DAVKI - STAVBNA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR
VS00038407
ZUS-1 člen 2, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZUP člen 2. ZDavP-2 člen 404. ZGO-1 člen 218c, 218č.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vodenje evidence - tožba v upravnem sporu - zavrženje tožbe - ni upravna zadeva - podlaga za odmero nadomestila - davčni postopek - davčna odmerna odločba - zavrnitev pritožbe - akt, ki se izpodbija s tožbo ni upravni akt
Ne glede na to, da je že v postopku ugotavljanja za odmero NUSZ potrebnih podatkov na občini predvideno sodelovanje davčnega zavezanca, pa se ta postopek ne zaključi z upravnim aktom (občine), temveč se o tem, kdo je zavezanec za plačilo NUSZ in v kakšni višini, odloči šele z odmerno odločbo davčnega organa tožene stranke, izdano na podlagi ZDavP-2. To pa pomeni, da je davčni organ tisti, ki skladno z ZDavP-2 vodi davčni in s tem tudi ugotovitveni postopek odmere NUSZ. Podatki iz uradnih evidenc občine vzpostavljajo eno od podlag za davčni organ, da odmeri NUSZ, vendar pa lahko tudi stranka dokazuje tej evidenci nasprotna dejstva, ki jih presodi davčni organ po načelu proste presoje dokazov. Tudi dejstva, ki jih v svoje evidence zabeleži občina in posreduje davčnemu organu za potrebe odmere NUSZ, so torej (lahko) predmet preizkusa na podlagi pravnih sredstev zoper odmerno odločbo tožene stranke.
Vodenje evidence v upravnem delovanju občinskega organa predstavlja opravljanje materialnega dejanja, organizacijsko opravilo.
DAVKI - STAVBNA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR - USTAVNO PRAVO
VS00034323
URS člen 22, 23, 25, 158. ZDavP-2 člen 88, 90, 90/1, 90/2, 404. ZUP člen 66, 66/3, 139. ZUS-1 člen 94, 94/2. ZSZ člen 62, 62/1. ZGO-1 člen 218c, 218c/2, 218c/3, 218c/4. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Kranjska Gora - uradno prečiščeno besedilo (UPB1) (2015) člen 19, 20.
dopuščena revizija - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - davčni postopek - pravnomočna odmerna odločba - izredno pravno sredstvo - odprava odločbe po 90. členu ZDavP-2 - pogoji za uporabo - očitna napaka - razlaga zakona - napačno ugotovljeno dejansko stanje - vpogled v javne evidence po uradni dolžnosti - ravnanje zavezanca - ugoditev reviziji - napačna uporaba materialnega prava
Z uporabo izrednega pravnega sredstva iz 90. člena ZDavP-2 je mogoče doseči odpravo, razveljavitev ali spremembo pravnomočne odmerne odločbe (tudi) zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja, ki je v očitnem nasprotju s podatki iz uradnih oziroma javnih evidenc, ki so dostopne davčnemu organu, saj to šteje za očitno napako pri ugotovitvi dejanskega stanja, ki je bilo podlaga za izdajo odmerne odločbe.
"Očitnost" se nanaša (tudi) na napako v dejanskem temelju odločitve, ki pa mora dosegati določeno stopnjo prepoznavnosti, da jo lahko kvalificiramo kot tako. Ne more šteti za očitno tista napaka, ki terja nadaljnji zahtevnejši postopek ugotavljanja pravilnega dejanskega stanja, prav tako pa tudi ne tista, ki terja kompleksno presojo dejstev oziroma visoko stopnjo subjektivnosti pri presoji njihove pravilnosti (resničnosti). Iz pojma očitne napačnosti so torej izključeni primeri, ko je za ugotovitev napačnosti določenega dejstva treba izvajati zahtevne postopke z izvedencem, prav tako pa tudi ni mogoče očitne napačnosti utemeljevati na tem, da naj bi uradna oseba pristojnega organa v postopku zmotno ocenila kot verodostojno izpoved določene priče itd. Očitna napačnost glede ugotovitve dejanskega stanja je tako le tista, kjer je mogoče ugotoviti očitni razkorak med v odločbi ugotovljenim dejanskim stanjem in dejstvi, ki jih je mogoče ugotoviti na podlagi objektivnih meril, brez zahtevnih ugotovitvenih postopkov preverjanja njihove resničnosti.
