Po izrecni določbi 10. čl. ZIZ obnova postopka ni dovoljena, razen če zakon tako določa. ZIZ dopušča možnost obnove postopka v dveh primerih:
-če dolžnik ni vložil ugovora proti kondenatornemu delu sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in je zato ta postal pravnomočen (63. čl. ZIZ); -v postopku z nasprotno izvršbo, če sodišče k predlogu za nasprotno izvršbo ugodi ali ga zavrne (5. odst. 68. čl. ZIZ).
Če je sodišče prve stopnje pri izreku enotne kazni zapora vštelo vanjo tudi stransko kazen izgona tujca iz države iz pravnomočne sodbe, po kateri obtoženec v času sojenja na prvi stopnji prestaja kazen zapora, začne teči trajanje stranske kazni po prestani enotni kazni v zadnji sodbi in ne po prestani kazni v sodbi, v kateri je bila izrečena stranska kazen.
povrnitev negmotne škode - kršitev pravic osebnosti - objava fotografije - osebno dostojanstvo - duševne bolečine - razžalitev dobre imena in časti - višina odškodnine
Glede na ugotovljeno škodo zaradi žalitve osebnega dostojanstva je prisojena odškodnina previsoka in jo je bilo treba na podlagi 200. člena ZOR znižati.
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks je predlog procesne narave, njegova utemeljenost pa je odvisna od dejanskih okoliščin. V kolikor so se med (četudi pravnomočno) zavrnitvijo prvega predloga in vložitvijo novega dejanske okoliščine, pomembne za odločitev o predlogu, bistveno spremenile, ne gre za razsojeno stvar, zato mora sodišče prve stopnje o predlogu, ki temelji na drugih dejanskih okoliščinah kot pravnomočno zavrnjeni, ponovno odločati.
Podani so pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, če je znašal dohodek tožnikove družine v mesecu pred vložitvijo tožbe (marec 1999) cca 40.000,00 SIT neto na družinskega člana, kar je nekaj več kot zajamčena plača (31.028,00 SIT), ob tem, da je hčerka tožnika vpisana na fakulteto in so jo starši dolžni preživljati.
ZST člen 22, 22/4, 22, 22/4. ZPP člen 44, 44/2, 45, 108, 44, 44/2, 45, 108.
vrednost spornega predmeta
Če je tožeča stranka v pravdi uveljavljala ugotovitev obstoja svoje (denarne) terjatve do tožene stranke, v tožbi pa ni navedla vrednosti spornega predmeta, sodišče pa s tožbo tudi ni postopalo kot z nepopolno vlogo, ne more v pritožbi uspešno izpodbijati odmere stroškov postopka, ki jo je sodišče izvedlo tako, da je za ugotovitev vrednosti spornega predmeta uporabilo določilo 4. točke 22. člena ZST.
začasna odredba - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - izvršitelj - izvršilni naslov - pravnomočnost odločbe
Med ugovorne razloge, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ je šteti tudi dejanske ovire, zaradi katerih je izvršitev sklepa o izvršbi objektivno nemogoča. Začasne odredbe se, četudi so izdane v pravdnem postopku, presojajo po pravilih izvršilnega prava in ker v ZIZ ni določeno, da bi ugovor zoper sklep o začasni odredbi zadržal njeno izvršitev (prim. 5. odst. 9. čl. ZIZ), je izvršilni naslov je tudi nepravnomočna začasna odredba, saj ima sklep o začasni odredbi naravo sklepa o izvršbi (268. čl. ZIZ).
Policisti so dolžni skrbeti za varnost v prometu ne le s preventivnimi ukrepi in represivnim delovanjem nad kršitelji, ampak tudi s svojim lastnim ravnanjem, saj morajo dajati zgled drugim udeležencem v prometu. Tožnik - policist je kršil ugled državnega organa, če je povzročil prometno nesrečo zaradi neprilagojene hitrosti in pod vplivom alkohola ter je s tem kršil predpise o varnosti v cestnem prometu.
(Sporna) javna dražba za prodajo obravnavanega poslovnega prostora s pripadajočim funcionalnim zemljiščem je bila (pravilno in pravočasno) preklicana in narok ni bil opravljen. Ker tako vabila (cit. konzorcija) k ponudbi ni bilo več, tožeča stranka ponudbe, ki bi jo cit. konzorcij kot najugodnejšo sprejel že vnaprej, ni (več) mogla dati; zato pa tudi s tožbo zahtevana "izstavitev v podpis kupoprodajne pogodbe" (ne(le) od četrte tožene stranke in ne od (vseh) toženih strank) ni (več (bila)) mogoča.
