avtorska pravica - odgovornost več oseb za isto škodo - napeljevanje h kršitvi avtorske pravice - naklep
Civilno pravo se pri opredeljevanju udeležbe več oseb pri sopovzročitvi škode opira na pojmovno bolj izdelane kazenskopravne nauke. Ni dvoma, da je [toženka] naročila objavo ne samo članka, pač pa tudi spornih fotografij; vendar pa ni bilo ugotovljeno, da bi jih bila naročila z namenom, da bi bile te objavljene brez tožničine privolitve. Tudi v tožničinih trditvah ni najti konkretnega zatrjevanja toženkinega naklepa, najsi gre za napeljevanje ali za sostorilstvo.
omejevalni sporazum – sklep podjetniškega združenja – nezavezujoč sklep
Tudi sklepi podjetniških združenj, ki za članice združenj niso zavezujoči, so prepovedani po ZPOmK. Zahteva pa se, da je cilj ali učinek takih sklepov vplivati na obnašanje članic pri poslovanju na trgu.
ZIL člen 90, 91. ZIL-1 člen 120, 143, 143/1, 143/1-a. URS člen 2.
dovoljena revizija – pomembno pravno vprašanje - razveljavitev znamke zaradi neuporabe – prehodne določbe ZIL-1 - prekrita pravna praznina – teleološka redukcija – zaključek postopka po določbah ZIL
Ker je določba, da z dnem, ko začne veljati ZIL-1, preneha veljati ZIL, končna določba, potrebne prehodne ureditve pa ZIL-1 nima, Vrhovno sodišče zaključuje, da točka a prvega odstavka 143. člena ZIL-1 prekriva pravno praznino. Določbo točke a prvega odstavka 143. člena ZIL-1 je treba razumeti ustrezno zoženo, tako da ne velja v tolikšnem obsegu, kolikor „je treba postopek pred Uradom zaključiti po predpisih, po katerih se je postopek začel,“ se pravi na podlagi določb 90. in 91. člena ZIL.
Pri presoji ponovitvene nevarnosti se lahko sodišče opre tudi na podatke o poteku (drugega) kazenskega postopka in se ne zahteva nujno obstoj obsodilne sodbe.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – izločitev – rok za zahtevo za izločitev sodnika – protispisnost – obrazložitev – pravice obrambe – izvajanje dokazov – presoja navedb pritožbe
Če obramba uveljavlja tako imenovano relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka, pri čemer mora izkazati ne le kršitev, ampak tudi vpliv te kršitve na zakonitost pravnomočne sodbe, v zvezi z izvedenimi dokazi, mora določno pojasniti vsebino dokaza in v čem je dokaz razbremenilen.
ZPP člen 7. ZZZDR člen 12, 51, 51/2. ZGD-1 člen 471, 480.
posebno premoženje - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - vlaganja v posebno premoženje zakonca - poslovni delež v družbi - premoženjska razmerja med partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti
Na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo pridobi družbenik poslovni delež v družbi z omejeno odgovornostjo. Ker lahko poslovni delež pripada eni ali več osebam, je lahko tudi del skupnega premoženja zakoncev oziroma zunajzakonskih partnerjev, a le v primeru, če je bil osnovni vložek dan iz sredstev skupnega premoženja.
V skupno premoženje pravdnih strank lahko spada le poslovni delež v družbi, ne pa sama družba, ki je samostojen pravni subjekt, ali premoženje te družbe.
V obravnavani zadevi je podana objektivna kumulacija zahtevkov, saj sta tožnici zoper toženca uveljavljali dva zahtevka, ki temeljita na različni dejanski in pravni podlagi. Razlog za zavrženje revizije je podan tudi zaradi subjektivne kumulacije nedenarnih zahtevkov dveh tožnic, ki sta formalni (navadni) sospornici, a sta v tožbi navedli eno samo, nediferencirano vrednost spornega predmeta.
ZPP člen 339, 339/2-14. ZOMZO člen 2, 2/3. ZPOMZO člen 3. ZOR člen 279.
neupravičena pridobitev – zamudne obresti – konformna metoda
Za obdobje, ko je veljal ZOMZO, je bila podlaga za uporabo konformne metode izrecna zakonska določbe, v ZPOMZO pa je bila podlaga za uporabo te metode določena posredno, t.j. z upoštevanjem valorizacijskega elementa pri določanju višine obrestne mere zakonskih zamudnih obresti.
nedopustnost izvršbe – dovoljenost tožbe – ugovor zoper sklep o izvršbi - opozicijski ugovor
Pogoj za dovoljenost tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je predhodni ugovor zoper sklep o izvršbi. Ker je dovoljena samo takrat, ko je izvršilno sodišče o ugovoru odločilo na podlagi dejstev, ki se nanašajo na samo terjatev (ne pa tudi na izvršilni naslov), ta dejstva pa so bila med strankami sporna, je mogoče z uveljavljati le t.i. opozicijske ugovore.
