povrnitev negmotne škode - kršitev pravic osebnosti - objava fotografije - osebno dostojanstvo - duševne bolečine - razžalitev dobre imena in časti - višina odškodnine
Glede na ugotovljeno škodo zaradi žalitve osebnega dostojanstva je prisojena odškodnina previsoka in jo je bilo treba na podlagi 200. člena ZOR znižati.
Po izrecni določbi 10. čl. ZIZ obnova postopka ni dovoljena, razen če zakon tako določa. ZIZ dopušča možnost obnove postopka v dveh primerih:
-če dolžnik ni vložil ugovora proti kondenatornemu delu sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in je zato ta postal pravnomočen (63. čl. ZIZ); -v postopku z nasprotno izvršbo, če sodišče k predlogu za nasprotno izvršbo ugodi ali ga zavrne (5. odst. 68. čl. ZIZ).
Če je sodišče prve stopnje pri izreku enotne kazni zapora vštelo vanjo tudi stransko kazen izgona tujca iz države iz pravnomočne sodbe, po kateri obtoženec v času sojenja na prvi stopnji prestaja kazen zapora, začne teči trajanje stranske kazni po prestani enotni kazni v zadnji sodbi in ne po prestani kazni v sodbi, v kateri je bila izrečena stranska kazen.
Ker je prvostopno sodišče ugotovilo, da o istem zahtevku teče pravda pri Okrajnem sodišču v Kranju (prej pri Temeljnem sodišču v Kranju, enoti v Kranju pod opr. štev. P 408/94) je ravnalo pravilno, ker je predmetno tožbo zavrglo.
ZKP člen 344, 344/1, 371, 371/2, 344, 344/1, 371, 371/2.
sprememba obtožbe - preložitev glavne obravnave - kršitev pravice do obrambe
Če je obtožba spremenjena v nebistvenem delu, do kršitve določb kazenskega postopka ni moglo priti, če sodišče obdolžencu ni posebej omogočilo, naj se izjasni o spremembi.
Delodajalec, ki zahteva od delavca povrnitev stroškov specializacije, nosi dokazno breme glede temelja in višine vtoževane terjatve. Tožnik mora v tožbi pojasniti, na kaj se nanaša seštevek dolgovanega zneska, ter za to predložiti dokaze.
ZST člen 22, 22/4, 22, 22/4. ZPP člen 44, 44/2, 45, 108, 44, 44/2, 45, 108.
vrednost spornega predmeta
Če je tožeča stranka v pravdi uveljavljala ugotovitev obstoja svoje (denarne) terjatve do tožene stranke, v tožbi pa ni navedla vrednosti spornega predmeta, sodišče pa s tožbo tudi ni postopalo kot z nepopolno vlogo, ne more v pritožbi uspešno izpodbijati odmere stroškov postopka, ki jo je sodišče izvedlo tako, da je za ugotovitev vrednosti spornega predmeta uporabilo določilo 4. točke 22. člena ZST.
izvršilni naslov - plačilo zamudnih obresti - stroški postopka - uporaba zakona - prehodne določbe
O upnikovem predlogu za izvršbo se je prvič odločalo v času, ko je (še) veljal ZIP, ki je izrecno priznaval upniku pravico do zakonitih zamudnih obresti od stroškov postopka v skladu z 20.a čl. ZIP, zato je potrebno upniku to pravico priznati, četudi se je o teh obrestih (ponovno) odločalo že v času, ko velja ZIZ.
Upnika sta zoper dolžnico vložila tožbo zaradi ugotovitve prenehanja služnostne pravice. Če bosta s svojim zahtevkom uspela bo sodba, ki pa bo sodišča izdalo, deklaratorna. Deklaratorne sodbe pa se ne izvršujejo (1. odst. 1. čl. ZIZ). Začasne odredbe so namreč sredstva časovno omejenega zavarovanja bodoče uresničitve upnikove terjatve, za katere izpolnitev v izvršilnem postopku bi bilo pristojno izvršilno sodišče. Izvršujejo pa se le kondemnatorne, ne pa tudi konstitutivne in deklaratorne odločbe. To pa pomeni, da terjatev, ki so predmet slednjih dveh, z začasno odredbo res ni mogoče zavarovati. V skladu s tem ZIZ sploh ne vsebuje določb o načinu izvršitve ugotovitvenih in konstitutivnih odločb.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
V ugovoru je navedel, da do upnika nima nobenih obveznosti. Na podlagi pogodbe št. 303/94 mu je bil dne 21.8.1995 izstavljen račun, ki ga je dne 20.10.1995 plačal v višini 1.551.984,00 SIT, preostanek pa je zadržal, ker je na delo upnika prejel več reklamacij. Upnik je kršil pogodbo št. 303/94, zato je zoper njega vložil tožbo. Dolžnik je torej navedel razloge, zaradi katerih nasprotuje izvršbi, torej zaradi prenehanja terjatve. V dokaz svojih trditev pa je predložil tožbo z dne 1.7.1998 (priloga B3).