Čeprav je bil zavezanec neskrben in v okviru predpisanih možnosti občini ni sporočil predpisanih podatkov, z ZDavP-2 ni omejen pri uveljavljanju očitne napake pri ugotavljanju dejanskega stanja pri odmeri NUSZ.
Izredno pravno sredstvo iz 90. člena ZDavP-2 lahko zavezanec uveljavlja tudi z navedbami, da je prišlo do očitne napake, ker je odmerna odločba o NUSZ utemeljena na podatkih, ki so v nasprotju s podatki iz javnih evidenc, do katerih lahko dostopata tudi tožena stranka oziroma občina. V ta okvir lahko sodijo tudi podatki iz zemljiške knjige.
Vendar pa je treba v vsakem posameznem primeru uporabe tega izrednega pravnega sredstva ugotoviti, ali gre za očitno napako v zgoraj navedenem smislu. Če namreč napačnost ne izhaja očitno že iz vpogleda v navedene javne evidence in evidence, s katerimi razpolaga tožena stranka, temveč bi bilo treba za tako ugotovitev izvajati nadaljnji kompleksnejši postopek presoje pravilnosti dejanskega stanja v povezavi z drugimi dejstvi in dokazi, potem ne gre za očitno napako pri ugotovitvi dejanskega stanja iz 90. člena ZDavP-2. Navedena očitnost napačnega dejanskega stanja je vprašanje presoje v vsakem primeru posebej, tako da navedeno stališče glede prepoznavanja očitne napake na podlagi vpogleda v uradne evidence ne izključuje drugih primerov, kjer bi bilo tovrstno očitno napako, ki je vodila do previsoke in nezakonite obdavčitve davčnega zavezanca, mogoče prepoznati na podlagi enostavne in preproste presoje drugih dokazov (npr. ob vpogledu v listino, iz katere napačnost ugotovitve dejanskega stanja izhaja že na prvi pogled).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR
VS00023657
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - odmera komunalnega prispevka - program opremljanja - podlaga za odmero nadomestila - višina stroškov - strokovno mnenje
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je na podlagi zahteve, vložene po uveljavitvi ZPNačrt, dopustno odmeriti komunalni prispevek, ne da bi občina imela program opremljanja zemljišč, sprejet na podlagi ZUreP-1 ali ZPNačrt, oziroma ali je dopustno pri posamični odmeri ugotavljati višino obračunskih stroškov komunalne opreme s strokovnim mnenjem?
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - zavrženje tožbe - udeležba občine v upravnem sporu zoper odločbo o odmeri - občina kot stranka v postopku
Tožnica, kljub navedbam, da vlaga tožbo po tretjem odstavkku 7. člena ZUS-1, po vsebini izpodbija odločitev tožene stranke, ki je pritožbam zavezancev za odmero NUSZ ugodila in odpravila prvostopenjske odločbe o odmeri NUSZ in jim na tej podlagi vrnila že plačane NUSZ. To pa pomeni, da pritožnica v bistvu izpodbija konkretne akte iz 2. člena ZUS-1, zato gre po vsebini za tožbo oziroma upravni spor po 2. členu ZUS-1, za katerega pa je že sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno presodilo, da lokalne skupnosti po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča niso stranka v postopkih odmere in izterjave NUSZ in da zato posledično ne morejo uveljavljati kakšnih svojih pravic oziroma pravnih koristi iz navedenega naslova v upravnem sporu.
ZPNačrt člen 70, 71, 71/1, 72, 72/5, 77, 77/1, 79, 80. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 2, 2-2. Odlok o načinu opravljanja lokalne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode v občini Preddvor (2012) člen 35, 35/1.
