Če je sodišče prve stopnje pri izreku enotne kazni zapora vštelo vanjo tudi stransko kazen izgona tujca iz države iz pravnomočne sodbe, po kateri obtoženec v času sojenja na prvi stopnji prestaja kazen zapora, začne teči trajanje stranske kazni po prestani enotni kazni v zadnji sodbi in ne po prestani kazni v sodbi, v kateri je bila izrečena stranska kazen.
Po izrecni določbi 10. čl. ZIZ obnova postopka ni dovoljena, razen če zakon tako določa. ZIZ dopušča možnost obnove postopka v dveh primerih:
-če dolžnik ni vložil ugovora proti kondenatornemu delu sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine in je zato ta postal pravnomočen (63. čl. ZIZ); -v postopku z nasprotno izvršbo, če sodišče k predlogu za nasprotno izvršbo ugodi ali ga zavrne (5. odst. 68. čl. ZIZ).
povrnitev negmotne škode - kršitev pravic osebnosti - objava fotografije - osebno dostojanstvo - duševne bolečine - razžalitev dobre imena in časti - višina odškodnine
Glede na ugotovljeno škodo zaradi žalitve osebnega dostojanstva je prisojena odškodnina previsoka in jo je bilo treba na podlagi 200. člena ZOR znižati.
Določbe 1. alineje 125. čl. ZDR je potrebno razlagati tako, da je podan razlog za odpoved delovnega razmerja delavcu tudi takrat, če se je začel postopek za prenehanje le tiste dejavnosti zasebnega delodajalca (s.p.), v kateri je zaposloval delavce, če v drugih dejavnostih, za katere je formalno tudi registriran, delavcev ne zaposluje. V gornjem obsegu navedene določbe izključujejo veljavnost splošnih določb ZDR o reševanju trajno presežnih delavcev.
ugotavljanje trajno presežnih delavcev - delodajalec z manj kot 10 zaposlenimi - program razreševanja presežnih delavcev
Ker je v času ugotavljanja trajnih presežkov delodajalec zaposloval manj kot 10 delavcev, mu glede na določilo 36. i čl. ZDR v postopku ugotavljanja trajnega prenehanja potreb po delu delavcev zaradi nujnih operativnih razlogov ni bilo treba upoštevati določbe 2. odst. 34. čl. in 35. čl. ZDR. Obstoj trajnega prenehanja potreb po delu je lahko delodajalec ugotavljal, ne da bi imel sprejet progam razreševanja trajnih presežkov.
predlog za izvršbo - prehod terjatve ali obveznosti - izvršba proti družbeniku
Izvršilni naslov je bil izdan zoper dolžnika M... d.o.o., to je družbo z omejeno odgovornostjo. Zato v konkretnem primeru ni bilo pogojev za uporabo 25. člena ZIZ, kot zmotno meni upnik, saj izvršilni naslov ni bil izdan proti družbi z neomejeno odgovornostjo ali komanditni družbi. Le v tem primeru pa bi bilo mogoče predlagati in dovoliti izvršbo neposredno proti družbenici, ki je osebno odgovorna, če ob tem upnik z izpiskom iz sodnega registra izkaže njen status družbenika.
Policisti so dolžni skrbeti za varnost v prometu ne le s preventivnimi ukrepi in represivnim delovanjem nad kršitelji, ampak tudi s svojim lastnim ravnanjem, saj morajo dajati zgled drugim udeležencem v prometu. Tožnik - policist je kršil ugled državnega organa, če je povzročil prometno nesrečo zaradi neprilagojene hitrosti in pod vplivom alkohola ter je s tem kršil predpise o varnosti v cestnem prometu.
ZKP člen 344, 344/1, 371, 371/2, 344, 344/1, 371, 371/2.
sprememba obtožbe - preložitev glavne obravnave - kršitev pravice do obrambe
Če je obtožba spremenjena v nebistvenem delu, do kršitve določb kazenskega postopka ni moglo priti, če sodišče obdolžencu ni posebej omogočilo, naj se izjasni o spremembi.
ZPP člen 212, 214, 212, 214. ZPPSL člen 137, 137/4, 137, 137/4.
prekinitev pravdnega postopka - začetek stečajnega postopka
Iz dnem začetka stečajnega postopka je bil na podlagi 212. čl. ZPP pravdni postopek prekinjen po samem zakonu. To pa pomeni, da po 214. čl. ZPP prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Le če bi bil začet stečajni postopek po koncu glavne obravnave, bi lahko sodišče prve stopnje na podlagi obravnave, ki bi bila končana pred začetkom stečajnega postoka, izdalo odločbo. V konkretnem primeru pa je bil začet stečajni postopek pred končano glavno obravnavo in sodišče prve stopnje ne bi smelo obravnave končati in izdati izpodbijane odločbe.
začasna odredba - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovorni razlog - izvršitelj - izvršilni naslov - pravnomočnost odločbe
Med ugovorne razloge, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ je šteti tudi dejanske ovire, zaradi katerih je izvršitev sklepa o izvršbi objektivno nemogoča. Začasne odredbe se, četudi so izdane v pravdnem postopku, presojajo po pravilih izvršilnega prava in ker v ZIZ ni določeno, da bi ugovor zoper sklep o začasni odredbi zadržal njeno izvršitev (prim. 5. odst. 9. čl. ZIZ), je izvršilni naslov je tudi nepravnomočna začasna odredba, saj ima sklep o začasni odredbi naravo sklepa o izvršbi (268. čl. ZIZ).
Podani so pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, če je znašal dohodek tožnikove družine v mesecu pred vložitvijo tožbe (marec 1999) cca 40.000,00 SIT neto na družinskega člana, kar je nekaj več kot zajamčena plača (31.028,00 SIT), ob tem, da je hčerka tožnika vpisana na fakulteto in so jo starši dolžni preživljati.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica je sklep o izvršbi izpodbijala le s pavšalno navedbo, da nasprotuje višini zamudnih obresti, ne da bi navedla dejstva, na podlagi katerih obresti ni dolžna plačati in ne da bi zato ponudila ustrezne dokaze. Ker je ugovor presplošen, ga ni mogoče šteti za obrazloženega in je zato neutemeljen.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11.
izvršitelj - predujem za stroške - predujem
Sodišče prve stopnje je predvidelo, da bo za opravo izvršbe na premičninah potrebno opraviti dva rubeža, dve dražbi ter še nekatere druge izvršiteljske storitve. Glede na takšno predvidevanje sodišča in ob upoštevanju tarife je odmera višine predujma za predvidene izvršiteljske storitve primerna.
Ker je prvostopno sodišče ugotovilo, da o istem zahtevku teče pravda pri Okrajnem sodišču v Kranju (prej pri Temeljnem sodišču v Kranju, enoti v Kranju pod opr. štev. P 408/94) je ravnalo pravilno, ker je predmetno tožbo zavrglo.
Pobot nastane, ko ena stranka drugi izjavi, da pobotava svojo vzajemno terjatev. Enostranski predlog tožene stranke, na kateri manjka podpis tožeče stranke, ni zadostna osnova za zaključek, da nasprotna terjatev tožene stranke ne obstoji. V zvezi s to kompenzacijo je tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 11.5.1998 pod točko VI. navedla le, da je ni sprovedla (ne pa, da nasprotna terjatev tožene stranke ne obstoji).
ZST člen 22, 22/4, 22, 22/4. ZPP člen 44, 44/2, 45, 108, 44, 44/2, 45, 108.
vrednost spornega predmeta
Če je tožeča stranka v pravdi uveljavljala ugotovitev obstoja svoje (denarne) terjatve do tožene stranke, v tožbi pa ni navedla vrednosti spornega predmeta, sodišče pa s tožbo tudi ni postopalo kot z nepopolno vlogo, ne more v pritožbi uspešno izpodbijati odmere stroškov postopka, ki jo je sodišče izvedlo tako, da je za ugotovitev vrednosti spornega predmeta uporabilo določilo 4. točke 22. člena ZST.
Predlog za oprostitev plačila sodnih taks je predlog procesne narave, njegova utemeljenost pa je odvisna od dejanskih okoliščin. V kolikor so se med (četudi pravnomočno) zavrnitvijo prvega predloga in vložitvijo novega dejanske okoliščine, pomembne za odločitev o predlogu, bistveno spremenile, ne gre za razsojeno stvar, zato mora sodišče prve stopnje o predlogu, ki temelji na drugih dejanskih okoliščinah kot pravnomočno zavrnjeni, ponovno odločati.
Če je bil obdolženec kljub zagovorničinem predlogu za preložitev glavne obravnave, ki mu ni bilo ugodeno, sojen v nenavzočnosti ter obsojen s pogojno obsodbo, bi se morala on ali zagovornica samo pozanimati, ali in kakšna sodba je bila izdana, da bi mogla pravočasno napovedati pritožbo. Njuna popolna pasivnost in opravičljivi razlog za dovolitev vrnitve v prejšnje stanje.