začasna odredba - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - izvršitelj - izvršilni naslov - pravnomočnost odločbe
Med ugovorne razloge, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ je šteti tudi dejanske ovire, zaradi katerih je izvršitev sklepa o izvršbi objektivno nemogoča. Začasne odredbe se, četudi so izdane v pravdnem postopku, presojajo po pravilih izvršilnega prava in ker v ZIZ ni določeno, da bi ugovor zoper sklep o začasni odredbi zadržal njeno izvršitev (prim. 5. odst. 9. čl. ZIZ), je izvršilni naslov je tudi nepravnomočna začasna odredba, saj ima sklep o začasni odredbi naravo sklepa o izvršbi (268. čl. ZIZ).
(Sporna) javna dražba za prodajo obravnavanega poslovnega prostora s pripadajočim funcionalnim zemljiščem je bila (pravilno in pravočasno) preklicana in narok ni bil opravljen. Ker tako vabila (cit. konzorcija) k ponudbi ni bilo več, tožeča stranka ponudbe, ki bi jo cit. konzorcij kot najugodnejšo sprejel že vnaprej, ni (več) mogla dati; zato pa tudi s tožbo zahtevana "izstavitev v podpis kupoprodajne pogodbe" (ne(le) od četrte tožene stranke in ne od (vseh) toženih strank) ni (več (bila)) mogoča.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica je sklep o izvršbi izpodbijala le s pavšalno navedbo, da nasprotuje višini zamudnih obresti, ne da bi navedla dejstva, na podlagi katerih obresti ni dolžna plačati in ne da bi zato ponudila ustrezne dokaze. Ker je ugovor presplošen, ga ni mogoče šteti za obrazloženega in je zato neutemeljen.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
izvršitelj - predujem za stroške - predujem
Sodišče prve stopnje je predvidelo, da bo za opravo izvršbe na premičninah potrebno opraviti dva rubeža, dve dražbi ter še nekatere druge izvršiteljske storitve. Glede na takšno predvidevanje sodišča in ob upoštevanju tarife je odmera višine predujma za predvidene izvršiteljske storitve primerna.
ZPP člen 212, 214, 212, 214. ZPPSL člen 137, 137/4, 137, 137/4.
prekinitev pravdnega postopka - začetek stečajnega postopka
Iz dnem začetka stečajnega postopka je bil na podlagi 212. čl. ZPP pravdni postopek prekinjen po samem zakonu. To pa pomeni, da po 214. čl. ZPP prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Le če bi bil začet stečajni postopek po koncu glavne obravnave, bi lahko sodišče prve stopnje na podlagi obravnave, ki bi bila končana pred začetkom stečajnega postoka, izdalo odločbo. V konkretnem primeru pa je bil začet stečajni postopek pred končano glavno obravnavo in sodišče prve stopnje ne bi smelo obravnave končati in izdati izpodbijane odločbe.
Če je tretji vložil ugovor zoper izvršbo v času veljavnosti ZIP, je potrebno o tem ugovoru odločati po določilih ZIP, čeprav se odloča v času, ko je že pričel veljati ZIZ.
Določbe 1. alineje 125. čl. ZDR je potrebno razlagati tako, da je podan razlog za odpoved delovnega razmerja delavcu tudi takrat, če se je začel postopek za prenehanje le tiste dejavnosti zasebnega delodajalca (s.p.), v kateri je zaposloval delavce, če v drugih dejavnostih, za katere je formalno tudi registriran, delavcev ne zaposluje. V gornjem obsegu navedene določbe izključujejo veljavnost splošnih določb ZDR o reševanju trajno presežnih delavcev.
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks je predlog procesne narave, njegova utemeljenost pa je odvisna od dejanskih okoliščin. V kolikor so se med (četudi pravnomočno) zavrnitvijo prvega predloga in vložitvijo novega dejanske okoliščine, pomembne za odločitev o predlogu, bistveno spremenile, ne gre za razsojeno stvar, zato mora sodišče prve stopnje o predlogu, ki temelji na drugih dejanskih okoliščinah kot pravnomočno zavrnjeni, ponovno odločati.
Pobot nastane, ko ena stranka drugi izjavi, da pobotava svojo vzajemno terjatev. Enostranski predlog tožene stranke, na kateri manjka podpis tožeče stranke, ni zadostna osnova za zaključek, da nasprotna terjatev tožene stranke ne obstoji. V zvezi s to kompenzacijo je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 11.5.1998 pod točko VI. navedla le, da je ni sprovedla (ne pa, da nasprotna terjatev tožene stranke ne obstoji).