V VI. točki Sklepa o pogojih, kdaj se šteje, da zavarovanec preživlja družinske člane, je določeno, da se v primeru, če družinski član ni imel z zavarovancem skupnega stalnega prebivališča, izpolnjuje pa ostale pogoje iz navedene točke, šteje, da ga je zavarovanec preživljal, če mu je v koledarskem letu pred nastankom zavarovanega primera redno mesečno dajal sredstva najmanj v višini polovice povprečnega zneska osnove za odmero dodatnih pravic v tistem letu. V primeru, da bi družinsko pokojnino uveljavljal le eden od staršev, bi ta moral od pokojnega zavarovanca prejemati sredstva v višini, kot jih določa ta Sklep. Sredstva, ki jih je bil pokojni zavarovanec dolžan dajati za oba starša, pa je potrebno povečati za enak odstotek, kot se poveča družinska pokojnina, če jo uveljavljata dva člana družine.
Ker so v tožbi zatrjevane vse zakonske predpostavke odškodninske odgovornosti toženke, je sodišče zmotno ugotovilo, da iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - vročitev obdolžitve in vabila na zagovor
Vročitev obdolžitve in vabila na zagovor po pravilih pravdnega postopka se v praksi lahko zavleče, vendar to dejstvo ne vpliva na podaljšanje roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Takšno tolmačenje bi bilo lahko utemeljeno le v primeru, če bi zakon v primeru zapletov z vročitvijo ipd. izrecno predpisal možnost podaljšanja roka za izredno odpoved, vendar tega ne določa.
vojak - pogodba o zaposlitvi za določen čas - invalidnost - razporeditev na drugo delovno mesto
ZObr v devetem odstavku 93. člena zagotavlja stalnemu pripadniku sestave Slovenske vojske, ki mu je zaradi posledic poškodbe pri delu priznana invalidnost, razporeditev na drugo delovno mesto v ministrstvu ali drugem državnem organu, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti. Če obstaja možnost za tako razporeditev bodisi z ali brez poklicne rehabilitacije, se ga na tako delovno mesto razporedi (premesti) in se z njim sklene ustrezna pogodba o zaposlitvi. Vendar ne za določen, temveč za nedoločen čas. „Začasna razporeditev“, torej za določen čas največ petih let, je možna le v primeru, ko razporeditev na ustrezno delo ni možna niti s poklicno rehabilitacijo.
Prestajanje zaporne kazni (ne pa tudi zgolj odreditev izvršitve, ko je obsojenec še na prostosti) predstavlja okoliščino, ki lahko v posamezni zadevi pomembno vpliva na presojo glede neogibne potrebnosti pripora.
načelo kontradiktornosti - rok za zahtevo za izločitev - izločitev - nedovoljen dokaz - postopek s pritožbo - obravnava pred sodiščem druge stopnje - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - posredni dokaz
Če pritožbeno sodišče podvomi v dokazno oceno že izvedenih dokazov, mora odločati v postopku, ki je v metodi ocenjevanja izenačen z metodo ocenjevanja sodišča prve stopnje. Če je torej sodišče prve stopnje izvedlo dokaz neposredno (zaslišalo pričo), mora biti kontrola višjega sodišča nujno neposredna (ponovno neposredno zaslišati pričo na obravnavi).
sklep o dovolitvi izvršbe – denarna kazen - zavrženje tožbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
S sklepom o dovolitvi izvršbe ni bilo vsebinsko odločeno o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi, zato ne gre za upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe – upravni akt – odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi
S sklepom o dovolitvi izvršbe ni bilo vsebinsko odločeno o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi, zato ne gre za upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela sodbe – odškodninski spor - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženka v predlogu ni opredelila vrednosti izpodbijanega dela sodbe in ni navedla, koliko naj bi po njenem stališču znašala pravična denarna odškodnina za vsakega od tožnikov. Te pomanjkljivosti v postopku s predlogom za dopustitev revizije ni mogoče odpraviti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - sprememba obtožbe - čas za pripravo obrambe
Za bistveno spremembo obtožnega predloga gre, ko tožilec spremeni tisti del opisa dejanja, ki predstavlja znake kaznivega dejanja in tista dejstva, od katerih je odvisna uporaba posameznih določb kazenskega zakonika.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004920
ZKP-G člen 20, 20/2. ZVS člen 6. Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKND) člen 3, 3-8, 9.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zoper ljudstvo in državo – zahteva za varstvo zakonitosti – upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnosti
Opis kaznivega dejanja v izreku sodbe, v katerem ni konkretno opredeljeno, kdo in katero društvo z namenom izvrševanja zločinov iz 2. člena Zakona o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) ali s fašističnimi cilji je ustanovil in prav tako ni navedena trditev, da je obsojenec postal član takega društva ali da ga je na določen način podpiral, ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja iz 8. točke 3. člena ZKLD.
zavrženje tožbe – upravna izvršba – odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi – prepoved uporabe objekta – denarna kazen
S sklepom o dovolitvi izvršbe ni bilo vsebinsko odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, zato ne gre za upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1.
denacionalizacija - dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Zahteva za vrnitev spornega premoženja v naravi v smislu prvega odstavka 2. člena Zakona o denacionalizaciji – ZDen ni pravica, izražena v denarni vrednosti.
