dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - odpoved najemne pogodbe za službeno stanovanje - službeno stanovanje - stanovanje na trgu - status le določenim osebam dostopnega stanovanja, oddanega z javnim razpisom
Ker so glede vprašanja, navedenega v predlogu za dopustitev revizije, podane zakonske predpostavke, je Vrhovno sodišče revizijo v predlaganem obsegu dopustilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2004953
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 335, 443, 443/2. KZ člen 146, 146/1. KZ-1 člen 135, 135/1.
kršitev kazenskega zakona - dokazni postopek - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - ogrožanje varnosti - časovna veljavnost kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - grdo ravnanje - pristranskost
Črtanje kaznivega dejanja grdega ravnanja kot samostojnega kaznivega dejanja iz KZ-1 ne predstavlja dekriminacije takšnega ravnanja, temveč je prišlo do združitve kaznivih dejanj v eno, pri kaznivem dejanju ogrožanja varnosti do združitve ogrožanja in grdega ravnanja.
Ker potni nalogi in obračuni potnih stroškov niso bili sestavljeni v skladu s predpisi, to niso verodostojne listine in stroški utemeljeno niso bili davčno priznani.
davek od dobička pravnih oseb – zaslišanje stranke – dopolnitev pritožbe - odhodki
Ob ugotovitvi, da najeti kredit ni bil namenjen za opravljanje dejavnosti tožeče stranke, da se tožeča stranka ni ukvarjala s trgovino na debelo s kmetijskimi stroji, da je tožeča stranka najela kredit, ki je bil nakazan direktno drugi pravni osebi kot plačilo blaga, da je najela blagovni kredit in imela s tem stroške provizije za to, da je na ta način plačala nekaj, kar ni nikoli prejela zase, da blago ni bilo dobavljeno v letu 1999 in niti v letu 2000, provizije za najetje blagovnega kredita ni mogoče šteti za odhodek, ki bi bil neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja dejavnosti oziroma bi predstavljal neposreden pogoj za ustvarjanje prihodkov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - očitki pooblaščencu nasprotne stranke - sorodstveno razmerje pooblaščenca s predsednikom sodišča
Ni povsem jasno, na kaj meri toženec s trditvami o drugačnem in večjem interesu tožnikovega pooblaščenca za izid te pravde spričo opisanih „kapitalskih povezav“, ki v nobenem primeru ne morejo biti razlog za kakršnokoli oporečnost mandatnega razmerja med tožnikom in njegovim pooblaščenim odvetnikom, v katero bi lahko toženec pravno upoštevno sploh posegal, in tudi ne ovira za tožnikovo zastopanje po istem odvetniku morebiti pred drugim (delegiranim) stvarno pristojnim sodiščem. Sicer pa je interes odvetnika za izid pravde, v kateri je kot stranka udeležen njegov klient, temeljno poslanstvo dejavnosti, s katero se poklicno ukvarja.
dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje – medsebojna odvisnost zahtevkov dveh tožnikov – predkupna pravica na nepremičnini – dopuščena revizija
Zaradi medsebojne odvisnosti tožbenih zahtevkov dveh predkupnih upravičencev je lahko izpodbijana odločitev pritožbenega sodišča v novem sojenju, da prva tožnica glede še litispendentnega dela svojega tožbenega zahtevka ne bo imela učinkovitega sodnega varstva.
lastninska pravica – prodaja stečajnega dolžnika – pravica uporabe
Z zgraditvijo objekta je tožnik na omenjeni parceli pridobil pravico uporabe in na podlagi 3. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lasti tudi lastninsko pravico. To pomeni, da v času začetka stečajnega postopka o lastninski pravici še ni bilo mogoče govoriti, temveč le o pravica uporabe. Le-ta pa se je kasneje transformirala v lastninsko pravico.
ZDavP-1 člen 58, 58/2, 59, 59/2, 127, 127/1, 142, 142/5. ZUS-1 člen 2, 5, 5/2, 75, 75/2, 75/3.
davčna izvršba - zastaranje
Sklep o davčni izvršbi je bil izdan znotraj zastaralnega roka iz 58. oziroma 59. člena ZDavP-1, sam izvršilni naslov (in zastaranje odmere davka) pa ne more biti predmet tega upravnega spora.
Spričo oddaljenosti vzroka od škode posrednih oškodovancev, je slednjim priznana odškodnina za nepremoženjsko škodo le v okviru 201. člena ZOR. Tožnica, ki je posredna oškodovanka, ne uveljavlja odškodnine za tako nepremoženjsko škodo, zato njen zahtevek ni utemeljen.
