dovoljenost revizije – vrednostni kriterij – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Revident mora obstoj pogojev za dovoljenost revizije izkazati z navedbo in jasno utemeljitvijo podatkov o vrednosti spornega predmeta, pomembnih za dovoljenost revizije.
Če sodba sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
razrešitev direktorja socialnovarstvenega zavoda – organ, pristojen za razrešitev
Pri razrešitvi direktorja socialnovarstvenega zavoda je treba kot lex specialis uporabiti določbe Zakona o socialnem varstvu – ZSV. Ta v petem odstavku 56. člena pooblašča ministra, pristojnega za socialno varnost, da sam razreši direktorja, če je podan eden od tam navedenih razrešitvenih razlogov.
neizbira na delovno mesto – javni uslužbenci – odškodnina – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – neenotnost sodne prakse
Revident je v zvezi z zatrjevano neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje sicer predložil sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo toženi stranki naloženo plačilo odškodnine, vendar pa Vrhovno sodišče poudarja, da je reviziji zoper to sodbo ugodilo, 2. točko izreka sodbe spremenilo in tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrnilo. Razlog neenotne sodne prakse kot pogoj za dovoljenost revizije glede plačila odškodnine neizbranemu kandidatu torej ni podan.
ZDDPO člen 22, 22/1, 28, 28/2, 77. ZUP člen 65, 65/4. ZUS-1 člen 28, 28/2.
molk organa – procesna predpostavka – neupoštevanje zahteve za izdajo odločbe vložene pri upravnem organu prve stopnje – bistvena kršitev določb postopka
Če stranka vloži ponovno zahtevo za izdajo odločbe o pritožbi pri prvostopnem organu in ne neposredno pri drugostopnem upravnem organu, tožbe ni mogoče zavreči.
odvzem koncesije – začasna odredba – trditveno in dokazno breme
Po ustaljeni upravnosodni praksi mora tožeča stranka že v sami zahtevi za izdajo začasne odredbe navesti vse, kar je pomembno za odločitev, in predložiti vse ustrezne dokaze, s katerimi izkazuje verjetnost nastanka težko popravljive škode.
denacionalizacija – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Dovoljenost revizije ni podana, če je bilo vprašanje ustavnosti predpisov, ki ga revidentke izpostavljajo kot pomembnega po vsebini obravnavane zadeve, že predmet presoje pred Ustavnim sodiščem, neustavnost teh predpisov pa ni bila ugtovljena.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 5, 5/2, 36, 36/1-4. ZUP člen 290, 290/1.
sklep o dovolitvi izvršbe - zavrženje tožbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – poseg v pravico, obveznost ali pravno korist
Odločitev o tožničini pravici, obveznosti ali pravni koristi je vseboval izvršilni naslov, to je odločba, s katero ji je bila med drugim naložena obveznost odstranitve spornega objekta. Ta ukrep se z izpodbijanim sklepom le prisilno izvršuje, ker tožnica naloženega ukrepa ni izpolnila sama.
ZPD člen 46, 60, 61, 62. ZAPPNI 36, 44. ZDavP člen 47. ZDavP-1 člen 406. ZGD člen 580, 580/6.
davki – prometni davek - izbris iz sodnega registra – aktivni družbenik - zastaranje izterjave davčne obveznosti – predložitev plačilnih nalogov v vrstni red plačil
Družba ima vedno vsaj enega aktivnega družbenika. Ker je bil revident edini družbenik izbrisane družbe, ga je potrebno obravnavati kot aktivnega družbenika – torej kot družbenika, ki je odgovoren za obveznosti izbrisane družbe. Okoliščine poslovanja izbrisane družbe za odločitev o njegovi odgovornosti za dolgove izbrisane družbe, niso relevantne.