Odmera komunalnega prispevka ni odvisna od izdaje odločbe o obvezni priključitvi stavbe na javno kanalizacijsko omrežje, ampak od izpolnitve pogojev, ki so predvideni v določbah ZPNačrt, in ki zagotavljajo, da del finančnega bremena za opremljanje stavbnih zemljišč nosijo investitorji gradenj, če gre za izboljšanje komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča pa tudi lastniki že obstoječih objektov.
Če za odmero komunalnega prispevka pri določeni vrsti komunalne opreme zadostuje, da je z izgradnjo zagotovljena zavezancu možnost njene uporabe, je za odmero komunalnega prispevka pri komunalni opremi, ki po naravi stvari za uporabo zahteva še priključitev objekta, bistveno, da je zavezancu omogočena priključitev na to opremo. ZPNačrt namreč ne razlikuje pogojev za odmero komunalnega prispevka glede na vrsto komunalne opreme, tako da za samo odmero tudi ni odločilno, ali je zavezanec dolžan določeno komunalno opremo uporabljati (in dejansko izvesti priključitev nanjo).
Komunalna oprema za samooskrbo objekta na področju odvajanja ter čiščenja komunalne odpadne vode se lahko uporablja le na območjih, ki niso opremljena s to gospodarsko javno infrastrukturo in najpozneje do opremljanja stavbnega zemljišča z gospodarsko javno infrastrukturo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja.
ZIKS člen 145a. ZDen člen 44, 44/1, 85, 85/1. - člen 1. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (1992) člen 4.
vrnitev zaplenjenega premoženja - višina odškodnine - pravni status zemljišča ob podržavljenju - stavbna zemljišča - vrednost zemljišča - metoda izračuna - podzakonski predpis - izhodiščna vrednost - exceptio illegalis - sedanja vrednost
Vprašanje, kakšen je bil status zemljišč ob podržavljanju (torej tudi, ali je določeno zemljišče stavbno ali kmetijsko), je pravne narave, saj njegovo vsebinsko opredelitev podajajo predpisi, ki na status nekega zemljišča vežejo različne pravne učinke. Stavbno zemljišče je tako le zemljišče, ki je bilo predvideno za zazidavo že ob podržavljenju ali pa je bilo kot tako podržavljeno. Ne pa npr. tisto, ki je bilo podržavljeno (oziroma zaplenjeno) kot kmetijsko, pa četudi bi bilo pozneje uporabljeno za gradnjo.
Nespremenjena izhodiščna vrednost iz 4. člena Odloka, ki ne ustreza sedanji tržni vrednosti, ni v nasprotju s prvim odstavkom 44. člena ZDen in drugim odstavkom 85. člena ZDen.
pritožba - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - občina - stranka v upravnem sporu
Ker pritožnica ni imela položaja stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku izdaje izpodbijane odločbe, ne izpolnjuje pogoja za priznanje statusa tožnika v upravnem sporu, določenega v prvem odstavku 17. člena ZUS-1, zato je pravilna in zakonita odločitev prvostopenjskega sodišča o zavrženju tožbe na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, ki določa, da sodišče tožbo zavrže s sklepom, če ugotovi (med drugim), da oseba, ki je vložila tožbo, po tem zakonu ne more biti stranka.
KOMUNALNA DEJAVNOST - STAVBNA ZEMLJIŠČA - UPRAVNI SPOR
VS00001836
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZPNačrt člen 75, 77, 79, 82.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - komunalni prispevek - vprašanje, ki ni pomembno po vsebini zadeve - konkretiziranost pravnega vprašanja - stroški priključitve na komunalno opremo
Stroški individualnega priključka ne vplivajo na odmero komunalnega prispevka, ampak so za odmero komunalnega prispevka podlage obračunska območja in stroški komunalne opreme na tem območju, preračunani na enoto mere in podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka. Vprašanje delne komunalne opremljenosti, zato ni vprašanje višjih ali nižjih stroškov priklopa na zgrajeno komunalno opremo, temveč vprašanje, ali občina priključitev na tisto vrsto komunalne opreme, od katere odmerja komunalni prispevek, zagotavlja ali ne.
Vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni izpostavljeno, navedbe pa so splošne in niso pomembne po vsebini zadeve, saj izhajajo iz materialno pravnega izhodišča kot ga zastopata revidenta v prvo postavljenem vprašanju in je drugačno od stališča sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 89. ZSZ člen 62. ZGO-1 člen 218b.
dovoljenost revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pomembno pravno vprašanje - nezazidano stavbno zemljišče - hudournik
Revident z vprašanjem, ali je kot lastnik dolžan plačati nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča (zmanjšanega za površino jarka-hudournika), za katerega je z izvedbenim prostorskim aktom gradnja dopustna in je komunalno opremljeno, saj je to v nasprotju z osnovnim namenom, da se nadomestilo plačuje za uporabo stavbnega zemljišča in ne za neuporabo, ker po njegovem mnenju gradnja na njem ni možna, zahtev za dovoljenost revizije ni izpolnil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VS00008468
ZSZ člen 21, 21/1. ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. SPZ člen 43, 269. OZ člen 190.
družbena lastnina - pravica uporabe - nezazidano stavbno zemljišče - promet z nezazidanimi stavbnimi zemljišči - omejitve pravnega prometa - ničnost pogodbe - lastninjenje po ZLNDL - lastninska pravica - načini pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - prodaja tuje nepremičnine - neupravičena pridobitev
B. A. in A. A. v razmerju do C. C. nista bila osebi iz prvega odstavka 21. člena ZSZ. To pomeni, da bi po navedenem zakonu lahko pravico uporabe na spornem zemljišču v družbeni lasti pridobila le hkrati z lastninsko pravico na objektu, zgrajenem na tem zemljišču do 3. gradbene faze. Do izgradnje pa (v relevantnem obdobju) nesporno ni prišlo. Kljub temu Pogodba z dne 19. 5. 1988 ni nična. Nična bi bila, če bi bi bil prenos pravic na sporni nepremičnini od C. C. na B. A. (in tožnico) dogovorjen takoj oziroma pred izgradnjo objekta do 3. gradbene faze, a je bilo učinkovanje Pogodbe odloženo do te faze gradnje, kar ni bilo v nasprotju z določbami 21. člena ZSZ. Ni šlo torej za nedovoljen obid zakona (izigranje zakonskega namena).
dovoljenost revizije - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - dostop do javne ceste - neenotna sodna praksa sodišč prve stopnje ni izkazana
Z odločbami, ki se ne nanašajo na bistveno enako dejansko in pravno stanje, ni mogoče izkazati neenotne sodne prakse sodišč prve stopnje, kot pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
komunalni prispevek - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - odmera komunalnega prispevka po uradni dolžnosti - rok za izdajo odločbe za plačilo komunalnega prispevka - časovna uporaba predpisov za odmero komunalnega prispevka - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča - priključitev na komunalno opremo - nova priključitev - odmera komunalnega prispevka lastnika obstoječega objekta - razlaga 79. v povezavi z 80. členom ZPNačrt - retroaktivnost občinskega predpisa - poseg v pravno varnost - zavezanec za plačilo komunalnega prispevka - zastaranje odmere komunalnega prispevka - zakonit priklop na javno kanalizacijo
Glede na značilnosti komunalnega prispevka kot javne dajatve ob pravilni razlagi zakonske ureditve zakonita odmera komunalnega prispevka ne posega v pravno varnost zavezancev za njeno plačilo, saj je trenutek nastopa navedene obveznosti jasen in predvidljiv, s tem pa tudi omejitve za uporabo pooblastila pristojnega organa občine, da odločbo o tem izda po uradni dolžnosti. Za takšno razlago ZPNačrt je treba ustrezno povezati določbe 79. in 80. člena ZPNačrt. Sedmi odstavek 79. člena treba razlagati tako, da je razlog za izdajo take odločbe (izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo) za lastnika obstoječega objekta lahko podan po vsebini le, če se ta na novo priključuje na komunalno opremo, ali če povečuje površino objekta ali spreminja njegovo namembnost (80. člen ZPNačrt). Zato zavezanci za plačilo komunalnega prispevka (80. člen ZPNačrt) niso tisti lastniki objektov, ki so ob uveljavitvi (novih) pravnih podlag za odmero komunalnega prispevka že zakonito priključeni na komunalno opremo, saj tedaj ne gre (več) za izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča.
