pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi – trajanje pripora - zahteva za varstvo zakonitosti – pravni interes za vložitev - obseg preizkusa
Zakonska ureditev pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP se na smiselno uporabo določb „rednega“ pripora sklicuje zgolj v omejenem obsegu in v taksativno naštetih primerih. Iz take drugačne pravne ureditve določno izhaja, da je zakonodajalec za pripor po drugem odstavku 307. člena ZKP, kar zadeva njegovo trajanje po vložitvi obtožnice, predvidel, da se za pripor po drugem odstavku 307. člena ZKP ne uporabljajo določbe petega odstavka 207. člena ZKP.
ZKP člen 372, 372-1, 424, 424/2. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 9, 9/1.
načelo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo - sovražna propaganda – opis kaznivega dejanja
Opis ravnanja kot kaznivega dejanja terja natančno in določno opredelitev izvršitvenega dejanja (storitev, opustitev), ki ga je možno subsumirati pod zakonski dejanski stan kakšne inkriminacije z navedbo konkretnih okoliščin, ki ga opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - protispisnost - nedovoljeni dokazi - izjava priče, dana policiji - zasliševanje prič - privilegirana priča - dokazni postopek - prosta presoja dokazov - pravice obrambe - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenstvo
Protispisnost je podana, če sodišče v sodbi v zvezi z odločilnimi dejstvi vsebino zapisnikov o izpovedbah povzema v nasprotju z zapisanim, ne pa, če sodišče po sprejeti dokazni presoji izpovedbi ne sledi.
Zapisnik o izpovedbi, ki jo je privilegirana priča ob danem pouku dala v preiskavi ali med preiskovalnimi dejanji (in se v njej sklicevala na izjavo, dano policiji) ni nedovoljen dokaz, čeprav na glavni obravnavi priča izjavi, da ne bo pričala.
ZKP člen 372, 372-1. KZ člen 126, 126/5, 244, 244/1.
kršitev kazenskega zakona - gospodarska dejavnost - zakonski znaki kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - objekt varstva
Storilec kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic po 244. členu KZ je lahko le tisti, ki je nosilec položaja, pravic ali dolžnosti zato, ker mu je zaupano tuje premoženje, praviloma premoženje gospodarske družbe, v okviru katere deluje, zato je protipravnost ravnanja storilca treba iskati v okviru zapovedi in prepovedi, ki urejajo razmerja med njim in gospodarskim subjektom.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu – zavrnitev dokaznega predloga
Med ostalim sme sodišče predlagane dokaze zavrniti, če dokaz oziroma dokazno sredstvo ni dosegljivo ali pa so dokazi taki, da stanja stvari ne spreminjajo.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 336, 343, 343/2.
pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost - pritožba, ki jo vloži stranka sama
Ker je tožnik pritožbo vložil sam, in ni niti v postopku pred sodiščem prve stopnje niti v pritožbi izkazal, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbo vložila oseba, ki te pravice nima, zato je vrhovno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Gre za izrek inšpekcijskega ukrepa revidentom kot inšpekcijskim zavezancem zaradi nelegalne gradnje. Zelo hudih posledic pa revidenti ne morejo izkazati s sklicevanjem na odločbo, izdano zaradi odprave protipravnega stanja, ki so ga ustvarili sami.
upravna izvršba – sklep o dovolitvi izvršbe izrečenega inšpekcijskega ukrepa – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi se izpodbija sklep o izvršbi, izdan na podlagi prvega odstavka 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP. Iz določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1 sicer izhaja, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe pa izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ne sodi.
stroški upravnega postopka – stranke z nasprotujočimi interesi – obnova postopka
Stroški za pravno zastopanje predlagateljev obnove postopka so stroški, ki so nastali v obnovljenem postopku, ki so ga sicer res začeli predlagatelji, vendar pa se je postopek končal v škodo revidenta (investitorja), zato je v skladu s prvim odstavkom 114. člena ZUP te stroške dolžan nositi revident.
Ker tožnik svoje vloge ni dopolnil tako, da bi jo bilo mogoče obravnavati kot tožbo v upravnem sporu, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo v skladu z drugim odstavkom 29. člena ZUS.
Odlok o kategorizaciji občinskih cest je namenjen nedoločenemu krogu pravnih in fizičnih oseb in torej ne ureja posamičnega razmerja. Zato ima naravo splošnega in ne posamičnega akta. Za presojo skladnosti splošnih aktov z ustavo oziroma zakoni pa je stvarno pristojno Ustavno sodišče. Ker odločanje o sporu ne pada v sodno pristojnost, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
javna prireditev – pravni interes – izguba pravnega interesa z iztekom prireditve - upravni spor zaradi varstva ustavnih pravic – zagotovljeno drugo sodno varstvo
V obravnavanem primeru je tožnik izkazoval pravni interes za sodelovanje v postopku in za vlaganje pravnih sredstev v zvezi z dovolitvijo navedene javne prireditve le do tedaj, dokler ta prireditev ni bila končana.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1012155
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2. ZUP člen 293, 293/3.
ukrep gradbenega inšpektorja – odlog izvršbe – poseg v tožnikove pravice ali pravne koristi – zavrženje tožbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
S sklepom o zavrnitvi predloga za odlog ali zadržanje sklepa o izvršbi tudi po presoji Vrhovnega sodišča upravni organ ni odločal o obnovi, ustavitvi ali končanju upravnega postopka in zato zoper izpodbijani sklep po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 ni sodnega varstva v upravnem sporu.
pravni interes za tožbo – časovno omejeno dovoljenje – potek časa – zavrženje tožbe
Tožeča stranka je na dan vložitve tožbe 28. 9. 2006 sicer še izkazovala pravni interes za začetek upravnega spora. S potekom časa, za katerega je bilo družbi A. d.o.o. izdano dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti, to je bilo za čas od 1. 5. 2006 do 30. 9. 2006, pa je pravni interes prenehal. Od poteka navedenega dovoljenja tožeča stranka ne izkazuje več pravnega interesa za obstoj upravnega spora.
Standarda pomembnega pravnega vprašanja revidenti niso izpolnili z navedbo, da gre v zadevi za pomembno pravno vprašanje, ne da bi hkrati natančno in konkretno opredelili pravno vprašanje ter njegovo pomembnost glede na vsebino zadeve.
uskladitev katastrskega podatka – dejanska vrsta rabe
V zemljiško knjigo se vpišejo nepremičnine z identifikacijskim znakom (označba k.o. in parc. št.) kot je naveden v zemljiškem katastru, poočitajo pa se tudi drugi podatki o nepremičnini, ki so evidentirani v zemljiškem katastru, zato mora podatke o nepremičninah v zemljiški knjigi s podatki v zemljiškem katastru usklajevati zemljiška knjiga in ne kataster.
S sklepom o zavrnitvi predloga za odlog ali zadržanje sklepa o izvršbi upravni organ ni odločal o obnovi, ustavitvi ali končanju upravnega postopka, zato zoper izpodbijani sklep po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 ni sodnega varstva v upravnem sporu.
ugotovitev državljanstva – denacionalizacija – dovoljenost revizije – zelo hude posledice – spor, izražen v denarni vrednosti
Zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskim zahtevkom ne pomeni kategorije zelo hudih posledic, zlasti ob upoštevanju, da gre pri denacionalizacijskem zahtevku za pričakovanje morebitne pridobitve nekega novega premoženja.