Ker tožnik ni plačal sodne takse za predlog za dopustitev revizije, odločitev o kasneje vloženem predlogu za oprostitev oziroma za obročno plačilo taks pa na navedeno taksno obveznost ne more vplivati, se šteje, da je predlog umaknjen.
URS člen 8, 26. ZVPSBNO člen 25. ZOR člen 155, 200, 201, 202, 203. OZ člen 132, 179, 180, 181, 182. ZPP člen 359, 377, 384, 384/1.
odgovornost države – povrnitev nepremoženjske škode - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravno priznana škoda – dovoljenost revizije zoper sklep o stroških – zavrženje revizije
Nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v določbah OZ oziroma ZOR ni pravno priznana.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča
Dejstvo, da je predmet tožbe postopanje Okrajnega sodišča na Jesenicah, bi moglo negativno vplivati na percepcijo javnosti o objektivni nepristranskosti tega sodišča pri odločanju o obravnavani tožbi.
ukrep tržnega inšpektorja - pogoji za opravljanje gostinske dejavnosti v društvu – prepoved opravljanja dejavnosti
Da morajo biti za opravljanje gostinske dejavnosti podani pogoji, ki jih določa ZGos, je iz ZGos jasno. Da pa obravnavano društvo opravlja gostinsko dejavnost kot pridobitno dejavnost, torej ne le za člane društva, pa izhaja tudi iz drugih ugotovitev inšpektorja (to je iz dejstva, da ima objavljen cenik, ki ga, kolikor bi držale izjave članov društva, da člani društva hrano in pijačo prinesejo s seboj, ne bi potrebovali; velika količina zalog pijač, ki jo, če pijačo člani prinesejo s seboj, ne bi potrebovali), ki izhajajo iz njegovega zapisnika, ki ga je predstavnik društva podpisal brez ugovorov.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pretrganje vzročne zveze - protispisnost – prekoračitev obtožbe
Sodišče (ki v opis kaznivega dejanja in njegovo pravno opredelitev ni posegalo) z ugotavljanjem in presojo okoliščine, ki ni bila navedena v obrazložitvi obtožnice, ugotovljena pa je bila na glavni obravnavi, ni prekoračilo obtožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0012258
ZZZDR člen 51, 51/2. ZZK-1 člen 9, 40, 150, 150/1.
premoženjska razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninska pravica na polovici stanovanja - vknjižba lastninske pravice - tožbeni zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine - pripoznava zahtevka - načelo pravnega prednika
Če je tožena stranka hkrati tudi zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine, v primeru izvirne pridobitve lastninske pravice zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni potreben; če pa je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine tretja oseba, je zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine upravičen zaradi načela pravnega prednika, ki je uzakonjen v drugem odstavku 9. člena ZZK-1 in s katerim se zagotavlja tudi učinkovitost pridobljenih pravic.
Formalni okviri proste dokazne ocene v 8. členu ZPP zahtevajo, da je le-ta vestna, skrbna (preverljivo obrazložena) ter analitično sintetična. Po presoji revizijskega sodišča pa prvostopenjsko sodišče teh napotkov pri izdelavi dokazne ocene ni upoštevalo, zato je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP).
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1. ZPP člen 7, 8, 212, 339, 339/2-14, 370, 370/3, 372.
skupno premoženje zakoncev – upravljanje skupnega premoženja - odsvojitev stvari iz skupnega premoženja brez soglasja zakonca – pasivna legitimacija dedinje
Glede na ugotovitev, da je tožničin nekdanji mož odsvojil stanovanje, ki je bilo v skupni lasti njega in tožnice, ne da bi tožnica v to razpolaganje privolila, je zahtevek za plačilo vrednosti odtujenega deleža, naslovljen na toženko, ki je kot dedinja vstopila v procesni položaj tožničinega pokojnega nekdanjega moža, utemeljen.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 42. ZPP člen 11. ZST-1 člen 11, 11/3, 11/4, 12, 12/1, 12/2, 12/3.
sodne takse – pravna oseba kot taksni zavezanec – oprostitev plačila sodnih taks
Tako premoženjsko, finančno (bilančni dobiček in čisti poslovni izid) kot likvidnostno stanje (po lastni izjavi je v zadnjih treh mesecih na transakcijski račun prejela prilive) kaže na to, da je tožeča stranka sposobna zagotoviti sredstva za plačilo taks ter da njena dejavnost ne bo ogrožena, če bo ta sredstva zagotovila takoj v celotnem znesku.
ugotovitev lastninske pravice na nepremičnini – zastaranje stvarnopravnega zahtevka
Tožbeni zahtevek se glasi na ugotovitev, da je tožnik izključni lastnik spornih nepremičnin. Postavljen je bil v skladu z izjavo, ki jo je tožnik dal v zapuščinskem postopku, da namreč te nepremičnine ne spadajo v zapuščino, ker mu jih je zapustnica podarila. Gre torej za zahtevek stvarnopravne, lastninske narave, na katerega se zastaralni roki ne nanašajo.
