ZMZ člen 7, 7/3, 8, 43, 43/3, 47, 47/3. ZUS-1 člen 64, 64/1-3, 72, 82, 82/1.
azil – mednarodna zaščita – varstvo pravic prosilcev – uporaba jezika, ki ga prosilec razume – osebni razgovor – prisotnost zakonitega zastopnika, pooblaščenca oziroma predstavnika Visokega komisariata pri razgovoru
Pravica do sodelovanja pooblaščenca oziroma osebe, ki jo kot pomoč in podporo izbere prosilec, pri podaji prošnje za mednarodno zaščito je kot pravica prosilca, o kateri mora biti prosilec izrecno seznanjen že pred samo podajo prošnje, izrecno določena in poudarjena v ZMZ in Pravilniku in kot taka ne more in ne sme biti odvisna od predhodne ali naknadne presoje o tem, na kakšen način naj bi v posameznem primeru odsotnost ali prisotnost pooblaščenca oziroma strokovnega pomočnika prosilcev pri sprejemu prošnje za mednarodno zaščito lahko vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 83, 83/2-3, 84, 84/2. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3, 3/1.
dovoljena revizija - zelo hude posledice - obvezno cepljenje - začasna odredba v revizijskem postopku - težko popravljiva škoda - vpliv na zdravje - prizadetost javne koristi
V primeru, kadar zaradi ravnanja ali odločitve državnih organov (v obravnavanem primeru odločitve, da se obveznega cepljenja sina tožnikov ne opusti) lahko pride do poslabšanja zdravstvenega stanja ali celo do smrti (kar predstavlja težko popravljivo škodo v smislu določbe drugega odstavka 32. člena ZUS-1) za izdajo začasne odredbe po presoji Vrhovnega sodišča, zadostuje najnižja stopnja verjetnosti, da bo do takih posledic prišlo.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic - uporaba milejšega zakona - storilec - zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - vodenje ali nadzorstvo gospodarske dejavnosti
KZ-1, ki v 240. členu kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti določa z ožjo opredelitvijo (pojem vodenja oziroma nadzorstva lahko zajema le izvajanje temeljnih tržnih gospodarskih funkcij v družbi), je milejši za storilce, ki pooblastil za vodstveni ali nadzorstveni položaj nimajo oziroma jih niso imeli v času storitve dejanja, in za storilce, ki naj bi zlorabili na posebni podlagi (pooblastilu) dano zaupanje, pa opis dejanja ne obsega tudi natančne navedbe podlage danega zaupanja.
dovoljenost revizije - nediferencirana vrednost spornega predmeta - subjektivna in objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - navadno sosporništvo - zavrženje revizije
Čeprav tožnika uveljavljata več tožbenih zahtevkov proti različnim tožencem, sta v tožbi navedla le eno vrednost spornega predmeta. Tudi v nasprotni tožbi je navedena le ena vrednost spornega predmeta, čeprav je vložena proti dvema tožencema, ki nista enotna sospornika. V takem primeru ima navedba le ene, torej nediferencirane navedbe spornega predmeta enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega premeta.
ZPP člen 7, 108, 212, 318, 318/3, 337, 337/1. OZ člen 131.
sklepčnost tožbe – aktivna stvarna legitimacija – zavrnilna (neprava) zamudna sodba – časovne meje pravnomočnosti zavrnilne zamudne sodbe – razpravno načelo – dokazovanje – trditveno in dokazno breme – podatki sodnega registra – sodno znano dejstvo – izbris družbe iz sodnega registra
Ker sta zamudna in zavrnilna (neprava) zamudna sodba (prvi in tretji odstavek 318. člen ZPP) izdani v pisni fazi postopka, pravilo, da so časovne meje pravnomočnosti določene s koncem glavne obravnave, ni uporabljivo. Zato je potrebno izhajati iz višjega načela, da se časovne meje pravnomočnosti presojajo po trenutku, do katerega sta imeli stranki v postopku pred sodiščem prve stopnje možnost navajati nova dejstva. Ker je zavrnilna zamudna sodba izdana v tožnikovo škodo, je pri določanju časovnih meja pravnomočnosti potrebno izhajati iz tožnikovega položaja. Časovni obseg pravnomočnosti zavrnilne zamudne sodbe je zato določen s trenutkom, ko jo je sodišče izdalo – do tedaj je imel namreč tožnik možnost navajati nova dejstva in tožbo narediti sklepčno.
