V obravnavani zadevi je podana objektivna kumulacija zahtevkov, saj sta tožnici zoper toženca uveljavljali dva zahtevka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi. Razlog za zavrženje revizije je podan tudi zaradi subjektivne kumulacije nedenarnih zahtevkov dveh tožnic, ki sta formalni (navadni) sospornici, a sta v tožbi navedli eno samo, nediferencirano vrednost spornega predmeta.
ZPP člen 7. ZZZDR člen 12, 51, 51/2. ZGD-1 člen 471, 480.
posebno premoženje - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganja v posebno premoženje zakonca - poslovni delež v družbi - premoženjska razmerja med partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti
Na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo pridobi družbenik poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo. Ker lahko poslovni delež pripada eni ali več osebam, je lahko tudi del skupnega premoženja zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, a le v primeru, če je bil osnovni vložek dan iz sredstev skupnega premoženja.
V skupno premoženje pravdnih strank lahko spada le poslovni delež v družbi, ne pa sama družba, ki je samostojen pravni subjekt, ali premoženje te družbe.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – izločitev – rok za zahtevo za izločitev sodnika – protispisnost – obrazložitev – pravice obrambe – izvajanje dokazov – presoja navedb pritožbe
Če obramba uveljavlja tako imenovano relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, pri čemer mora izkazati ne le kršitev, ampak tudi vpliv te kršitve na zakonitost pravnomočne sodbe, v zvezi z izvedenimi dokazi, mora določno pojasniti vsebino dokaza in v čem je dokaz razbremenilen.
ZPP člen 339, 339/2-14. ZOMZO člen 2, 2/3. ZPOMZO člen 3. ZOR člen 279.
neupravičena pridobitev – zamudne obresti – konformna metoda
Za obdobje, ko je veljal ZOMZO, je bila podlaga za uporabo konformne metode izrecna zakonska določbe, v ZPOMZO pa je bila podlaga za uporabo te metode določena posredno, t.j. z upoštevanjem valorizacijskega elementa pri določanju višine obrestne mere zakonskih zamudnih obresti.
nedopustnost izvršbe – dovoljenost tožbe – ugovor zoper sklep o izvršbi - opozicijski ugovor
Pogoj za dovoljenost tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je predhodni ugovor zoper sklep o izvršbi. Ker je dovoljena samo takrat, ko je izvršilno sodišče o ugovoru odločilo na podlagi dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev (ne pa tudi na izvršilni naslov), ta dejstva pa so bila med strankami sporna, je mogoče z uveljavljati le t.i. opozicijske ugovore.
ZPP člen 2, 2/1, 302, 302/3, 359, 370, 370/3. ZZZDR člen 12, 51, 51/2.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja - ugotovitev deležev na skupnem premoženju – vlaganja v nepremičnino po razpadu izvenzakonske skupnosti – soglasje izvenzakonskega partnerja – obligacijskopravni zahtevek – razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene – preložitev naroka – načelo neposrednosti
Vlaganje posameznega zunajzakonskega partnerja brez soglasja drugega partnerja v skupno nepremično premoženje po razpadu zunajzakonske skupnosti na višino deležev ne more vplivati. Res se zaradi kasnejših vlaganj poveča vrednost nepremičnine, vendar pa lahko morebitno obogatitev partnerja in svoje prikrajšanje vlagatelj uveljavlja le z obligacijskopravnim zahtevkom.
ZKP člen 236, 258, 364, 364/7, 371, 371/1-8, 371/2. URS člen 29, 29-3, 29-4.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – zasliševanje prič – pouk priči – privilegirana priča – izjava oškodovanca socialnemu delavcu – izvedenstvo – postavitev drugega izvedenca – pravice obrambe – dokazni predlog – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga
Pri utemeljevanju pravne relevantnosti in obstoja dokaza mora obramba določno zatrjevati pravno relevantno dejstvo, katerega (ne)obstoj sodišče ugotavlja s pomočjo predlaganega dokaza, dokazno sredstvo, s katerim se dokazuje (ne)obstoj zatrjevanega dejstva in z navedbo okoliščin utemeljiti, da bo z izvedbo in uporabo predlaganega dokaza mogoče sklepati o (ne)obstoju pravno relevantnega dejstva in da bo dokaz v korist obdolženca oziroma bo zanj uspešen.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Med druge tehtne razloge spada tudi okoliščina, da je predlagateljica del sodnega osebja sodišča, ki je sicer stvarno in krajevno pristojno za odločitev o njenem ugovoru. Toda če bi to sodišče o ugovoru odločilo, bi bila lahko prizadeta njegova objektivna nepristranskost, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča ali sodnika kot nosilca sodne funkcije.
odškodnina – razžalitev dobrega imena in časti – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Sporna navedba predstavlja negativno vrednostno sodbo o tožniku, vendar pa tožnik ni niti zatrjeval niti dokazal, da bi bila z njeno uporabo prekoračena meja svobode izražanja mnenj, ki gre novinarjem pri opravljanju njihovega dela, t.j. da bi bila uporabljena z namenom zaničevanja.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – prvostopenjski ali drugostopenjski upravni akt – poziv na dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe
Če je tožba vložena zoper drugostopni akt, s katerim je bila pritožba zavrnjena in ki ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici, in stranka kljub pozivu sodišča tožbe ne popravi tako, da bi izpodbijala prvostopni akt, sodišče tožbo zavrže.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – sklep o dovolitvi izvršbe – prepoved uporabe objekta – denarna kazen
S sklepom o dovolitvi izvršbe ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, zato ne gre za upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
Po ustaljenem stališču Vrhovnega sodišča je dopustno kataloge cen rabljenih vozil uporabiti kot pripomočke pri ugotavljanju carinske vrednosti blaga, na takšen način pa so bili tudi po presoji revizijskega sodišča uporabljeni v obravnavani zadevi.
ukrep gradbenega inšpektorja – sklep o dovolitvi izvršbe s prisilitvijo – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – sklicevanje na pravni pouk – zavrženje tožbe
Sklep o dovolitvi izvršbe ni sklep po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, niti ni akt po prvem odstavku 2. člena ZUS-1. O tožnikovi pravici, obveznosti in pravni koristi je bilo odločeno z izvršilnim naslovom. S sklepom o dovolitvi izvršbe se zato o tej pravici ne odloča ponovno, obveznost se ne spreminja in se v tožnikovo pravno korist na novo ne posega. Ali je zoper izpodbijani upravni akt zagotovljeno sodno varstvo po določbah ZUS-1, ne presoja upravni organ, temveč je to stvar vsebine izpodbijanega akta in presoje sodišča o vsebini tega akta.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/3, 89. ZPP člen 95, 95/2. ZGD člen 398, 398/1.
nedovoljena revizija – vložitev revizije po osebi, ki nima te pravice – izbris pravne osebe iz sodnega registra – neobstoječ pravni subjekt
Neobstoječa pravna oseba ne more vlagati pravnih sredstev in tudi nihče ne more v imenu takšnega subjekta vlagati pravnih sredstev, kar pomeni, da je obravnavana revizija vložena po osebi, ki nima te pravice.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1-4. Ustava člen 23, 25.
ukrep gradbenega inšpektorja – odlog izvršbe – sklep o zavrnitvi odloga – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – sklicevanje na pravni pouk – zavrženje tožbe
Sklep o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe ni sklep po drugem odstavku 5. člena ZUS-1, niti ni akt po prvem odstavku 2. člena ZUS-1. O tožnikovi pravici, obveznosti in pravni koristi je bilo namreč že odločeno z izvršilnim naslovom, s sklepom o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe se ta odločitev ne spreminja in se v že odločeno tožnikovo pravico oziroma obveznost in pravno korist ne posega.
Ali je zoper izpodbijani upravni akt zagotovljeno sodno varstvo po določbah ZUS-1, ne presoja upravni organ, temveč je to stvar vsebine izpodbijanega akta in presoje sodišča o vsebini tega akta.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/3, 89. ZPP člen 95, 95/2. ZGD člen 398, 398/1.
nedovoljena revizija – revizija, vložena po osebi, ki nima te pravice – izbris pravne osebe – neobstoječ pravni subjekt
Neobstoječa pravna oseba ne more vlagati pravnih sredstev in tudi nihče ne more v imenu takšnega subjekta vlagati pravnih sredstev, kar pomeni, da je obravnavana revizija vložena po osebi, ki nima te pravice.