Stališče sodišč, da sme stečajni upravitelj priznati le tiste terjatve, ki so v tolikšni meri jasne in izkazane, da ne more biti dvoma o njihovem obstoju, logično in prepričljivo izhaja iz osrednje naloge stečajnega upravitelja, da poskrbi za sočasno in sorazmerno poplačilo vseh upnikov iz celotnega dolžnikovega premoženja.
žalitev sodišča v vlogi – denarna kazen – pravica do svobode izražanja
Stališče sodišč, da je pritožnik z žaljivimi obdolžitvami v pritožbi izrazil negativno vrednostno sodbo o pooblaščencu nasprotne stranke in o delu sodišč, ki utemeljuje izrek denarne kazni, je tudi ob upoštevanju pritožnikove svobode izražanja pravilno.
stroški upravne izvršbe – izpodbijanje izvršilnega naslova v upravni izvršbi
Tožnik sam ni opravil dejanj, naloženih v izvršilnem naslovu, zato so bila ta opravljena po drugi osebi, na kar je bil tožnik opozorjen. Stroške postopka v zvezi z izvršbo pa po 115. členu ZUP/86 trpi zavezanec, zaradi česar so bili stroški upravne izvršbe utemeljeno naloženi v plačilo tožniku.
Glede na to, da bi odlog prisilne izterjave učinkoval samo do odločitve o pritožbah zoper odločbi prvostopnega organa, o le-teh pa je že bilo odločeno, si tožeča stranka v obravnavani zadevi svojega pravnega položaja ne more več izboljšati, saj tudi ugoditev reviziji in odprava izpodbijanih aktov ne bi v ničemer spremenila pravnega položaja tožeče stranke, zato nima pravnega interesa za vložitev revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pritožbeni postopek - sodnik pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku - zemljiškoknjižni postopek
Okoliščina, da je predlagateljica in pritožnica sodnica pritožbenega sodišča, ki naj bi o pritožbi odločalo, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ki bo odločalo o pritožbi.
Tudi kadar gre za odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe, mora biti sklep sodišča prve stopnje o predlogu takšen, da ga je možno preizkusiti. To pomeni, da mora biti iz obrazložitve sklepa razvidno, da je sodišče opravilo celovito presojo okoliščin, pomembnih za odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks.
ZUN člen 75, 75/2, 75/3, 75/4. ZUS-1 člen 92, 107.
ukrep gradbenega inšpektorja – gradnja v nasprotju z lokacijskim dovoljenjem – zavrnitev spremembe lokacijskega dovoljenja
Kadar gradnja ni usklajena z izdanim lokacijskim dovoljenjem, pristojni upravni organ pa spremembo lokacijskega dovoljenja zavrne, se na podlagi četrtega odstavka 75. člena ZUN izda inšpekcijski ukrep o odstranitvi dela spornega objekta, s čimer se vzpostavi stanje, določeno z lokacijskim dovoljenjem.
Pisna pripoznava zastarane obveznosti se šteje za odpoved zastaranju. Tožba z dne 16.04.2006 je v vsakem primeru vložena pravočasno, torej v okviru zastaralnega roka petih let (371. člen ZOR), ki je glede na pripoznavo začel teči znova, torej naslednji dan po dani pripoznavi, za katero je bilo ugotovljeno, da ni nastala pred 1. januarjem 2005.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – prepoznava predmetov in oseb - prepoznava obtoženca na glavni obravnavi - izpovedba priče
Kljub temu, da je sodišče v sodbi uporabilo izraz, da je oškodovanec obsojenca na glavni obravnavi „prepoznal“, ne gre za prepoznavo po 242. členu ZKP.
