bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - policijsko preiskovanje - zbiranje obvestil s strani policije - poligrafsko testiranje - izločitev - zavrženje zahteve za izločitev - zloraba pravice - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev izvedenca - prištevnost - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav je v predkazenskem postopku poligrafsko testiranje zakonita metoda za usmeritve policije pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, pa mora sodišče zapisnik o poligrafskem testiranju iz spisov izločiti, saj gre za nedovoljen dokaz zaradi premajhne zanesljivosti rezultatov testiranja.
pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi – trajanje pripora - zahteva za varstvo zakonitosti – pravni interes za vložitev - obseg preizkusa
Zakonska ureditev pripora po drugem odstavku 307. člena ZKP se na smiselno uporabo določb „rednega“ pripora sklicuje zgolj v omejenem obsegu in v taksativno naštetih primerih. Iz take drugačne pravne ureditve določno izhaja, da je zakonodajalec za pripor po drugem odstavku 307. člena ZKP, kar zadeva njegovo trajanje po vložitvi obtožnice, predvidel, da se za pripor po drugem odstavku 307. člena ZKP ne uporabljajo določbe petega odstavka 207. člena ZKP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005026
ZKP člen 150, 371, 371/1-8, 372, 372-5.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz - posebne operativne metode in sredstva - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen – kršitev kazenskega zakona – primernost kazenske sankcije
Pogoj za dovolitev prisluškovanja ni lastnina komunikacijskega sredstva temveč njegova uporaba v zvezi s kaznivim dejanjem.
Dokaz, ki je bil zakonito pridobljen na podlagi odredbe zoper enega obdolženca, se lahko uporabi tudi zoper drugo osebo, čeprav zoper njo ukrep ni bil odrejen, pa je ta oseba sodelovala pri izvršitvi kaznivega dejanja z osebo, zoper katero so bili ukrepi odrejeni.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - organi za odločanje o prekrških - stvarna pristojnost – prijava prebivališča
Prekrškovni organ po prvem odstavku 22. člena Zakona o prijavi prebivališča za kršitve iz prvega odstavka 6. člena ZPPreb je Inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, in ne policija.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - obramba z zagovornikom - pritožbeni postopek – presoja navedb pritožbe - obseg preizkusa pritožbenih trditev – kršitev kazenskega zakona – nadaljevano kaznivo dejanje – pravnomočno razsojena stvar
Sodišče druge stopnje mora presoditi navedbe pritožbe (in navesti kršitve zakona, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti), če pa se strinja z dejanskimi in pravnimi sklepi v prvostopenjski sodbi, teh razlogov ni dolžno ponavljati, temveč zadošča, da se nanje določno sklicuje.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotja v izreku sodbe – kršitev kazenskega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – načelo dispozitivnosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo njegov dokazni predlog, mora vsaj verjetno izkazati pravno relevantnost takšnega dokaza.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotje v razlogih – dokazni postopek - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Le v primeru, če sodba nima razlogov o odločilnih ali pravno relevantnih dejstvih, je podana kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Kolikor sodba nima razlogov o kontrolnih dejstvih, pa gre lahko le za zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
upravna izvršba – sklep o dovolitvi izvršbe izrečenega inšpekcijskega ukrepa – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi se izpodbija sklep o izvršbi, izdan na podlagi prvega odstavka 290. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP. Iz določbe drugega odstavka 5. člena ZUS-1 sicer izhaja, da se v upravnem sporu lahko izpodbijajo tudi sklepi, vendar le tisti, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Med te sklepe pa izpodbijani sklep o dovolitvi izvršbe ne sodi.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice
Gre za izrek inšpekcijskega ukrepa revidentom kot inšpekcijskim zavezancem zaradi nelegalne gradnje. Zelo hudih posledic pa revidenti ne morejo izkazati s sklicevanjem na odločbo, izdano zaradi odprave protipravnega stanja, ki so ga ustvarili sami.
stroški upravnega postopka – stranke z nasprotujočimi interesi – obnova postopka
Stroški za pravno zastopanje predlagateljev obnove postopka so stroški, ki so nastali v obnovljenem postopku, ki so ga sicer res začeli predlagatelji, vendar pa se je postopek končal v škodo revidenta (investitorja), zato je v skladu s prvim odstavkom 114. člena ZUP te stroške dolžan nositi revident.
Ker tožnik svoje vloge ni dopolnil tako, da bi jo bilo mogoče obravnavati kot tožbo v upravnem sporu, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo v skladu z drugim odstavkom 29. člena ZUS.
Odlok o kategorizaciji občinskih cest je namenjen nedoločenemu krogu pravnih in fizičnih oseb in torej ne ureja posamičnega razmerja. Zato ima naravo splošnega in ne posamičnega akta. Za presojo skladnosti splošnih aktov z ustavo oziroma zakoni pa je stvarno pristojno Ustavno sodišče. Ker odločanje o sporu ne pada v sodno pristojnost, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo.
pravni interes za tožbo – časovno omejeno dovoljenje – potek časa – zavrženje tožbe
Tožeča stranka je na dan vložitve tožbe 28. 9. 2006 sicer še izkazovala pravni interes za začetek upravnega spora. S potekom časa, za katerega je bilo družbi A. d.o.o. izdano dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti, to je bilo za čas od 1. 5. 2006 do 30. 9. 2006, pa je pravni interes prenehal. Od poteka navedenega dovoljenja tožeča stranka ne izkazuje več pravnega interesa za obstoj upravnega spora.
javna prireditev – pravni interes – izguba pravnega interesa z iztekom prireditve - upravni spor zaradi varstva ustavnih pravic – zagotovljeno drugo sodno varstvo
V obravnavanem primeru je tožnik izkazoval pravni interes za sodelovanje v postopku in za vlaganje pravnih sredstev v zvezi z dovolitvijo navedene javne prireditve le do tedaj, dokler ta prireditev ni bila končana.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS1012155
ZUS-1 člen 2, 5, 5/2. ZUP člen 293, 293/3.
ukrep gradbenega inšpektorja – odlog izvršbe – poseg v tožnikove pravice ali pravne koristi – zavrženje tožbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
S sklepom o zavrnitvi predloga za odlog ali zadržanje sklepa o izvršbi tudi po presoji Vrhovnega sodišča upravni organ ni odločal o obnovi, ustavitvi ali končanju upravnega postopka in zato zoper izpodbijani sklep po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 ni sodnega varstva v upravnem sporu.
uskladitev katastrskega podatka – dejanska vrsta rabe
V zemljiško knjigo se vpišejo nepremičnine z identifikacijskim znakom (označba k.o. in parc. št.) kot je naveden v zemljiškem katastru, poočitajo pa se tudi drugi podatki o nepremičnini, ki so evidentirani v zemljiškem katastru, zato mora podatke o nepremičninah v zemljiški knjigi s podatki v zemljiškem katastru usklajevati zemljiška knjiga in ne kataster.
Standarda pomembnega pravnega vprašanja revidenti niso izpolnili z navedbo, da gre v zadevi za pomembno pravno vprašanje, ne da bi hkrati natančno in konkretno opredelili pravno vprašanje ter njegovo pomembnost glede na vsebino zadeve.
S sklepom o zavrnitvi predloga za odlog ali zadržanje sklepa o izvršbi upravni organ ni odločal o obnovi, ustavitvi ali končanju upravnega postopka, zato zoper izpodbijani sklep po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 ni sodnega varstva v upravnem sporu.
ugotovitev državljanstva – denacionalizacija – dovoljenost revizije – zelo hude posledice – spor, izražen v denarni vrednosti
Zatrjevanje povezanosti konkretnega upravnega spora z denacionalizacijskim zahtevkom ne pomeni kategorije zelo hudih posledic, zlasti ob upoštevanju, da gre pri denacionalizacijskem zahtevku za pričakovanje morebitne pridobitve nekega novega premoženja.