Merilo dovoljenosti revizije je vrednost izpodbijanega dela, zato revidenta v zvezi z izpodbijano višino odškodnine v obveznicah SOD dovoljenosti revizije ne moreta uspešno izkazati s sklicevanjem na višino priznane odškodnine, torej v obsegu, v katerem sta v postopku denacionalizacije sicer uspela.
S splošnim sklicevanjem na zanjo sporno odločitev o obstoju ovir in višini odškodnine revidenta nista izpolnila trditvenega in dokaznega bremena glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije, saj s tem nista niti opredelila pravnih vprašanj, pomembnih po vsebini zadeve, niti nista navedla pravnih pravil, ki naj bi bila prekršena.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 84, 84/2. ZPP člen 367.b, 367.b/5.
dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – neenotnost sodne prakse – zahteva za izdajo začasne odredbe
Revident reviziji ni priložil sodbe sodišča prve stopnje v zvezi z zatrjevanjem neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje, pa bi jo na podlagi petega odstavka 367.b člena ZPP moral; zato ni izkazal uveljavljanega razloga za dovoljenost revizije.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti - zapuščinski postopek - prebivališče zapustnika v tujini
Zapustnik ob smrti v Republiki Sloveniji ni imel stalnega ali začasnega prebivališča, zato je Vrhovno sodišče za odločanje v tej zapuščinski zadevi določilo Okrajno sodišče na Jesenicah, ker imajo zapustnikovi dediči prebivališče na območju tega sodišča.
ZST člen 29. ZUS-1 člen 85, 92. ZDavP člen 43, 44.
prisilna izterjava sodne takse – izvršilni naslov – možnost izpodbijanja izvršilnega naslova v postopku izterjave
Izvršljiva odločba, ki jo izda davčni organ na podlagi 29. člena ZST, predstavlja izvršilni naslov po ZDavP, ki ga v postopku prisilne izterjave ni dopustno izpodbijati.
ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZD člen 63, 63/1, 99, 99/1.
dopustitev revizije - obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča - veljavnost preklica oporoke - lastnoročnost in mesto podpisa na preklicu oporoke - dopuščena revizija
Ker ni sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanj, ali lastnoročni zapis imena na preklicu oporoke ustreza podpisu in na katerem delu listine mora biti podpis, je Vrhovno sodišče v tem obsegu revizijo dopustilo.
ZPP člen 367, 367/2, 367a, 367a/1, 367a/2, 367b, 367b/4, 367b/6.
dopustitev revizije – nepopoln predlog za dopustitev revizije - opredelitev pomena pravnih vprašanj – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlog za dopustitev revizije je nepopoln, ker ne vsebuje nobenih okoliščin, ki bi kazale na pomembnost zatrjevanih pravnih vprašanj za zagotovitev pravne varnosti ali enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.
ZPP člen 8, 325, 325/1, 327, 327/3. ZOR člen 173, 174.
dopolnilna sodba – dokazna ocena – odgovornost za škodo od nevarne stvari – motorno vozilo - objektivna odgovornost – domneva vzročnosti – vzročna zveza - dokazno breme
Neizpodbojno ugotovljene okoliščine konkretnega primera (pravočasna ustavitev voznika tovornjaka pred prehodom za pešce; odsotnost trka med njim in tožnico) ne utemeljujejo zaključka, da je uveljavljana škoda nastala v zvezi s tovornjakom kot nevarno stvarjo.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004919
ZKP člen 371, 371/1-9. Zakon o kaznivih dejanjih zoper narod in državo (ZKND) člen 2, 3, 3-7.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - kazniva dejanja zoper narod in državo
S tem, ko je sodišče druge stopnje v opisu kaznivega dejanja v sodbi dodalo čas in kraj storitve kaznivega dejanja, ni zagrešilo bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 9. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, saj se sodba kljub tej spremembi nanaša na isti dogodek, kot je bil opisan v obtožnici, in je ostalo dejanje obsojenca nespremenjeno.