CZ (1976) člen 30b, 51. ZUP (1986) člen 249, 249-1, 270. ZUS-1 člen 85, 85/2, 107, 107/1, 107/2.
uvoz opreme tujega vlagatelja – nova dejstva in dokazi – obnova carinskega postopka – izvršljivost in dokončnost carinske odločbe – rok za izpolnitev obveznosti - zastaranje pravice do izterjave carine
Prvostopenjska odločba je postala izvršljiva, ko je bila tožniku vročena odločba tožene stranke, s katero je bila zavrnjena njegova pritožba, s čimer je postala tudi dokončna. Rok za izpolnitev naloženih obveznosti je bil zato pravilno in zakonito vezan na dokončnost odločbe.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – tožba, vložena zoper odločbo upravnega organa druge stopnje o zavrnitvi pritožbe
Ker je tožba vložena zoper akt, izdan na podlagi pravnega sredstva, ta pa v izreku ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici, izpodbijani akt ni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1.
stranka v postopku izdaje gradbenega dovoljenja – iniciativni odbor krajanov
V obravnavanem primeru, ko nastopa kot tožeča stranka Iniciativni odbor krajanov in ne krajani sami, je tudi po presoji Vrhovnega sodišča očitno, da z v tem upravnem sporu izpodbijanim dokončnim upravnim aktom ni bilo poseženo v pravni položaj Iniciativnega odbora kot tožeče stranke. Tega v tožbi tožeča stranka niti ni zatrjevala. Skladno s subjektivnim konceptom upravnega spora po ZUS-1 pa lahko v postopku upravnega spora kot tožeča stranka nastopa le tista (fizična ali pravna) oseba, ki varuje svoje pravice in pravne koristi, v katere poseže upravni akt.
Če je tožba vložena po poteku zakonskega roka, določenega v prvem odstavku 28. člena ZUS-1, to je v 30. dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan, je prepozna in je sodišče ne obravnava po vsebini, pač pa jo s sklepom zavrže.
ZZZDR člen 51, 51/2, 56, 56/2, 56/3, 60. ZN člen 4. ZIZ člen 17, 17/2-2.
skupno premoženje zakoncev - vrnitev posojila - delitev skupnega premoženja zakoncev - obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - solidarna odgovornost zakoncev za dolgove - kogentnost zakonskih določb - pravna narava notarskega zapisa
Zakonske določbe o solidarni odgovornosti zakoncev za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem so kogentne narave; (pogodbene) stranke jih ne morejo izključiti - tudi po prenehanju zakonske zveze ne.
neupravičena pridobitev – pojem nepremičnine – načelo povezanosti zemljišča in objekta
Sporna kapelica – zgolj zgradba, brez zemljišča – ni mogla biti samostojen predmet stvarnih pravic oziroma stvarnopravnih razpolaganj.
Tožnica ni dokazala ne svojega prikrajšanja ne tega, da je toženka karkoli prejela brez pravnega temelja – pri izplačilu odškodnine za porušeno kapelico torej ni prišlo do neutemeljenega premika premoženja v korist toženke (oziroma ta ni obogatena) na račun tožnice.
Že iz samega izraza dodaten izhaja, da gre pri roku iz drugega odstavka 105. člena OZ za dopolnilni rok, ne pa za takšnega, v katerem bi dolžnik šele začel izpolnjevati svojo obveznost.
Če se v upravnem sporu postopek ustavi, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Ker je vprašanje, kdo nosi stroške postopka v primeru ustavitve postopka v ZUS-1 izrecno urejeno, primerna uporaba ZPP ne pride v poštev.
premoženjska razmerja med zakonci po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja – določitev deležev na skupnem premoženju – prispevek zakonca – posebno premoženje zakonca – najemn in odplačevanje posojila za nakup nepremičnine
Po 51. členu ZZZDR je
premoženje,
ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno
skupno premoženje.
Le
premoženje,
ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ali ga npr. podeduje, dobi kot darilo ipd., ostane njegova last. Ker nepremičnina ni bila kupljena s posebnim premoženjem pravdnih strank, temveč v večini s posojili, pridobljenimi v času trajanja zakonske zveze, spada v njuno
skupno premoženje
. Pri tem pa ni pomembno, ali sta kredite najela skupaj, vsak posebej, ali to, kateri od njiju in kdaj jih je odplačeval.