Pri podatkih iz sodnih evidenc, kot so podatki sodnega registra, gre sicer za sodno znana dejstva, ki pa so, tako kot vsa ostala dejstva, predmet obravnavanja, kar pomeni, da mora biti strankam omogočeno, da se o njih izjavita. Čeprav ima sodišče možnost, da samo vpogleda v sodni register, in čeprav velja domneva, da so podatki, vpisani v registru, od dneva objave vsakomur znani, morajo biti tudi sodno znana dejstva, ki so pomembna za substanciranje tožbenega zahtevka in za vsebinsko (meritorno) odločitev v zadevi, del trditvenega gradiva. To zahtevata tako pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena (212. člen ZPP) kot tudi razpravno načelo (7. člen ZPP).
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/3. ZPP člen 76, 80, 81, 81/5, 83, 83/3. ZPPSL člen 171, 171/2.
sposobnost biti stranka – prenehanje pravne osebe zaradi stečaja – zavrženje revizije
Če je bila tožeča stranka izbrisana iz sodnega registra zaradi zaključka stečajnega postopka, je nastala situacija, ko je revizija vložena po osebi, ki te pravice nima (več). V takem primeru se pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ne da odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP).
ZUS-1 člen 92. Pravilnik o postopku za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov, ki se financirajo in so sofinancirani iz državnega proračuna člen 2, 13, 17, 18.
postopek izbire kulturnih programov in kulturnih projektov – financiranje projekta – obrazloženost sklepa o zavrnitvi financiranja projekta
Razlogi, ki so narekovali zavrnitev projekta tožeče stranke, so bili tudi po presoji revizijskega sodišča opredeljeni v zadostni meri in v skladu z določbami Pravilnika o postopku za izbiro kulturnih programov in kulturnih projektov, ki se financirajo in so sofinancirani iz državnega proračuna in določbami razpisa. Materialno pravo je bilo zato pravilno uporabljeno, postopek v upravnem sporu pa ni bil kršen.
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372-1. KZ (1951) člen 118, 118/1.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – sovražna propaganda - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Obsojenčeve kritike (upravičene ali neupravičene) glede ravnanja in ukrepov oblasti ter njegovo mnenje o takratnih razmerah v državi in družbi, ni mogoče šteti med izvršitvena ravnanja po 118. členu KZ.
ZPP člen 112, 112/1, 373, 373/1, 367, 367/1, 377. ZPP-D člen 130, 130/2, 133.
dovoljenost revizije – dopustitev revizije – revizija, vložena pri nepristojnem sodišču – rok za revizijo – prepozna revizija - zavrženje revizije
Revizija je zavržena kot prepozna, ker je bila vložena pri nepristojnem sodišču, na pristojno sodišče pa je prispela po izteku zakonskega 30-dnevnega roka.
ZUS-1 člen 36, 36/1-6. ZUP člen 99, 99/3, 207, 207/1, 258, 258/1, 258/4. ZVO-1 člen 80, 80/2, 157.
akt, ki ne posega v tožnikovo pravico – podaljšanje roka – procesni roki – materialni roki – z odločbo določen rok za izpolnitev obveznosti
Določba tretjega odstavka 99. člena ZUP se nanaša na podaljšanje procesnih rokov. Rok za izpolnitev obveznosti iz odločbe je materialni rok, ki ga je brez drugačne izrecne podlage v zakonu mogoče podaljšati le v okviru odločanja v postopku o izvršbi.
Ker gre pri interni razdelitvi in notranjem odkupu, ki temelji na 25.a členu Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, torej, ko je prišlo do lastninjenja na podlagi izdanih potrdil delavcem, ki so vsebovala višino nominalnega zneska, s katerim so delavci sodelovali v postopku lastninskega preoblikovanja, dejansko za spremembe v lastniški strukturi podjetja oziroma za spremembo vira sredstev, višina nominalnega zneska, s katerim delavci sodelujejo v lastninskem preoblikovanju podjetja, ne more predstavljati odhodka v smislu 11. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb – ZDDPO.
Ena od temeljnih računovodskih predpostavk je strogo upoštevanje poslovnega dogodka. To pravilo vsebujejo že Slovenski računovodski standardi SRS (1993) SRS. Na podlagi te predpostavke se v obračun davka od dobička revidenta za leto 1997 lahko priznajo le prihodki in odhodki obračunskega obdobja, ki se na to obdobje nanašajo (obračunsko obdobje od 1.1.1997 do 31.12.1997).