Zakon o kaznivih dejanjih zoper ljudstvo in državo (ZKLD) člen 2, 3, 3-7.
kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo – organiziranje oborožene tolpe za izvrševanje kaznivih dejanj iz 2. člena ZKLD
Opis dejanj v izreku sodbe, da sta obsojenca „prvoobtoženemu in ostalim članom tolpe nudila vso pomoč in podporo in s celotnim svojim delovanjem manifestirala svojo pripadnost oboroženi tolpi, ki je imela za cilj izvrševanje kaznivih dejanj zoper ljudstvo in državo in kot podpornika nudila članom tolpe vsestransko možno pomoč in podporo“ ne vsebuje nobene konkretizacije trditve, da sta obsojenca pri dejanjih zasledovala cilj, naveden v 2. členu ZKND, niti iz opisa ne izhaja očitek nobene izmed izvršitvenih oblik iz 7. točke 3. člena ZKND.
predlog za dopustitev revizije - pomembno pravno vprašanje - neobstoj sodne prakse - dopuščena revizija - odstop zbranih taks za obremenjevanje voda občini - kogentnost uredbe - razpolaganje s sredstvi
Vrhovno sodišče je revizijo dopustilo glede vprašanj kogentnosti Uredbe o taksi za obremenjevanje vode in dopustnosti ter veljavnosti med strankama sklenjenih dogovorov o razpolaganju s spornimi sredstvi. V predlogu sta namreč vprašanji natančno in konkretno navedeni (četrti odstavek 367.b člena ZPP), Vrhovno sodišče pa o njiju še ni odločalo (prvi odstavek 367.a člena ZPP).
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1-4, 36/2. ZUP (1986) člen 45, 46, 222. ZDen člen 6, 6/2.
izločitev uradne osebe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Sklep o zavrnitvi izločitve uradne osebe, izdan na podlagi določb 45. člena ZUP (1986) in ki se na podlagi določb 222. člena ZUP (1986) lahko izpodbija v pritožbi zoper odločbo, ni eden izmed sklepov, ki se po določbi drugega odstavka 5. člena v zvezi z določbo drugega odstavka 2. člena ZUS-1 lahko izpodbijajo v upravnem sporu.
status kmeta – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice – zavrženje revizije in predloga za izdajo začasne odredbe
Če Vrhovno sodišče zaradi pomanjkljive trditvene podlage ne more presoditi, kaj konkretno za revidenta (tako objektivno kot subjektivno) pomeni zatrjevana posledica in, ali je ta zanj res zelo huda, pogoj za dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
vpis v razvid samozaposlenih v kulturi – dovoljenost revizije – zelo hude posledice za stranko – plačilo prispevkov za socialno varnost – zavrženje revizije
Trditveno in dokazno breme o obstoju zelo hudih posledic je na strani revidenta. Plačilo prispevkov za socialno varnost je zakonska obveznost in zato samo po sebi ne predstavlja zelo hudih posledic.
ZRTVS člen 15, 15/1, 15/4. ZUS člen 14, 14/3, 50, 50/2. ZUS-1 člen 52, 59, 59/2.
prispevek za RTV – odjava TV sprejemnika - tožbena novota – glavna obravnava
Ker se neplačani prispevki nanašajo na obdobje od januarja 2002 do vključno julija 2002, torej pred poslano tožničino odjavo, je tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožnica zavezana k plačilu navedenega prispevka.
INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - GRADBENIŠTVO - UPRAVNI SPOR
VS1012005
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2. ZGO-1 člen 148, 148/1-2.
upravna izvršba - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – poseg v pravice, obveznosti ali pravne koristi
Izpodbijani prvostopni akt ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi. To odločitev je vseboval izvršilni naslov, s katerim je bila med drugim tožeči stranki odrejena ustavitev nelegalne gradnje. Ta ukrep se z izpodbijanim aktom le prisilno izvršuje.
molk organa prve stopnje – že pravnomočno odločeno o zahtevku strank
Ker je bilo na podlagi zahteve revidentov za nadaljevanje postopka, začetega na predlog pravne prednice za izdajo lokacijskega in gradbenega dovoljenja, že pravnomočno odločeno s sklepom prvostopenjskega organa, ne gre za molk tega organa in je bila pritožba revidentov zaradi molka pravilno zavržena na podlagi 129. člena ZUP.
dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - pogodba o prometu blaga in storitev - občina kot gospodarski subjekt - zastaranje terjatve
O vprašanju, o katerem se revizija dopusti, Vrhovno sodišče še ni odločalo.
Dopuščena je revizija o vprašanju ali razlogi, iz katerih rok iz prvega odstavka 374. člena Zakona o obligacijskih razmerjih velja za medsebojne pogodbene terjatve gospodarskih subjektov, (lahko) veljajo tudi v primeru, če je ena od pogodbenic občina.
gradbeno dovoljenje – dokazilo o lastništvu zemljišča – ničnost prodajne pogodbe kot predhodno vprašanje - glavna obravnava
Predložitev dokaza o pravici razpolaganja je eden od pogojev, da se začne postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, in ne gre za predhodno vprašanje v smislu 144. člena ZUP. Ker tožnik ni izkazal, da je kupoprodajna pogodba, na podlagi katere investitor izkazuje pravico graditi, nična, dokazno breme pa je na njem, je ob izpolnjevanju ostalih pogojev po ZGO upravni organ pravilno izdal gradbeno dovoljenje investitorju.