ukrep gradbenega inšpektorja – enostaven objekt – lokacijska informacija
Tožnik pred začetkom gradnje nesporno ni imel gradbenega dovoljenja. Če je menil, da gre pri navedenem objektu za gradnjo enostavnega objekta, bi moral glede na tedaj veljavno zakonodajo pred pričetkom gradnje pridobiti lokacijsko informacijo, česar pa ni storil (lokacijska informacija je bila izdana šele dne 30. 12. 2003), pri tem pa se v reviziji ne sklicuje na to, da naj bi šlo za gradnjo enostavnega objekta. Glede na splošno pravilo, da se pri odločanju v upravnem postopku uporablja zakon oziroma predpis, ki je veljal v času odločanja prvostopnega upravnega organa, je ugotovitev gradbenega inšpektorja, da tožnik objekt gradi brez gradbenega dovoljenja, pravilna, posledično pa je zato pravilen tudi izrek ukrepa, oprt na določbo 152. člena ZGO-1.
ZZav člen 19, 19/2, 51, 65. ZDDPO člen 11, 12, 12/1.
davek od dobička pravnih oseb – aktuarsko poročilo – revizorsko poročilo – rezervacije – izravnalne rezervacije – zavarovalno tehnične rezervacije
Oblikovane rezervacije za zaščito zavarovancev se za davčne potrebe priznajo le do višine, ki jo kot obvezno predpisuje zakon. Davčni zavezanec sicer lahko zaradi zaščite zavarovancev oblikuje višje rezervacije, vendar te niso priznane kot poslovno potreben odhodek.
dopustitev revizije - nepopoln predlog za dopustitev revizije - opredelitev pravnih vprašanj - opredelitev vsebine kršitve zakona - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Tožnik spornega pravnega vprašanja ni navedel, domnevno kršena pravna pravila pa je navedel zgolj z naštevanjem členov materialnega zakona, ne da bi pojasnil vsebino kršitve (na primer ali naj bi šlo za zmotno razlago pravilno izbrane materialnopravne norme, za nepravilno izbiro ali spregled posamezne materialnopravne norme in podobno). Že opisane pomanjkljivosti narekujejo oceno o nepopolnosti predloga.
Kadar je opcijska pogodba zgolj navidezna in prikriva plačilo storitev fizični osebi, je znesek, pridobljen na podlagi navidezne opcijske pogodbe, obdavčen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004923
ZKP člen 288, 329, 329/3, 340, 340/1, 364, 364/7, 371, 371/1-11, 371, 371/2. KZ člen 183, 183/2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – načelo neposrednosti – branje izvedenskega mnenja – pravice obrambe – dokazni postopek – odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga - spolni napad na osebo, mlajšo od petnajst let
Če dokaz, ki ga sodišče izvede, ne predstavlja vira relevantnih dejstev, sodišče ne krši določb kazenskega postopka, če o takem dokazu ne sprejme dokazne ocene.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče je dolžno izvesti tiste dokaze, ki so materialnopravno relevantni, to je pomembni za ugotavljanje obstoja kaznivega dejanja in s katerimi je izkazana verjetnost, da bi njihova izvedba lahko privedla do drugačne ugotovitve dejanskega stanja.
Z dolgoletnim plačevanjem "najemnine" ni prišlo do konvalidacije najemne pogodbe. Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da je potrebno soglasje volj pogodbenih strank o vseh bistvenih sestavinah najemne pogodbe, ki jih je določal 41. člen Stanovanjskega zakona, med katere pa ne spada zgolj najemnina.
tožba za razveljavitev sodne poravnave – stranke sodne poravnave – navadno sosporništvo – deljive terjatve - pooblaščenec – učinki pravdnih dejanj pooblaščenca - odvetnik
Pravdna dejanja, ki jih opravi pooblaščenec (odvetnik) v mejah pooblastila, imajo enak pravni učinek, kakor če bi jih opravila sama stranka (92. člen v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZPP). Stranka lahko spremeni ali prekliče izjavo svojega pooblaščenca na naroku, na katerem je bila dana; če tega ne stori ali ni sposobna storiti, volja pooblaščenca povsem nadomesti njeno voljo.