Ob upoštevanju, da je v takratnem obdobju Agencija RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje opravljala tudi naloge davčnega nadziranja, je po presoji Vrhovnega sodišča podano pretrganje relativnega zastaranja s trenutkom, ko so bili predloženi plačilni nalogi uvrščeni v vrstni red plačil. Gre namreč za uradno dejanje pristojnega organa (Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje), katerega namen je, da se dolgovani znesek prometnega davka poplača takrat, ko sredstva na računu zavezanca omogočajo njegovo poplačilo.
obnova denacionalizacijskega postopka – dovoljenost revizije – pravica, izražena v denarni vrednosti – zelo hude posledice – začetek stečajnega postopka - trditveno in dokazno breme
Spor o dovoljenosti obnove postopka ni spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, zato v takem primeru ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker je bila revidentka že pred začetkom stečajnega postopka v postopku likvidacije, ni izkazano, da bi prav zaradi izpodbijane odločitve prišlo do prenehanja revidentke in s tem do nastopa zanjo zelo hudih posledic.
neizbira na delovno mesto – dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – glavna obravnava – odločanje na seji – sklicevanje na opuščeno sodno prakso - zavrženje
Pogoja za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoče izkazati s sklicevanjem na staro in opuščeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča.
dovoljenost revizije – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – zelo hude posledice – trditveno in dokazno breme
Če sodba sodišča prve stopnje glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ne odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, ni izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Ker gre pri denacionalizaciji za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, rezidenti zelo hudih posledic niso izkazali z zatrjevanjem posega v lastninsko pravico, negativnih posledic za pašništvo in prekluzije postaviti zahteve za plačilo odškodnine.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nasprotje v razlogih – dokazni postopek - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Le v primeru, če sodba nima razlogov o odločilnih ali pravno relevantnih dejstvih, je podana kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Kolikor sodba nima razlogov o kontrolnih dejstvih, pa gre lahko le za zmotno oziroma nepopolno ugotovljeno dejansko stanje.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nasprotja v izreku sodbe – kršitev kazenskega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – načelo dispozitivnosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če vložnik v zahtevi za varstvo zakonitosti navaja, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo njegov dokazni predlog, mora vsaj verjetno izkazati pravno relevantnost takšnega dokaza.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - obramba z zagovornikom - pritožbeni postopek – presoja navedb pritožbe - obseg preizkusa pritožbenih trditev – kršitev kazenskega zakona – nadaljevano kaznivo dejanje – pravnomočno razsojena stvar
Sodišče druge stopnje mora presoditi navedbe pritožbe (in navesti kršitve zakona, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti), če pa se strinja z dejanskimi in pravnimi sklepi v prvostopenjski sodbi, teh razlogov ni dolžno ponavljati, temveč zadošča, da se nanje določno sklicuje.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - organi za odločanje o prekrških - stvarna pristojnost – prijava prebivališča
Prekrškovni organ po prvem odstavku 22. člena Zakona o prijavi prebivališča za kršitve iz prvega odstavka 6. člena ZPPreb je Inšpektorat, pristojen za notranje zadeve, in ne policija.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2005026
ZKP člen 150, 371, 371/1-8, 372, 372-5.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz - posebne operativne metode in sredstva - nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem - uporaba pridobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen – kršitev kazenskega zakona – primernost kazenske sankcije
Pogoj za dovolitev prisluškovanja ni lastnina komunikacijskega sredstva temveč njegova uporaba v zvezi s kaznivim dejanjem.
Dokaz, ki je bil zakonito pridobljen na podlagi odredbe zoper enega obdolženca, se lahko uporabi tudi zoper drugo osebo, čeprav zoper njo ukrep ni bil odrejen, pa je ta oseba sodelovala pri izvršitvi kaznivega dejanja z osebo, zoper katero so bili ukrepi odrejeni.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - policijsko preiskovanje - zbiranje obvestil s strani policije - poligrafsko testiranje - izločitev - zavrženje zahteve za izločitev - zloraba pravice - pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev izvedenca - prištevnost - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Čeprav je v predkazenskem postopku poligrafsko testiranje zakonita metoda za usmeritve policije pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj, pa mora sodišče zapisnik o poligrafskem testiranju iz spisov izločiti, saj gre za nedovoljen dokaz zaradi premajhne zanesljivosti rezultatov testiranja.