ZOR člen 18, 18/2, 154, 154/1, 158, 174. ZPP člen 339, 339/2-8. ZOro člen 3, 3-6, 17, 19, 20.
krivdna odgovornost države - skrbnost dobrega strokovnjaka – pištola kot darilo za zasluge – osebnostne lastnosti obdarjenca bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje – možnost obravnavanja pred sodiščem
Dejstvo, da je toženka-država smela podariti pištolo za zasluge, še ne pomeni, da jo je lahko podarila komurkoli.
Pravila o krivdni odškodninski odgovornosti od toženke zahtevajo, da je pri podaritvi pištole ravnala z vso potrebno skrbnostjo, to je s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Toženka je izpolnila ta standard, če se je na ustrezen način prepričala, da pištolo podarja duševno uravnovešeni osebi. Odgovornosti pa bi se rešila tudi, če bi izkazala, da kljub ravnanju z vso dolžno skrbnostjo ne bi mogla ugotoviti okoliščin, zaradi katerih orožja ne bi smela podariti A.
Pritožbeno sodišče je dejanske okoliščine, na podlagi katerih je presodilo o toženkini skrbnosti, ugotavljalo brez opravljene obravnave, in sicer tako, tako da jih je povzelo iz revizijske sodbe v zadevi kjer je toženko na podlagi istega škodnega dogodka tožil drugi oškodovanec Z. S. Tožniku, ki v navedeni pravdni zadevi ni sodeloval, je bila s tem v pritožbenem postopku odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 152, 158, 158/2. ZUS-1 člen 92, 107.
ukrep gradbenega inšpektorja - gradnja brez gradbenega dovoljenja
Tožnika bi morala za gradnjo objekta, ki ne sodi med enostavne objekte, pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker tega nista storila, gre za nelegalno gradnjo in jima je gradbeni inšpektor pravilno izrekel ukrep po 152. členu ZGO-1.
ZOR člen 154, 154/1, 154/2, 173. ZVJS člen 3, 3/1-2, 7, 7/3. ZPP člen 39, 41, 41/2, 267, 267/2, 377.
smučarska nesreča – odgovornost ustanovitelja šole – odgovornost šole – odgovornost upravljalca smučišča – športni dan – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – nevarno mesto – rob smučarske proge – dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – vrednost spornega predmeta – zavrženje revizije
Smučanje je športna dejavnost, ki je kot mnoge druge dejavnosti povezana z določeno nevarnostjo, saj je njegovo bistvo gibanje po zasneženem terenu in z večjo hitrostjo od običajne hoje. Vendar taka običajna nevarnost ne utemeljuje objektivne odgovornosti upravljalca smučišča, saj javno smučišče ni nevarna stvar v pomenu 173. člena ZOR, upravljanje javnega smučišča pa tudi ne nevarna dejavnost v pomenu iste zakonske določbe. Upravljalec smučišča pa lahko odgovarja krivdno, če mu je mogoče očitati nedopustno ravnanje pri upravljanju smučišča, npr. opustitev potrebnega zavarovanja nevarnih mest na smučišču.
Povsem običajno je, da zemljišče izven smučarske proge oziroma njenega roba ni v isti ravnini kot sporna proga, da ima torej drugačen naklon ter da so na njem skale in drevje, vendar to samo po sebi ne zadostuje za napolnitev pravnega standarda nevarnega mesta v pomenu navedene zakonske določbe. Gre torej za običajno, normalno tveganje pri smučanju, ki tudi spada v riziko samega smučarja. Zato tožnik ne more uspeti s stališčem, da bi moral biti rob povezovalne poti zavarovan z zaščitno ograjo.
Glede na ugotovljeno dejansko stanje je pritožbeno sodišče pravilno razmejilo krivdo pravdnih strank v razmerju 30% na strani tožnika in 70% na strani toženca. Toženec je ne samo verbalno izzval tožnika, temveč je skočil proti njemu in zamahnil s kosom lesa. S tem je začel fizični obračun, zato je njegov del krivde večji od tožnikovega. Tožnik je bil sicer tisti, ki je nato v jezi udaril toženca, vendar v tem ravnanju prevladujejo znaki obrambe pred protipravnim (fizičnim) napadom.
Presoja višine odškodnine za nepremoženjsko škodo.
mednarodna zaščita – začasna omejitev gibanja – ugotavljanje istovetnosti prosilca
Razlog za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja istovetnosti je podan, saj tožnik ustrezne listine, s katero bi dokazoval istovetnost, ni predložil, po lastni izjavi pa se je najprej celo predstavljal za drugo osebo in šele kasneje naj bi navedel prave podatke.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - različna dejanska podlaga tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Ker je do premika premoženja oziroma do povzročitve škode po tožbenih trditvah prišlo na podlagi različnih dejanskih stanj, nobeden od zahtevkov iz posamezne dejanske podlage pa ne presega 1.000.000 SIT, revizija ni dovoljena.