začasna odredba - izpraznitev in izročitev nepremičnin - predpostavke za izdajo začasne odredbe - novejša sodna praksa - pravica do doma - sorazmernost posega - test reverzibilnosti - pritožbeni stroški
Sodišče druge stopnje meni, da so materialnopravne predpostavke v primerih, ko upnik predlaga izdajo začasne odredbe, s katero želi začasno urediti sporno pravno razmerje (terjatev)(ureditvene začasne odredbe) tri in sicer: obstoj ali verjeten nastanek terjatve; ena izmed alternativno določenih predpostavk iz druge ali tretje alineje drugega odstavka; ter t.i. reverzibilnost. Glede slednje je pravna podlaga ustavnoskladna razlaga iz citiranega odločbe, za preostale pa drugi odstavek 272. člen ZIZ.
začasna ureditev stikov - začasna odredba o preživnini - začasna določitev preživnine - nujno preživljanje otroka - nadomestitev soglasja starša - prešolanje učenca osnovne šole - pogoji za izdajo začasne odredbe - ukrepi za varstvo koristi otroka - ogroženost otroka - preživninska obveznost - nova dejstva in dokazi
Nesporna okoliščina, da dolžnik svoje preživninske obveznosti do hčera ne izpolnjuje, napoved dolgotrajnejšega postopka in trditve upnice o finančni nezmožnosti bivanja s hčerkama zunaj varne hiše, so okoliščine, ki bi jih moralo sodišče, ki mora po uradni dolžnosti ukreniti vse, da se zavarujejo pravice in pravni interesi otrok, razčistiti oziroma ugotoviti, ali ni zaradi njih preživljanje deklic tako ogroženo, da jima utegne nastati škoda.
Vsebinski kriterij za začasno določitev preživnine je nujno preživljanje, ne pa morda ustrezen življenjski standard.
sodno varstvo posesti - motenje posesti - zavrženje dela tožbe - prepozna tožba - poziv za popravo tožbe - nedoločen zahtevek - nepopolna tožba - materialno procesno vodstvo - individualizacija tožbenega zahtevka - prekluzivni rok - sprememba tožbe
Tožba mora biti formalno popolna še pred začetkom njene vsebinske obravnave in pred začetkom izvajanja dokaznega postopka.
Materialno procesno vodstvo se nanaša tudi na stvarne predloge, vendar pa je sodišče dolžno stranko (dovolj konkretizirano) poučiti le o njegovih pomanjkljivostih, ne pa namesto stranke določiti njegovo konkretno vsebino.
Tožbo je ob upoštevanju 184. člena ZPP res mogoče spremeniti do konca glavne obravnave, a je njeno (vsebinsko) obravnavanje v motenjskem sporu dopustno le, če je do spremembe tožbe prišlo pred iztekom zgoraj navedenega roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00061571
OZ člen 171, 171/1, 179, 179/2, 353, 353/1. ZPP člen 14.
soprispevek oškodovanca k nastali škodi - vezanost civilnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo - identično dejansko stanje - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - fizično nasilje - psihično nasilje - verbalni napad oškodovanca - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Pri identičnem dejanskem stanju je civilno sodišče vezano tudi na ugotovitev tistih dejstev, od katerih je bila v kazenskem postopku odvisna odločitev, da obstaja kaznivo dejanje in kazenska odgovornost. Upoštevajoč navedeno je sodišče prve stopnje vezano na vsa dejanja toženca, ki jih je ugotovilo kazensko sodišče in so bila podlaga za njegovo obsodbo.
Pritrditi je oceni, da verbalni obračuni niso opravičilo za fizično obračunavanje s tožnico. Pri tem je treba - ne da bi opravičevali kakršnokoli drugo obliko nasilja, izhajati iz ničelne tolerance do fizičnega nasilja. Toženec je imel vse možnosti, da se pred domnevnim nasiljem tožnice brani z dovoljenimi, torej s pravnimi sredstvi.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - naročniško razmerje - odpoved naročniškega razmerja - plačilo zapadlega zneska naročnine - sorazmerni del plačila
Toženec utemeljeno izpostavlja, da bi moralo prvo sodišče z materialnopravnega vidika pri svoji odločitvi upoštevati, da je pisno odpovedal pogodbo (naročniško razmerje) z dopisom z dne 15. 11. 2020. Toženec je v tem dopisu izrazil svojo voljo, da odpoveduje pogodbo. S tem v zvezi je materialnopravno napačno stališče tožnika, da je toženec s tem dopisom zahteval le spremembo cene in da je še naprej želel ostati tožnikov naročnik po obstoječi pogodbi, saj je toženec jasno navedel, da želi skleniti novo pogodbo. V tem delu je materialnopravno napačno stališče prvega sodišča, da toženčeva odpoved naročniškega razmerja 15. 11. 2020 ne vpliva na toženčev položaj v pravdi. Sodišče sodi v mejah tožbenega zahtevka, zato je neupoštevno razlogovanje prvega sodišča, da bi toženec moral v primeru prenehanja najemnega razmerja 16. 11. 2020 plačati tožniku višji sorazmerni del stroškov za priklop naprav.
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 68, 71, 71/2, 72, 72/1, 72/2. ZD člen 227c, 227č, 227č/1.
evropsko potrdilo o dedovanju - dodatni sklep o dedovanju - pritožba zoper evropsko potrdilo o dedovanju - popravek evropskega potrdila o dedovanju - delo organa prve stopnje v zvezi s pritožbo - vpis v zemljiško knjigo na podlagi evropskega potrdila o dedovanju - dedovanje v drugi državi
Sodišče prve stopnje pritožbe ni obravnavalo kot zahtevo za popravek oziroma spremembo evropskega potrdila o dedovanju, zato ni ravnalo v skladu z 71. členom Uredbe o dedovanju (in 227.c členom ZD), ki organu izdajatelju omogoča, da po uradni dolžnosti ali na zahtevo osebe, ki izkaže pravni interes, potrdilo popravi ali spremeni, če ugotovi, da potrdilo ali posamezni elementi v njem niso točni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060658
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1. ZKP člen 137, 137/1, 137/2, 137/3, 137/4.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - zavrnitev predloga za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - kaznivo dejanje zoper varnost javnega prometa - stopnja alkoholiziranosti - vožnja pod vplivom alkohola
Pritožnik namreč skuša povsem neobjektivno zaobiti pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča na Ptuju PR-84/2021 z dne 14. 4. 2021, v okviru katere mu je bila za prekršek prav iz razloga vožnje pod vplivom alkohola izrečena globa v višini 1.200,00 EUR in 18 kazenskih točk B-kategorije. Posledično se pri presoji predloga za vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja okoliščina razpolaganja s priloženim zdravniškim spričevalom, ki dokazuje telesno in duševno zmožnost voziti motorna vozila kategorij AM, B, B1, F in G (zlasti osebna vozila in traktor, ki ga uporablja pri delu na posestvu), pokaže kot irelevantna.
kršitev osebnostnih pravic - pravica do stikov z otrokom - preprečevanje stikov - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - odškodninska odgovornost - protipravnost (nedopustnost ravnanja) - pravno priznana škoda - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - povrnitev nepremoženjske škode - primerna višina odškodnine - zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nevložitev odgovora na tožbo - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - nedovoljeni pritožbeni razlogi
Tožnik zatrjuje pravno priznano škodo v obliki duševnih bolečin zaradi posega v osebnostno pravico do družinskega življenja, ki jo sodna praksa priznava, pri čemer zahtevana odškodnina od sodne prakse ne odstopa.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00060837
ZNP-1 člen 149, 149/1. SZ-1 člen 25, 25/2, 25/3. SPZ člen 67, 67/3, 67/4.
