - tožba na nedopustnost izvršbe
Izvršljiv notarski zapis je izvršilni naslov, če je v njem določena obveznost nekaj storiti ali dopustiti, če je glede takšne obveznosti dovoljena poravnava in če zavezanec soglaša z nepravdno izvršljivostjo notarskega zapisa.
ZD člen 60, 60/1, 205, 205/4, 60, 60/1, 205, 205/4.
sklep o dedovanju - neveljavnost oporoke
Na neveljavnost oporoke, ki jo smiselno zatrjuje pritožnica, sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. Neveljavnost oporoke morajo stranke uveljavljati, torej postaviti zahtevo, da se oporoka izreče za neveljavno.
ZOR člen 219, 219. ZPP člen 30, 30/2, 30/2-4, 32, 32/1, 30, 30/2, 30/2-4, 32, 32/1.
stvarna pristojnost
Kadar stranka uveljavlja vrnitveni zahtevek po 219. čl. ZOR (zaradi neupravičenega izkoriščanja tujega stanovanja, ne gre za spor iz 4. tč. drugega odstavka 30. člena ZPP, pač pa za spor, ker vrednost predmeta presega 2,000.000,00 SIT, za katerega je po prvem odst. 32. člena ZPP stvarno pristojno okrožno sodišče.
Če upnik v roku, ki mu ga je s sklepom določilo sodišče, predloga za izvršbo ne popravi (sporočilo točnega dolžnikovega naslova), sodišče izvršbo ustavi.
ZIP člen 50, 50-8, 50, 50-8. ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1.
pritožba upnika
Tudi v izvršilnem postopku je sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 2. člena ZPP vezano na predlog upnika. V zadevah, v katerih je bil do uveljavitve ZIZ izdan sklep o izvršbi, se za pravni sredstvi (ugovor in pritožbo) zoper njega in ob njunem reševanju uporabi ZIP. Ker je bil v obravnavani zadevi sklep o izvršbi izdan pred dnem uveljavitve novega zakona, bi bilo torej potrebno ob reševanju ugovora zoper sklep o izvršbi uporabiti določbe ZIP. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu sicer zmotno uporabilo določbe ZIZ, vendar pa s tem ni storilo bistvene kršitve določb postopka, saj takšno ravnanje ni v ničemer vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.
Prenovitev pravnega posla ni mogoče izvesti z navidezno pogodbo, ker ta nima učinkov, ampak morata pravdni stranki jasno izraziti namen, da s prenovo prejšnja obveznost preneha in nastane nova.
Sodišče prve stopnje je že (samo) imelo podatek o novem prebivališču dolžnika zato bi najprej moralo opraviti rubež na tem naslovu (prim. 1. odst. 70. člena ZIP).
Prehod premoženja od tožeče stranke na toženo stranke je ugotovljen, ni pa ugotovitve o pravni podlagi tega prehoda, tj. ali je tožeča stranka izvršila nakazilo na podlagi sklenjenega dogovora (pravnega posla) med strankama za dobavo določenega blaga ali ne oz. če je pravni posel bil sklenjen ali je kasneje odpadel.
Katera dejstva šteje sodišče za dokazana odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj. Če pa sodišče na podlagi izvedenih dokazov ne more zanesljivo ugotoviti kakega dejstva, sklepa o njem na podlagi pravila o dokaznem bremenu.
V predlogu za izdajo začasne odredbe mora biti zatrjevana terjatev vsaj toliko opredeljena, da bo možna odločitev, ali je predlagana vrsta začasne odredbe primerna, torej, da bo z njo terjatev zavarovana.
Na podlagi 1. odst. 142. čl. ZPP/77 se vročajo tožbe osebno stranki oziroma njenemu zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu. V primeru, da se vroča pravnim osebam se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem ali delavcu, ki se najde v pisarni oziroma v poslovnem prostoru. Zato se v primeru likvidacije, ko tožena stranka nima več delavcev niti poslovnega prostora, vroča pisanja likvidacijski upraviteljici, ki je zakonita zastopnica likvidirane družbe v skladu s 1. odst. 138. čl. ZPP/77.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL21270
KZ člen 180, 180/1, 180, 180/1. ZKP člen 373, 373/1, 373, 373/1.
posilstvo - pravilno ugotovljeno dejansko stanje - kazenska sankcija
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje pravilno ugotovilo, ne pa zmotno kot očita zagovornik v pritožbi. Zaključek, kako je prišlo do spolnega odnosa glede na sedeč položaj oškodovanke, je ustrezno obrazložilo. Obtožencu je izreklo pravično kazensko sankcijo in je primerno upoštevalo tako obteževalne kot olajševalne okoliščine.
Iz upnikovih navedb v odgovoru na ugovor izhaja, da med strankama ni dogovora o takšnem načinu plačilu dolga, kot ga je (zgolj) navajal dolžnik v ugovoru. Te dolžnikove navedbe so tako ostale nedokazane.
Dolžnik je v ugovoru navedel, da uveljavljana računa še nista zapadla, ker mu je upnik rok plačila odložil zato računa do vložitve predloga za izvršbo še nista dospela v plačilo ter predlagal zaslišanje direktorjev obeh strank.
Tožena stranka tekom pravde ni oporekala višini tožbenega zahtevka, zato je pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje neutemeljena.
Pravica zahtevati plačilo takse je zastarala dne 01.01.1999 (1. odst. 9. člena ZST), pa tudi že po 2. odst. 9. člena ZST dne 29.03.2000, tj. v štirih letih od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse.