ZZZDR člen 64, 64/3, 79, 64, 64/3, 79. ZPP člen 421, 421/2, 421, 421/2.
razveza zakonske zveze - določitev preživnine
Ugotovitve sodišča, da sporazum o višini preživnine za ml. otroka ni v njuno korist, ni mogoče preizkusiti, ker izpodbijana sodba nima nobenih razlogov o potrebah otrok.
ZOR člen 80, 80/2, 124, 126, 132, 132/2, 132/5, 80, 80/2, 124, 126, 132, 132/2, 132/5.
prodajna pogodba
Potem, ko sta tožnika izpolnila pretežen del svojih obveznosti po kupoprodajni pogodbi, razen plačila zadnjega obroka kupnine, ki je zapadel na dan izročitve nepremičnine tožnikoma v posest, pa toženec te svoje obveznosti ni izpolnil, zato je tožeča stranka upravičeno zahtevala razdrtje pogodbe.
Če upnik na ugovor ne odgovori v roku, sodšče odloči o ugovoru in pri tem šteje, da so dolžnikove navebe v ugovoru resnične. To pa ne pomeni, da je ugovor tudi utemeljen, ne da bi dolžnikove navedbe pomenile katerega od razlogov, ki preprečujejo izvršbo.
napoved pritožbe - plačilo sodne takse - napoved pritožbe - sodba brez razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi razveljavilo, ker je odločilo, da se predlog za izvršbo šteje za tožbo, nato je v 2. tč. izreka dovolilo objektivno spremembo tožbe (zvišanje zahtevka) in v 3. tč. izreka meritorno odločilo o tako povečanem tožbenem zahtevku. Meritorna odločitev sodišča prve stopnje ni bila izdana v postopku, ki bi tekel po pravilih, ki veljajo za izdajo plačilnega naloga, ker glede zvišanega zahtevka ni bil izdan proti toženi stranki sklep o izvršbi, o usodi katerega bi bilo presojano v nadaljnjem postopku.
Tudi v primeru, kadar se ne spremeni širina same poti, na kateri ima tožeča stranka posest pravice služnosti voženj, po postavitvi ograje, na mestu, kjer je bil preje travnati pas, pomeni postavitev ograje motilno dejanje, ko tožeča stranka zaradi postavitve ograje ne more več opravljati voženj na način in z vozili kot jih je pred tem.
Če posledice znatno odstopajo od tistih, do katerih po običajnem rednem teku stvari pripelje določen škodni dogodek, iz razloga oškodovančeve osebnostne strukture, je potrebno ugotavljati do kolikšne mere je škodni dogodek pravno upošteven vzrok za nastanek škode.
Po 4. odst. 180. čl. ZPP je potrebno le, da je taksa v roku (pravočasno) plačana. Plačilo takse kot procesne predpostavke je torej dolžno ugotoviti sodišče samo.
zapuščinski postopek - sporna dejstva - pravdni postopek
Zapuščinski postopek je eden od nepravdnih oziroma nespornih postopkov. V tem postopku sodišče ne more ugotavljati dejstev, ki so med strankami sporna, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da bo moral pritožnik v primeru, če z edino dedinjo vprašanja lastništva denarnih sredstev ne bo rešil sporazumno, svoj zahtevek uveljaviti v pravdnem postopku, pravilna.
Sodišče odloča po dejanskem stanju, kot ga ugotovi ob koncu glavne obravnave, torej določi preživnino za otroka, upoštevajoč njegove potrebe, ugotovljene ob koncu glavne obravnave. Če se bodo spremenile okoliščine, na podlagi katerih je določena preživnina, pa bo to lahko razlog za spremembo določene preživnine po predlogu prizadetega (5. odst. 132. čl. ZZZDR). Glede na naravo in namen preživnine je logično, da se plačuje mesečno vnaprej za pokrivanje tekočih mesečnih potreb otroka. Preživninska obveznost tistega od staršev, ki ne živi z otrokom, je denarna (1. odst. 131. čl. ZZZDR). Te obveznosti ne more nadomestiti s tem, da otroku kupuje določene stvari, ki jih ta sicer potrebuje, saj mora biti tistemu preživninskemu zavezancu, pri katerem otrok živi, prepuščeno, da odloča o razporeditvi vseh denarnih sredstev, namenjenih za njegovo preživljanje - le on lahko najbolje oceni, kaj otrok potrebuje.
