ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Iz opisa prvoobtoženemu očitanega kaznivega dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da naj bi kaznivo dejanje velike tatvine storil v sodelovanju s drugoobtoženim; medtem ko iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da naj bi obtoženec to dejanje izvršil sam. Ne le da sodba v tem delu ni obrazložena na način določen v členu 364/VII ZKP, temveč so razlogi izpodbijane sodbe, ki se nanašajo na oprostilni del, v nasprotju z izrekom v obsodilnem delu.
Kadar sodišče odloča o preživnini za mladoletne otroke v razvezni pravdni po tožbi tožnika, ki predlaga dodelitev otrok materi in preživninski zahtevek ni postavljen, sodišče po uradni dolžnosti odloči o preživnini tako, da prisodi preživnino od dneva izdaje odločbe dalje. Kadar pa tak zahtevek za preživnino postavi toženka, kateri naj bi bili otroci dodeljeni, pa od tedaj dalje kot zahteva.
Če posledice znatno odstopajo od tistih, do katerih po običajnem rednem teku stvari pripelje določen škodni dogodek, iz razloga oškodovančeve osebnostne strukture, je potrebno ugotavljati do kolikšne mere je škodni dogodek pravno upošteven vzrok za nastanek škode.
Če upnik v roku, ki mu ga je s sklepom določilo sodišče, predloga za izvršbo ne popravi (sporočilo točnega dolžnikovega naslova), sodišče izvršbo ustavi.
ZOR člen 219, 219. ZPP člen 30, 30/2, 30/2-4, 32, 32/1, 30, 30/2, 30/2-4, 32, 32/1.
stvarna pristojnost
Kadar stranka uveljavlja vrnitveni zahtevek po 219. čl. ZOR (zaradi neupravičenega izkoriščanja tujega stanovanja, ne gre za spor iz 4. tč. drugega odstavka 30. člena ZPP, pač pa za spor, ker vrednost predmeta presega 2,000.000,00 SIT, za katerega je po prvem odst. 32. člena ZPP stvarno pristojno okrožno sodišče.
ZTLR člen 14, 14/1, 14, 14/1. ZNP člen 112, 112. SZ člen 12, 12/3, 12, 12/3.
razmerje med solastniki - funkcionalno zemljišče
Etažni lastnik stanovanja v hiši je tudi solastnik funkcionalnega zemljišča strank, ki ga ima pravico skupaj z drugimi solastniki upravljati sorazmerno svojemu delu. Če je spor glede načina uporabe solastne stvari in se solastniki o tem ne morejo sporazumno dogovoriti, pa je mogoče način uporabe solastne stvari urediti v nepravdnem postopku. Za tak zahtevek kot ga uveljavlja tožnik nima podlage.
ZOR člen 80, 80/2, 124, 126, 132, 132/2, 132/5, 80, 80/2, 124, 126, 132, 132/2, 132/5.
prodajna pogodba
Potem, ko sta tožnika izpolnila pretežen del svojih obveznosti po kupoprodajni pogodbi, razen plačila zadnjega obroka kupnine, ki je zapadel na dan izročitve nepremičnine tožnikoma v posest, pa toženec te svoje obveznosti ni izpolnil, zato je tožeča stranka upravičeno zahtevala razdrtje pogodbe.
Če upnik na ugovor ne odgovori v roku, sodšče odloči o ugovoru in pri tem šteje, da so dolžnikove navebe v ugovoru resnične. To pa ne pomeni, da je ugovor tudi utemeljen, ne da bi dolžnikove navedbe pomenile katerega od razlogov, ki preprečujejo izvršbo.
Iz potrdila APP izhaja, da je bila sodna taksa za predlog za izvršbo plačana pravočasno, zato ni podlage za odločitev sodišča, da se predlog za izvršbo šteje za umaknjen.
nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - preživnina
Če sodišče ob ugotavljanju preživninskih možnosti ne upošteva otroškega dodatka, ki ga prejema eden od staršev, je dejansko stanje nepopolno ugotovilo.
Če je predčasna zapadlost terjatve odvisna od nastopa pogoja, določenega s sodno poravnavo, se zapadlost terjatve dokazuje v pravdnem postopku s pravnomočno odločbo.
ZZZDR člen 64, 64/3, 79, 64, 64/3, 79. ZPP člen 421, 421/2, 421, 421/2.
razveza zakonske zveze - določitev preživnine
Ugotovitve sodišča, da sporazum o višini preživnine za ml. otroka ni v njuno korist, ni mogoče preizkusiti, ker izpodbijana sodba nima nobenih razlogov o potrebah otrok.
tuja sodna odločba - res iudicata - skupno premoženje zakoncev
V skladu z določbo 1. odstavka 94. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZP; Ur. l. RS št. 56/99) je tuja sodna odločba izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije in ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba le, če jo prizna sodišče v Republiki Sloveniji. Glede na to sodna odločba nemškega sodišča, za katero toženec niti ne zatrjuje, da bi bila priznana pred sodiščem v Sloveniji, ne more imeti pravnega učinka pravnomočne sodne odločbe.
Toženec odgovarja tožniku le za namerno povrzočeno škodo. Določba 2. odst. 170. čl. ZOR je materialnopravna podlaga za presojo odškodninske odgovornosti, tudi v primeru če je škoda povzročena sodelavcu. Ni razloga, da bi toženec svojemu sodelavcu odgovarjal po strožjem kriteriju kot če bi škodo povzročil tretjemu.