Slovenski računovodski standardi standard 18, 18-4. ZPP člen 213, 213/2, 243. ZUS-1 člen 22, 22/1, 51, 51/2, 59, 59/2, 92.
davek od dohodkov iz dejavnosti – izredni prihodki – prenos pogodbe o leasingu – imenovanje izvedenca – vročitev odgovora na tožbo
Obveznost povrnitve dveh že plačanih obrokov leasinga za tožnika pomeni izreden prihodek, ki spada v davčno osnovo za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti.
davek od dohodkov iz dejavnosti – samostojni podjetnik – davčno priznani stroški
Sporni računi niso vsebovali vseh zahtevanih podatkov, zato ti stroški utemeljeno niso bili priznani. Namen zahtevane vsebine listin je med drugim tudi, da se jasno razmejijo stroški, ki izhajajo iz poslovanja tožnika kot podjetnika, od stroškov, ki jih ima kot fizična oseba.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – prvostopenjski ali drugostopenjski upravni akt – poziv na dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe
Če je tožba vložena zoper drugostopni akt, s katerim je bila pritožba zavrnjena in ki ne vsebuje odločitve o tožnikovi pravici, in stranka kljub pozivu sodišča tožbe ne popravi tako, da bi izpodbijala prvostopni akt, sodišče tožbo zavrže.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Med druge tehtne razloge spada tudi okoliščina, da je predlagateljica del sodnega osebja sodišča, ki je sicer stvarno in krajevno pristojno za odločitev o njenem ugovoru. Toda če bi to sodišče o ugovoru odločilo, bi bila lahko prizadeta njegova objektivna nepristranskost, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča ali sodnika kot nosilca sodne funkcije.
odškodnina – razžalitev dobrega imena in časti – podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Sporna navedba predstavlja negativno vrednostno sodbo o tožniku, vendar pa tožnik ni niti zatrjeval niti dokazal, da bi bila z njeno uporabo prekoračena meja svobode izražanja mnenj, ki gre novinarjem pri opravljanju njihovega dela, t.j. da bi bila uporabljena z namenom zaničevanja.
ZPP člen 2, 2/1, 302, 302/3, 359, 370, 370/3. ZZZDR člen 12, 51, 51/2.
izvenzakonska skupnost – skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev – delitev skupnega premoženja - ugotovitev deležev na skupnem premoženju – vlaganja v nepremičnino po razpadu izvenzakonske skupnosti – soglasje izvenzakonskega partnerja – obligacijskopravni zahtevek – razlogi za revizijo – izpodbijanje dejanskega stanja in dokazne ocene – preložitev naroka – načelo neposrednosti
Vlaganje posameznega zunajzakonskega partnerja brez soglasja drugega partnerja v skupno nepremično premoženje po razpadu zunajzakonske skupnosti na višino deležev ne more vplivati. Res se zaradi kasnejših vlaganj poveča vrednost nepremičnine, vendar pa lahko morebitno obogatitev partnerja in svoje prikrajšanje vlagatelj uveljavlja le z obligacijskopravnim zahtevkom.
ZKP člen 236, 258, 364, 364/7, 371, 371/1-8, 371/2. URS člen 29, 29-3, 29-4.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljeni dokazi – zasliševanje prič – pouk priči – privilegirana priča – izjava oškodovanca socialnemu delavcu – izvedenstvo – postavitev drugega izvedenca – pravice obrambe – dokazni predlog – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zavrnitev dokaznega predloga
Pri utemeljevanju pravne relevantnosti in obstoja dokaza mora obramba določno zatrjevati pravno relevantno dejstvo, katerega (ne)obstoj sodišče ugotavlja s pomočjo predlaganega dokaza, dokazno sredstvo, s katerim se dokazuje (ne)obstoj zatrjevanega dejstva in z navedbo okoliščin utemeljiti, da bo z izvedbo in uporabo predlaganega dokaza mogoče sklepati o (ne)obstoju pravno relevantnega dejstva in da bo dokaz v korist obdolženca oziroma bo zanj uspešen.