Tudi pri odgovoru na vprašanje, ali je v obravnavani zadevi prišlo do retroaktivne uporabe predpisov, se kot bistveno postavi vprašanje časa priklopa objekta revidentov na komunalno opremo, saj se lahko zavezancu (80. člen ZPNačrt) naloži v plačilo komunalni prispevek skladno s predpisi, ki veljajo v trenutku, ko je nastopila okoliščina, na podlagi katere je mogoče to javno dajatev zavezancu zakonito odmeriti, torej izboljšanje komunalne opremljenosti (npr. trenutek priključitve na komunalno omrežje). Če so torej tedaj predpisi določali obveznost plačila komunalnega prispevka, ga je revident dolžan plačati v (tedaj) predpisani višini. Le če bi se naložilo novo ali dodatno plačilo komunalnega prispevka na podlagi naknadno sprejetega programa opremljanja tudi zavezancem, ki so že bili zakonito priključeni na komunalno opremo (in torej ne bi šlo za novo priključitev), bi tak občinski odlok nedopustno posegel na že predhodno zaključen dejanski stan oziroma v vzpostavljeno pravno razmerje in bi zaradi tega lahko neustavno retroaktivno deloval v razmerju do lastnikov objektov (155. člen Ustave).
Ker je sodišče prve stopnje opustilo ugotavljanje dejstva priklopa na javno kanalizacijo, v obravnavanem primeru Vrhovno sodišče ne more samo presoditi, ali je z nezakonitim ravnanjem tožene stranke prišlo do posega v pravno varnost revidentov ali do retroaktivne uporabe predpisov tožene stranke.
UPRAVNI SPOR - STAVBNA ZEMLJIŠČA - KOMUNALNA DEJAVNOST
VS1015392
URS člen 2, 155. ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZPNačrt člen 70, 77, 77/1, 79, 79/1, 79/7, 80.
komunalni prispevek - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - odmera komunalnega prispevka po uradni dolžnosti - priklop na javno kanalizacijo - rok za izdajo odločbe za plačilo komunalnega prispevka - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča - nova priključitev - odmera komunalnega prispevka lastniku obstoječega objekta - razlaga 79. v povezavi z 80. členom ZPNačrt - zavezanec za plačilo komunalnega prispevka - nova priključitev lastnika obstoječega objekta - zakonit priklop na javno kanalizacijo
Sedmi odstavek 79. člena je treba razlagati tako, da je razlog za izdajo take odločbe (izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo) za lastnika obstoječega objekta lahko podan po vsebini le, če se ta na novo priključuje na komunalno opremo, ali če povečuje površino objekta ali spreminja njegovo namembnost (80. člen ZPNačrt).
Trenutek zakonite priključitve na obstoječo komunalno infrastrukturo nastopi tedaj, ko za to zavezanec izpolni vse predpisane pogoje in se le-ta tudi dejansko izvrši. Če je ob tem trenutku zavezanec skladno s predpisi dolžan plačati komunalni prispevek, mu ga lahko pristojni organ odmeri po uradni dolžnosti ob nastopu tega dejstva ali v razumnem času po tem (sedmi odstavek 79. člena ZPNačrt). Ugotavljanje trenutka priključitve pa je mogoče tudi na podlagi sklepanja iz drugih dejstev: tako ni mogoče šteti, da je nastopil trenutek „nove priključitve“, ki bi utemeljeval (novo) odmero komunalnega prispevka po uradni dolžnosti, če je bila pred tem komunalna oprema že zgrajena in jo je lastnik objekta zakonito uporabljal in torej užival koristi, ki naj bi jih navedena komunalna oprema nudila njegovemu objektu, kar je tudi temeljni namen komunalne opremljenosti (70. člen ZPNačrt). Tako (zakonito) uživanje koristi pa je zanesljivo pogojeno s pristankom upravljavca te komunalne opreme in torej njegovim vedenjem in voljo, da lastnik objekta tako komunalno opremo uporablja. Če pa je bil uporabnik nezakonito priključen na javno infrastrukturo v nasprotju z voljo ali brez vedenja upravljavca, potem pa seveda ni mogoče šteti, da je že bil (zakonito) priklopljen na to omrežje in je treba šteti, da se mora šele na novo priključiti na tako omrežje skladno s predpisi.
Pogoj za izdajo izpodbijanega akta je, da je revident zavezanec v smislu 80. člena ZPNačrt in da so izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe po uradni dolžnosti na podlagi sedmega odstavka 79. člena ZPNačrt, to pa je mogoče le na podlagi ugotovitve, kdaj je bil zakonito priključen na komunalno omrežje. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo (79. in 80. člen ZPNačrt), je posledično ostalo dejansko stanje zakonitega priklopa nepopolno ugotovljeno.
ZUS-1 člen 19, 19/1, 19/2. ZLS člen 93. ZFO-1 člen 36. ZUP člen 42, 43. URS člen 146, 147.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - pritožba - udeležba občine v upravnem sporu zoper odločbo o odmeri - stranska intervencija občine - zamudne obresti
Pravica oziroma pravni interes občine v zvezi z NUSZ je glede na veljavno ureditev zgolj v tem, da dobi sredstva, kolikor jih je bilo pobranih iz naslova NUSZ, nakazana v svoj proračun. Nima pa pravice do tega, da je NUSZ sploh odmerjeno oziroma da je odmerjeno v določeni višini. Odločitev upravnega sodišča o odmeri, tudi morebitna odprava odločbe o odmeri NUSZ, zato ne more vplivati na pravice in pravne koristi občine, ki jih ima občina v zvezi z NUSZ. Odločitev sodišča prve stopnje, da občina ne izpolnjuje pogojev za udeležbo v upravnem sporu iz drugega odstavka 19. člena ZUS-1, je zato po presoji pritožbenega sodišča pravilna in zakonita.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VS00008697
ZSZ člen 21, 21/1. ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2, 2/1. SPZ člen 43, 43/2, 269. OZ člen 116, 190.
družbena lastnina - pravica uporabe - nezazidano stavbno zemljišče - promet z nezazidanimi stavbnimi zemljišči - omejitve pravnega prometa - ničnost pogodbe - lastninjenje po ZLNDL - lastninska pravica - načini pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - prodaja tuje nepremičnine - neupravičena pridobitev
Iz razlogov sodb sodišč prve in druge stopnje je razumeti, da sta pogodbo z dne 19.5.1988 razlagali tako, da izgradnja stavbe do tretje gradbene faze ni bila dogovorjena kot odložni pogoj za prenos pravice uporabe na zemljišču po volji pogodbenih strank, ampak je bila zapisana zaradi uskladitve pravnega posla z ZSZ (povedano drugače: da je bila določba drugega odstavka 2. člena dodana zaradi obida ničnostne sankcije). Po njuni presoji namreč pogodba ni nična zato, ker so bile naknadno razveljavljene tiste določbe Ustave, ki so izključevale lastninsko pravico na stavbnih zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja (z ustavnim amandmajem XCIX) in določbe 9. do 28. člena ZSZ (z odločbo Ustavnega sodišča U-I 105/919). Ker pogodba ni nična, je po mnenju sodišča prve stopnje pomenila veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice (s priposestvovanjem). Do tega stališča se pritožbeno sodišče ni opredelilo, ker je posest A.-jevih ovrednotilo kot nedobroverno. Nedobroverna pa je bila, meni, ker sta obe pogodbeni stranki vedeli, da je zakonski pogoj za pridobitev lastninske pravice izgradnja stavbe do zaključene tretje gradbene faze. Ti razlogi izpodbijane sodbe so nejasni.