ZUS-1 člen 22, 22/2. ZOdv člen 1, 1/3, 34a, 34b, 34č.
vložitev revizije po tujem odvetniku
Ker odvetnik iz Republike Makedonije, po katerem je tožeča stranka vložila revizijo, ni izkazal predpostavke (vpis v imenik odvetnikov), ki jo določa Zakon o odvetništvu, da bi lahko kot tuj odvetnik zastopal stranke pred sodišči v RS, je revizijo vložila oseba, ki te pravice nima.
Nepravnomočna sodba v kazenskem postopku na presojo o hudi nehvaležnosti obdarjenca sama po sebi ne more imeti nikakršnega vpliva, saj avtomatizma med tem civilnopravnim standardom in obsodbo za kaznivo dejanje tudi ob eventualni pravnomočnosti sodbe ne bi bilo.
zavarovalna pogodba – plačilo zavarovalnine - odgovornost za zavarovanje tovora
Tožnik je kot samostojni podjetnik prevzel obvezo zavarovanja tovora in so zato tudi ustrezni varnostni ukrepi spadali v njegovo sfero delovanja in ne v sfero varstva pri delu toženkinega zavarovanca.
ZPP člen 41, 41/2, 189, 339, 339/2-12, 370, 370/1-1, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - pravna in dejanska podlaga - zavrženje revizije - razlogi za revizijo - dovoljen revizijski razlog - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - litispendenca - pravnomočnost sodbe
Kršitve pravil o litispendenci ni mogoče več uveljavljati z izrednimi pravnimi sredstvi, saj se ta vložijo po pravnomočnosti, litispendenca oziroma visečnost pravde pa preneha, ko postane sodba pravnomočna. Od tedaj dalje ne gre več za položaj, ko o isti stvari tečeta dve pravdi, pač pa za položaj, ko teče pravda o stvari, o kateri je že pravnomočno odločeno.
dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela sodbe – prepozna dopolnitev predloga - odškodninski spor - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije, v katerem ni navedena oziroma ugotovljiva vrednost izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe, je nepopoln, zato ga je Vrhovno sodišče kot takega zavrglo.
dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Ker spor o dovoljenosti obnove postopka ni spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, ni podan pogoj za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Če stališče sodišča prve stopnje, na katerem temelji njegova odločitev, ne odstopa od upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUP člen 87, 87/3, 87/4. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1.
prepozna tožba – štetje roka
Na začetek in na tek roka za vložitev tožbe ne vplivajo sobote, nedelje ter prazniki in drugi dela prosti dnevi, ki jih določa zakon. Zakonski rok na tak dan ne more le poteči, vsekakor pa nemoteno teče tudi na dan upora proti okupatorju (27. april) in na praznik dela (1. in 2. maj).
žalitev sodišča v vlogi – denarna kazen – pravica do svobode izražanja
Stranka, ki s potekom ali (in) izidom postopka ni zadovoljna, ima na razpolago več institutov, s katerimi bodisi za vnaprej prepreči nepravilnosti, ki jih na podlagi lastne ocene pričakuje, bodisi doseže poseg v že opravljen postopek ali v že sprejeto odločitev, ki ji nasprotuje. Vendar pa mora v svojih pisanjih ob črpanju teh institutov nastopati s pravno relevantnimi argumenti, katerih del ne morejo biti negativne vrednostne sodbe o posameznih sodnikih ali o določenem sodišču kot celoti.
razveza pogodb - učinki razvezane pogodbe - vzajemne izpolnitve - kondikcija - konkurenca denarne in nedenarne izpolnitve - nemožnost vrnitve v naravi - neupravičena pridobitev
V položaju reparacije vzajemnih izpolnitev, kjer si konkurirata nedenarna izpolnitev druge toženke, katere predmeta ni mogoče vrniti v naravi, na eni in denarna izpolnitev tožnika na drugi strani, je zavezanec za vrnitev tisti, čigar izpolnitev vrednostno ne dosega izpolnitve nasprotnika.
Premoženje, ki je prešlo z izpolnitvijo, ima lahko v pogodbi določeno vrednost le, kadar in dokler pogodba obstoji. Če ta (zaradi razveze ali kakšnega drugega vzroka) preneha ex tunc, ni razloga, da bi se vrednost izpolnjenega presojala glede na njeno vsebino.