Upnika sta zoper dolžnico vložila tožbo zaradi ugotovitve prenehanja služnostne pravice. Če bosta s svojim zahtevkom uspela bo sodba, ki pa bo sodišča izdalo, deklaratorna. Deklaratorne sodbe pa se ne izvršujejo (1. odst. 1. čl. ZIZ). Začasne odredbe so namreč sredstva časovno omejenega zavarovanja bodoče uresničitve upnikove terjatve, za katere izpolnitev v izvršilnem postopku bi bilo pristojno izvršilno sodišče. Izvršujejo pa se le kondemnatorne, ne pa tudi konstitutivne in deklaratorne odločbe. To pa pomeni, da terjatev, ki so predmet slednjih dveh, z začasno odredbo res ni mogoče zavarovati. V skladu s tem ZIZ sploh ne vsebuje določb o načinu izvršitve ugotovitvenih in konstitutivnih odločb.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
V ugovoru je navedel, da do upnika nima nobenih obveznosti. Na podlagi pogodbe št. 303/94 mu je bil dne 21.8.1995 izstavljen račun, ki ga je dne 20.10.1995 plačal v višini 1.551.984,00 SIT, preostanek pa je zadržal, ker je na delo upnika prejel več reklamacij. Upnik je kršil pogodbo št. 303/94, zato je zoper njega vložil tožbo. Dolžnik je torej navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi, torej zaradi prenehanja terjatve. V dokaz svojih trditev pa je predložil tožbo z dne 1.7.1998 (priloga B3).
Sodišče prve stopnje je napačno izračunalo potek zastaralnega roka in na podlagi tega napačno sklepalo, da tožnikova terjatev ni verjetno izkazana v smislu 1. odst. 270. čl. ZIZ. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj sodišče sploh ni ocenjevalo drugih pogojev za izdajo začasne odredbe (nevarnosti oz. dejstva, ali bi toženec z izdajo začasne odredbe pretrpel le neznatno škodo).
ZKP člen 344, 344/1, 371, 371/2, 344, 344/1, 371, 371/2.
sprememba obtožbe - preložitev glavne obravnave - kršitev pravice do obrambe
Če je obtožba spremenjena v nebistvenem delu, do kršitve določb kazenskega postopka ni moglo priti, če sodišče obdolžencu ni posebej omogočilo, naj se izjasni o spremembi.
izvršilni naslov - plačilo zamudnih obresti - stroški postopka - uporaba zakona - prehodne določbe
O upnikovem predlogu za izvršbo se je prvič odločalo v času, ko je (še) veljal ZIP, ki je izrecno priznaval upniku pravico do zakonitih zamudnih obresti od stroškov postopka v skladu z 20.a čl. ZIP, zato je potrebno upniku to pravico priznati, četudi se je o teh obrestih (ponovno) odločalo že v času, ko velja ZIZ.
ZPP člen 212, 214, 212, 214. ZPPSL člen 137, 137/4, 137, 137/4.
prekinitev pravdnega postopka - začetek stečajnega postopka
Iz dnem začetka stečajnega postopka je bil na podlagi 212. čl. ZPP pravdni postopek prekinjen po samem zakonu. To pa pomeni, da po 214. čl. ZPP prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Le če bi bil začet stečajni postopek po koncu glavne obravnave, bi lahko sodišče prve stopnje na podlagi obravnave, ki bi bila končana pred začetkom stečajnega postoka, izdalo odločbo. V konkretnem primeru pa je bil začet stečajni postopek pred končano glavno obravnavo in sodišče prve stopnje ne bi smelo obravnave končati in izdati izpodbijane odločbe.
Če je tretji vložil ugovor zoper izvršbo v času veljavnosti ZIP, je potrebno o tem ugovoru odločati po določilih ZIP, čeprav se odloča v času, ko je že pričel veljati ZIZ.
ugotavljanje trajno presežnih delavcev - delodajalec z manj kot 10 zaposlenimi - program razreševanja presežnih delavcev
Ker je v času ugotavljanja trajnih presežkov delodajalec zaposloval manj kot 10 delavcev, mu glede na določilo 36. i čl. ZDR v postopku ugotavljanja trajnega prenehanja potreb po delu delavcev zaradi nujnih operativnih razlogov ni bilo treba upoštevati določbe 2. odst. 34. čl. in 35. čl. ZDR. Obstoj trajnega prenehanja potreb po delu je lahko delodajalec ugotavljal, ne da bi imel sprejet progam razreševanja trajnih presežkov.
ZPP (1977) člen 154, 166, 354, 354/2, 368, 154, 166, 354, 354/2, 368. ZDR člen 89, 89.
prenehanje delovnega razmerja
Delavec mora imeti predhodno odobritev delodajalca za izrabo letnega dopusta, če le-ta ni vnaprej določen z letnim planom dopustov, zlasti pa v primerih, ko gre za izrabo posameznih, neplaniranih dni dopusta. Pri toženi stranki je bila vpeljana praksa predhodne odobritve dopusta, česar tožnik ni upošteval, zato je neopravičeno izostal z dela.
Razlogi prvostopne sodbe so le bolj natančni, kot je njen izrek.
Navedeno pa ne predstavlja v pritožbi zagovornika uveljavljano bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.