Če stranki po umiku nasprotnih tožb na zapisnik izjavita, naj sodišče o stroških odloči samo po uspehu v pravdi do sedaj, je takšen sporazum šteti za poravnavo, katere vsebina je v tem, da naj sodišče po umiku odloči o stroških postopka, ki so nastali s prvotno tožbo, medtem ko stroške v zvezi z nasprotnima tožbama nosita stranki sami.
Ugovor dolžnika, da se je zakonita zastopnica mld. upnice odpovedala preživnini, ni utemeljen, ker je glede na določbo 128. čl. ZZZDR takšna odpoved brez učinka.
Primeri dispozitivnega enotnega sosporništva v določenih primerih namreč predstavljajo izjemo od načela, da pravnomočna odločba deluje samo na tiste, ki so v postopku, v katerem je bila izdana, sodelovali kot stranka. V takih primerih subjektivne razširitve učinkov pravnomočnosti, deluje pravnomočna odločba neposredno na vse udeležence materialnopravnega razmerja.
Če je predčasna zapadlost terjatve odvisna od nastopa pogoja, določenega s sodno poravnavo, se zapadlost terjatve dokazuje v pravdnem postopku s pravnomočno odločbo.
Sodišče odloča po dejanskem stanju, kot ga ugotovi ob koncu glavne obravnave, torej določi preživnino za otroka, upoštevajoč njegove potrebe, ugotovljene ob koncu glavne obravnave. Če se bodo spremenile okoliščine, na podlagi katerih je določena preživnina, pa bo to lahko razlog za spremembo določene preživnine po predlogu prizadetega (5. odst. 132. čl. ZZZDR). Glede na naravo in namen preživnine je logično, da se plačuje mesečno vnaprej za pokrivanje tekočih mesečnih potreb otroka. Preživninska obveznost tistega od staršev, ki ne živi z otrokom, je denarna (1. odst. 131. čl. ZZZDR). Te obveznosti ne more nadomestiti s tem, da otroku kupuje določene stvari, ki jih ta sicer potrebuje, saj mora biti tistemu preživninskemu zavezancu, pri katerem otrok živi, prepuščeno, da odloča o razporeditvi vseh denarnih sredstev, namenjenih za njegovo preživljanje - le on lahko najbolje oceni, kaj otrok potrebuje.
ZPPSL člen 144, 144/1, 144, 144/1. ZPP člen 319, 319/2, 337, 337/1, 319, 319/2, 337, 337/1.
stečaj - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo - izvršilni naslov - pravočasnost - pritožba - nova dejstva - novi dokazi
Upnik šele v pritožbi trdi, da je za vse terjatve, ki jih je prijavil v stečajnem postopku, pridobil izvršilni naslov. Teh trditev pa v pritožbenem postopku ni moč upoštevati. Ob predpostavki resničnosti uvodoma povzetih pritožbenih trditev predmet postopka, ki ga mora začeti upnik, ne bo vprašanje nastanka prerekanih terjatev (o tem naj bi upnik že pridobil izvršilni naslov), temveč vprašanje, ali prerekani terjatvi še obstojita, ali pa sta morda že prenehali zaradi izpolnitve ali kako drugače. Zato zatrjevana pravnomočna odločba tudi ni procesna ovira za postopek ugotavljanja prerekanih terjatev, na katere se nanaša izpodbijani sklep.
Kadar sodišče odloča o preživnini za mladoletne otroke v razvezni pravdni po tožbi tožnika, ki predlaga dodelitev otrok materi in preživninski zahtevek ni postavljen, sodišče po uradni dolžnosti odloči o preživnini tako, da prisodi preživnino od dneva izdaje odločbe dalje. Kadar pa tak zahtevek za preživnino postavi toženka, kateri naj bi bili otroci dodeljeni, pa od tedaj dalje kot zahteva.
Tožeča stranka je bila s sklepom pozvana, da sporoči pravilen naslov bivališča tožene stranke, torej naslov, na katerem bo možna vročitev tožbe toženi stranki. S tem, ko je sporočila drug naslov, pa tudi na tem ni bilo možno vročiti tožbe toženi stranki, tožbe ni pravilno popravila.
Upnikova vloga predstavlja nov predlog za izvršbo, zato je ob njegovi vložitvi upnik dolžan plačati sodno takso, v višini kot jo predpisuje Zakon o sodnih taksah.
Na socialno stisko se ob odpovedi najemne pogodbe za stanovanje po 3. alinei 1. odst. 53. čl. SZ lahko sklicuje samo najemnik, ki je ravnal skladno z določilom 4. odst. 53. čl. SZ, to pomeni, da mora lastniku in občinskemu upravnemu organu, pristojnemu za socialne zadeve predložiti potrdilo centra za socialno delo o nastanku okoliščin iz 3. odst. 53. čl. SZ.
zapuščinski postopek - sporna dejstva - pravdni postopek
Zapuščinski postopek je eden od nepravdnih oziroma nespornih postopkov. V tem postopku sodišče ne more ugotavljati dejstev, ki so med strankami sporna, zato je ugotovitev sodišča prve stopnje, da bo moral pritožnik v primeru, če z edino dedinjo vprašanja lastništva denarnih sredstev ne bo rešil sporazumno, svoj zahtevek uveljaviti v pravdnem postopku, pravilna.
ZOR člen 387, 387/2, 557, 562, 387, 387/2, 557, 562.
posojilo - igranje na srečo - obveznost posojilojemalca - vrnitev - zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Odločilna dejstva za odločitev v sporu so: da je toženec vstopil v igro fair-play; da je v igri pridobil možnost dobitka in prevzel riziko izgube; da je igral samostojno, neodvisno od tožeče stranke, torej da morebiten dobitek tožeče stranke ni bil neposredno odvisen od toženčevega vstopa vanjo; da je tožeča stranka tožencu za vstop v igro dala 1.500,00 DEM (pri čemer ni relevantno, ali jih je izročila njemu ali vplačala neposredno organizatorju); da sta se stranki sporazumeli, da tožnik ta znesek tožencu posodi, torej da ga bo toženec po določenem času vrnil. Te dejanske ugotovitve narekujejo uporabo določil ZOR, ki urejajo posojilno pogodbo. Ena od obveznosti posojilojemalca pa je, da v roku vrne posojilo (562. čl. ZOR). Toženec je po ugotovitvah sodišča prve stopnje tožniku plačal 500 DEM v letu 1996, s čimer je vrnil del posojila. To dejstvo je razlog za pretrganje zastaranja po 2. odst. 387. čl. ZOR.
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Iz opisa prvoobtoženemu očitanega kaznivega dejanja v izreku sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da naj bi kaznivo dejanje velike tatvine storil v sodelovanju s drugoobtoženim; medtem ko iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da naj bi obtoženec to dejanje izvršil sam. Ne le da sodba v tem delu ni obrazložena na način določen v členu 364/VII ZKP, temveč so razlogi izpodbijane sodbe, ki se nanašajo na oprostilni del, v nasprotju z izrekom v obsodilnem delu.
tuja sodna odločba - res iudicata - skupno premoženje zakoncev
V skladu z določbo 1. odstavka 94. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (v nadaljevanju ZMZP; Ur. l. RS št. 56/99) je tuja sodna odločba izenačena z odločbo sodišča Republike Slovenije in ima v Republiki Sloveniji enak pravni učinek kot domača sodna odločba le, če jo prizna sodišče v Republiki Sloveniji. Glede na to sodna odločba nemškega sodišča, za katero toženec niti ne zatrjuje, da bi bila priznana pred sodiščem v Sloveniji, ne more imeti pravnega učinka pravnomočne sodne odločbe.
ZOR člen 80, 80/2, 124, 126, 132, 132/2, 132/5, 80, 80/2, 124, 126, 132, 132/2, 132/5.
prodajna pogodba
Potem, ko sta tožnika izpolnila pretežen del svojih obveznosti po kupoprodajni pogodbi, razen plačila zadnjega obroka kupnine, ki je zapadel na dan izročitve nepremičnine tožnikoma v posest, pa toženec te svoje obveznosti ni izpolnil, zato je tožeča stranka upravičeno zahtevala razdrtje pogodbe.