Če se razmere po sklenitvi preužitkarske pogodbe spremenijo, je potrebno presoditi, ali so spremembe resnično tako korenite, da je postalo skupno življenje nevzdržno in nadaljevanje pogodbenega razmerja ni mogoče. Pravni red se načeloma bolj nagiba k ohranitvi pogodbe kot pa k njenemu prenehanju in razvezo pogodbe šteje za skrajni ukrep, ne pa sankcijo, ki bi bila v celoti odvisna od preužitkarjevega dojemanja svojega trenutnega položaja. Zato je zmotno revidentovo stališče, da bi moralo sodišče pogodbo razvezati takoj, ko ugotovi le subjektivno neznosnost skupnega življenja. Pri presoji pravnega standarda neznosnosti skupnega življenja je namreč potrebno upoštevati, ali je stanje nevzdržno v objektivnem in subjektivnem smislu, ter pri tem ovrednotiti vse okoliščine konkretnega primera, zlasti razloge, ki so pripeljali do spremenjenih razmer med strankama, voljo in osebnostne lastnosti strank, ter pretehtati vse možnosti za razrešitev nastale konfliktne situ
varstvo potrošnikov - pojem podjetja po ZVPot - opravljanje pridobitne dejavnosti - enkraten posel
Za presojo utemeljenosti zahtevka za plačilo obresti po 41. členu ZVPot je med drugim odločilno, ali se toženec šteje za podjetje po ZVPot, saj ZVPot ureja pravice potrošnikov pri različnih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij. Bistven pogoj je opravljanje pridobitne dejavnosti; enkraten posel (projekt) ne pomeni opravljanja dejavnosti, pa čeprav je pri tem šlo za sklenitev več samostojnih pogodb z različnimi osebami.
ZDoh člen 41, 48. ZDDPO člen 16. ZPP člen 70, 72, 72/2, 72/3. ZUS-1 člen 22, 75, 75/1, 75/2, 75/3, 86, 92, 107. Pravilniku o vodenju poslovnih knjig in sestavljanju letnega poročila za samostojnega podjetnika posameznika člen 14, 22.
davek od dohodka iz dejavnosti – znižanje davčne osnove – davčna napoved – davčno priznani odhodki – zastaranje – zahteva za izločitev sodnika
Znižanje davčne osnove na podlagi 48. člena ZDoh mora zavezanec uveljavljati sam (v davčni napovedi), saj mu davčni organ tega znižanja ne upošteva po uradni dolžnosti.
podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - razlogi za nemožnost vpisa lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - vknjižba zastavne pravice
Tožnik ni mogel dokazati toženkinega nedopustnega ravnanja, ker sta sodišči ugotovili: (1) da toženka iz objektivnih razlogov ni mogla prej predlagati vknjižbe svoje lastninske pravice na stanovanju, ki ga je zastavil njen mož in (2) da (zatrjevano) njena izjava o odreku lastništva na stanovanju kot enostranski ponovni posel ni povzročila razveze darilne pogodbe.
SPZ člen 24, 24/1, 25, 32, 35, 219, 219/1. ZPP člen 7, 7/1.
motenje posesti - stvarna služnost – posestno varstvo služnosti po SPZ – soposest - služnost poti - motilno ravnanje – preprečevanje prehoda s postavitvijo ograje - bistveno oteženo izvrševanje soposesti - razpravno načelo – zahteva za varstvo zakonitosti
Sporno izvrševanje lastninskih upravičenj toženca na služečem zemljišču, to je postavitev lesene ograje s snemljivimi vrati na služnostno pot, za služnostnega upravičenca ne predstavlja takšne obremenitve, da bi bil upravičen do posebnega varstva.
dovoljenost revizije - nedenarni tožbeni zahtevek - opredelitev vrednosti spornega predmeta v točkah - pravno mnenje - zavrženje revizije
Vrednost spornega predmeta mora biti označena v denarni enoti, ne pa v točkah, in mora presegati 4.172,93 EUR. Ker je v tej zadevi vrednost spornega predmeta s tožbenim zahtevkom za ugotovitev neobstoja služnostne pravice označene s 5.000 točkami, spornega predmeta z nasprotnim tožbenim zahtevkom pa s 5.000 SIT (sedaj 20,85 EUR), revizija ni dovoljena.