UPRAVNI SPOR - KOMUNALNA DEJAVNOST - STAVBNA ZEMLJIŠČA
VS1015111
URS člen 2. ZUS-1 člen 83, 83/2. ZUreP-1 člen 140, 140/3, 143, 143/1, 146, 146/2, 179, 179/2. ZPNačrt člen 79, 79/7. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka člen 14, 14/1.
dovoljena revizija - odmera komunalnega prispevka - ponovljen postopek - uporaba predpisa, veljavnega v času uvedbe postopka odmere - obveznost plačila komunalnega prispevka - načelo zaupanja v pravo
Postopki odmere komunalnega prispevka, uvedeni v času veljavnosti ZUreP-1 in pred 20. 7. 2007, se (v skladu z načelom zaupanja v pravo) tudi v primeru ponovnega določanja končanja po predpisih, veljavnih v času uvedbe postopka odmere komunalnega prispevka.
dovoljena revizija - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - ustavnost oziroma nezakonitost občinskega odloka
Če ima nezazidano stavbno zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja oziroma infrastrukture, je odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča upravičena, četudi priklop na navedena omrežja dejansko ni izveden.
S sklicevanjem na višino obremenitve zazidanih zemljišč se revident sklicuje na razloge, ki po naravi stvari lahko pridejo v poštev le pri zazidanih zemljiščih, s takšnim sklicevanjem pa po presoji revizijskega sodišča ne more utemeljiti (ustavnopravno nesprejemljivega) neenakega obravnavanja nezazidanih zemljišč v primerjavi z zazidanimi zemljišči.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 94, 94/1. ZPNačrt člen 79, 79/11, 103, 108. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (2007) člen 20. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 8.
dovoljena revizija - odmera komunalnega prispevka - ponovljen postopek - uporaba občinskega predpisa, veljavnega v času uvedbe postopka odmere - exceptio illegalis
Postopki odmere komunalnega prispevka, uvedeni v času veljavnosti ZPNačrt in pred potekom šestih mesecev od uveljavitve občinskega prostorskega načrta (drugi odstavek 108. člena ZPNačrt), se tudi v primeru ponovnega odločanja končajo po predpisih, veljavnih v času uvedbe postopka odmere komunalnega prispevka. Predpisi, veljavni v času uvedbe postopka, pa so v takem primeru občinski programi opremljanja, sprejeti na podlagi podzakonskih predpisov po ZUreP-1 (na podlagi Uredbe o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo, Uradni list RS, št. 117/04 in 74/05 in Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka, Uradni list RS, št. 117/04 in 75/05). Če občina takih programov opremljanja ni sprejela, mora komunalni prispevek odmeriti na podlagi podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi ZPNačrt, to sta: Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč in Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 94, 94/1. ZPNačrt člen 79, 79/11, 79/13, 103, 108. Uredba o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (2007) člen 20. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 8. ---- Op. št. (1): To je na podlagi Uredbe o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo (Uradni list RS, št. 117/04 in 74/05) in Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Uradni list RS, št. 117/04 in 75/05). Op. št. (2): Enako stališče, ki se sicer nanaša na ZUreP-1 in na njegovi podlagi izdane podzakonske predpise je zavzelo tudi Ustavno sodišče v odločbi U-I-250/03 z dne 26. 5. 2005.
dovoljena revizija - odmera komunalnega prispevka - ponovljen postopek - uporaba občinskega predpisa, veljavnega v času uvedbe postopka odmere
Postopki odmere komunalnega prispevka, uvedeni v času veljavnosti ZPNačrt in pred potekom šestih mesecev od uveljavitve občinskega prostorskega načrta (drugi odstavek 108. člena ZPNačrt) ter pred sprejemom občinskih programov opremljanja po trinajstem odstavku 79. člena ZPNačrt, se tudi v primeru ponovnega odločanja končajo po predpisih, veljavnih v času uvedbe postopka odmere komunalnega prispevka. Predpisi, veljavni v času uvedbe postopka, pa so v takem primeru občinski programi opremljanja, sprejeti na podlagi podzakonskih predpisov po ZUreP-1 (na podlagi Uredbe o vsebini programa opremljanja zemljišč za gradnjo, Uradni list RS, št. 117/04 in 74/05 in pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka, Uradni list RS, št. 117/04 in 75/05). Če občina takih programov opremljanja ni sprejela, mora komunalni prispevek odmeriti na podlagi podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi ZPNačrt, to sta: Uredba o vsebini opremljanja stavbnih zemljišč in Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka.