ZUP člen 2, 2/1. ZUS-1 člen 2, 2/1, 4, 36, 36/1-4.
odločba o ugotovitvi imenovanja izvršitelja in določitvi roka za preizkus znanja – upravni akt
Odločbo, s katero je ugotovljeno, da je bila tožnica določenega dne imenovana za izvršiteljico, da štiriletni rok, v katerem so izvršitelji dolžni opravljati preizkus znanja, poteče dne ..., ter določeno da bo tožnica preizkus znanja opravljala določenega dne pred določeno komisijo, ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
O začasni odredbi sodišče odloči s sklepom. Vsebino sklepa (upoštevaje tudi določbo 82. člena ZUS-1) določajo določbe 72. člena ZUS-1, posredno pa tudi določbe tretjega odstavka 75. člena ZUS-1, ko kot absolutno bistveno kršitev določb postopka navaja tudi 14. točka drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku. Takšna kršitev je podana, če sklep nima razlogov ali če v njem niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih.
pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost - predlog, ki ga vloži stranka sama - dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je torej toženka vložila predlog sama in ker po zakonu nima te pravice spričo pomanjkanja postulacijske sposobnosti, je njen predlog nedovoljen.
ZKPT člen 18, 18/1. ZDP. ZIP člen 251c, 251c/2. ZPP člen 308.
sporazumom o zavarovanju terjatve – sodna poravnava – res transacta kot procesna ovira za sojenje – registracija kreditnega posla s tujino
S prenehanjem veljavnosti Zakona o kreditnem poslovanju s tujino in z uveljavitvijo Zakona o deviznem poslovanju v letu 1999, ki je pogoj registracije kreditnega posla s tujino opustil, je pogodba stopila v veljavo. Pogodba kreditojemalca zavezuje, čeprav ni bila registrirana.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 293, 293/3.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – ukrep gradbenega inšpektorja – odlog upravne izvršbe – zavrženje tožbe
S tem, ko tožnikovemu predlogu za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo odločeno le o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti ne odloži, ni pa bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o tožnikovi obveznosti (oziroma pravici ali pravni koristi) sami. Z izpodbijanim aktom se odločitev, vsebovana v izvršilnem naslovu, ne spreminja in zato v tožnikovo pravico, obveznost oziroma pravno korist z izpodbijanim sklepom ni poseženo.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – prepoznava predmetov in oseb - prepoznava obtoženca na glavni obravnavi - izpovedba priče
Kljub temu, da je sodišče v sodbi uporabilo izraz, da je oškodovanec obsojenca na glavni obravnavi „prepoznal“, ne gre za prepoznavo po 242. členu ZKP.
Kadar je opcijska pogodba zgolj navidezna in prikriva plačilo storitev fizični osebi, je znesek, pridobljen na podlagi navidezne opcijske pogodbe, obdavčen.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče je dolžno izvesti tiste dokaze, ki so materialnopravno relevantni, to je pomembni za ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja in s katerimi je izkazana verjetnost, da bi njihova izvedba lahko privedla do drugačne ugotovitve dejanskega stanja.
Z dolgoletnim plačevanjem "najemnine" ni prišlo do konvalidacije najemne pogodbe. Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da je potrebno soglasje volj pogodbenih strank o vseh bistvenih sestavinah najemne pogodbe, ki jih je določal 41. člen Stanovanjskega zakona, med katere pa ne spada zgolj najemnina.
tožba za razveljavitev sodne poravnave – stranke sodne poravnave – navadno sosporništvo – deljive terjatve - pooblaščenec – učinki pravdnih dejanj pooblaščenca - odvetnik
Pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec (odvetnik) v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka (92. člen v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZPP). Stranka lahko spremeni ali prekliče izjavo svojega pooblaščenca na naroku, na katerem je bila dana; če tega ne stori ali ni sposobna storiti, volja pooblaščenca povsem nadomesti njeno voljo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004923
ZKP člen 288, 329, 329/3, 340, 340/1, 364, 364/7, 371, 371/1-11, 371, 371/2. KZ člen 183, 183/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – načelo neposrednosti – branje izvedenskega mnenja – pravice obrambe – dokazni postopek – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let
Če dokaz, ki ga sodišče izvede, ne predstavlja vira relevantnih dejstev, sodišče ne krši določb kazenskega postopka, če o takem dokazu ne sprejme dokazne ocene.
Pravilno je materialnopravno stališče obeh sodišč, da zgolj drugačna presoja teže disciplinske kršitve in s tem povezana sprememba izrečenega disciplinskega ukrepa, sama po sebi ne zadošča za odločitev o protipravnosti toženkinega ravnanja, ki bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost.
Javna listina vsebuje dvoje (izpodbojnih) dokaznih pravil: dokazno pravilo o pristnosti, ki pomeni, da je javno listino izdal tisti, ki je na njen označen kot izdajatelj in dokazno pravilo o resničnosti njene vsebine, torej tistega, kar se v njen potrjuje ali določa. Dokazno pravilo o resničnosti ni absolutno. Sodišče zavezuje le, če ga nasprotna stranka dokazno ne izpodbija. V tem primeru mora sodišče ne glede na svoje prepričanje vzeti vsebino javne listine za resnično. Če pa nasprotna stranka dokazno informacijo javne listine izpodbija, bo sodišče prosto ocenjevalo izvedene dokaze, pri čemer pa mora oponent doseči višji dokazni standard.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - mejni spor - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - manjše sodišče
Ureditev sporne meje na manjšem sodišču, pri čemer je ena od udeleženk delavka tega sodišča, predstavlja situacijo, v kateri bi lahko bilo poseženo v objektivno nepristranskost sodišča.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-2. ZPP člen 367b, 367b/4.
nadomestilo za uzurpacijo in degradacijo prostora – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – trditveno in dokazno breme – zavrženje revizije
Upoštevaje sprejeto pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in upoštevaje določbo četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora revident za to, da izkaže pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - navadno sosporništvo na pasivni strani - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
V konkretnem primeru je bila tožba z več zahtevki, od katerih prvi temelji na različni pravni podlagi od ostalih dveh in z njima ni povezan, vložena zoper tri tožene stranke, ki niso enotne, pač pa navadne sospornice: zoper vsako od njih je mogoče spor rešiti na različen način. V takšnem položaju bi morala tožeča stranka navesti vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek zoper vsako od toženih strank.