ZPPSL člen 144, 144/1, 144, 144/1. ZPP člen 319, 319/2, 337, 337/1, 319, 319/2, 337, 337/1.
stečaj - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - izvršilni naslov - pravočasnost - pritožba - nova dejstva - novi dokazi
Upnik šele v pritožbi trdi, da je za vse terjatve, ki jih je prijavil v stečajnem postopku, pridobil izvršilni naslov. Teh trditev pa v pritožbenem postopku ni moč upoštevati. Ob predpostavki resničnosti uvodoma povzetih pritožbenih trditev predmet postopka, ki ga mora začeti upnik, ne bo vprašanje nastanka prerekanih terjatev (o tem naj bi upnik že pridobil izvršilni naslov), temveč vprašanje, ali prerekani terjatvi še obstojita, ali pa sta morda že prenehali zaradi izpolnitve ali kako drugače. Zato zatrjevana pravnomočna odločba tudi ni procesna ovira za postopek ugotavljanja prerekanih terjatev, na katere se nanaša izpodbijani sklep.
Iz potrdila APP izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
USTAVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL48643
URS člen 125, 156, 160. ZDen člen 88.
prodajna pogodba - ničnost - ZDen - skladnost zakona z ustavo
Če sodišče pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti protiustaven, mora postopek prekiniti in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem, ki je pristojno za samo odločanje v skladnosti zakonov z ustavo.
Solastniki praviloma niso enotni sosporniki v smislu določbe 196. člena ZPP, niti nujni sosporniki, ampak gre kvečjemu za navadne sospornike v smislu določbe 195. člena ZPP. Enako velja za toženca in njegovega očeta, ki sta po ugotovitvah sodišča prve stopnje na podlagi sklenjene prodajne pogodbe pridobila pravni naslov za pridobitev solastninske pravice.
KZ člen 135, 135/1, 135/2, 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 183, 183/1, 183/1-1, 183, 183/1, 183/1-1.
posebno huda telesna poškodba
Za opredelitev kaznivega dejanja posebno hude telesne poškodbe po čl.
135/II in I KZ mora sodišče zanesljivo ugotoviti, da je obtoženec povzročil eno od oblik posebno hude telesne poškodbe, predvideno v I. odst. navedenega člena, pa tudi, da je poškodovani zaradi takšne poškodbe umrl, pri čemer je njegovo smrt treba pripisati njegovemu malomarnemu ravnanju, med samo poškodbo in smrtjo pa mora biti podana tudi vzročna zveze. Ker sodišče prve stopnje v razlogih sodbe malomarnega odnosa sploh ni ugotavljalo, izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in jo je bilo zato potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti.
Ugovor dolžnika, da se je zakonita zastopnica mld. upnice odpovedala preživnini, ni utemeljen, ker je glede na določbo 128. čl. ZZZDR takšna odpoved brez učinka.
ZOR člen 387, 387/2, 557, 562, 387, 387/2, 557, 562.
posojilo - igranje na srečo - obveznost posojilojemalca - vrnitev - zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Odločilna dejstva za odločitev v sporu so: da je toženec vstopil v igro fair-play; da je v igri pridobil možnost dobitka in prevzel riziko izgube; da je igral samostojno, neodvisno od tožeče stranke, torej da morebiten dobitek tožeče stranke ni bil neposredno odvisen od toženčevega vstopa vanjo; da je tožeča stranka tožencu za vstop v igro dala 1.500,00 DEM (pri čemer ni relevantno, ali jih je izročila njemu ali vplačala neposredno organizatorju); da sta se stranki sporazumeli, da tožnik ta znesek tožencu posodi, torej da ga bo toženec po določenem času vrnil. Te dejanske ugotovitve narekujejo uporabo določil ZOR, ki urejajo posojilno pogodbo. Ena od obveznosti posojilojemalca pa je, da v roku vrne posojilo (562. čl. ZOR). Toženec je po ugotovitvah sodišča prve stopnje tožniku plačal 500 DEM v letu 1996, s čimer je vrnil del posojila. To dejstvo je razlog za pretrganje zastaranja po 2. odst. 387. čl. ZOR.