ureditev razmerij med solastniki - nadomestitev soglasja solastnikov - soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje - pravni interes lastnika - nujen posel rednega upravljanja - ureditev stanja in razmerja v nepravdnem postopku
Med posle upravljanja se štejejo tudi posli obratovanja (25. člen SZ-1), med udeleženci pa je spor prav v zvezi z zagotavljanjem pogojev za dobavo in storitev na način, da bo mogoč individualni obračun elektrike za posamezne porabnike. Da je nadomestitev soglasja v zvezi s priklopom na elektro omrežje posel, nujen za redno vzdrževanje stvari, izhaja tudi iz sodne prakse.
izterjava terjatve dolžnika - vpliv odpusta obveznosti - namerna povzročitev škode - izvršilni naslov - pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravna narava terjatve
V obravnavanem primeru ni sporno, da so bile dolžniku obveznosti, ki so nastale do 2. 2. 2017, odpuščene s sklepom o odpustu obveznosti Okrožnega sodišča na Ptuju z dne 14. 5. 2020, sporno pa je, ali je upnica predlagala izvršbo za izterjavo terjatve, za katero ZFPPIPP v drugem odstavku 408. člena predpisuje, da na njo odpust obveznosti ne vpliva, kar je bilo povzeto tudi v 2. točko izreka prej navedenega sklepa o odpustu obveznosti. Upnica je namreč v pritožbi zatrjevala, da je predlagala izvršbo za izterjavo terjatve po 5. točki drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, torej za povrnitev škode, ki jo je dolžnik povzročil namerno.
Upnica je v pritožbi konkretizirala dejstva o pravni naravi terjatve in priložila listine, ki omogočajo presojo, ali je predlagala izvršbo za izterjavo terjatve iz naslova škode, ki jo je dolžnik namerno povzročil, kot je navajala v pritožbi, in na katero odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja nad dolžnikom nima vpliva. Ker sodišče prve stopnje glede na k predlogu priložene listine relevantnih dejstev v zvezi s pravno naravo terjatve, za izterjavo katere je bila predlagana izvršba, v izpodbijanem sklepu ni ugotavljalo, je za odločitev pomembno dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
ZVEtL-1 člen 12, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-3. ZNP člen 4.
pripadajoče zemljišče k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - imenovanje izvedenca - pravica do izjave - načelo povezanosti zemljišča in objekta - superficies solo cedit
Merila za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča ZVEtL-1 ureja v prvem odstavku 43. člena, pri čemer kriterijev ne obravnava izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih našteva primeroma. Tako sodišču omogoča, da s sočasno uporabo vseh naštetih enakovrednih meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča.
Sporno zemljišče je bilo po merilih in pogojih prostorskih aktov kot del parcele 420/6 ves čas načrtovano za uporabo stavbe in bilo v uporabi stanovalcev vse od izgradnje dalje.
Pred uveljavitvijo SPZ, ki je uveljavil načelo superficies solo cedit, je zemljišče, na katerem je bila zgrajena stavba in ji je funkcionalno pripadalo, delilo premoženjsko pravno usodo zgradbe. Če je bila zgradba zgrajena na zemljišču v družbeni lastnini, je imel lastnik pravico uporabe na tem zemljišču, če je bila zgrajena na tujem zemljišču, pa je graditelj postal lastnik zemljišča.
V odločbi Up-280/16 je Ustavno sodišče ugotovilo kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS in kršitev pravice do zasebne lastnine iz 33. člena Ustave RS. Kljub temu, da se je v obrazložitvi postavilo na stališče, da sta bila sporna sklepa "arbitrarna in očitno napačna", pa to ne pomeni, da je hkrati ugotovilo, da je podana predpostavka protipravnosti za odškodninsko odgovornost po 26. členu Ustave RS.
motenje posesti - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nenadomestljiva škoda - trditvena podlaga - odklop iz električnega omrežja - naslov bivališča - pravna pomoč
Pritožba ne pojasni razlogov, zaradi katerih je tožnik šele tik pred iztekom zakonskega roka poiskal pravno pomoč in vložil tožbo na motenje posesti, v kateri ni navajal, da mu nastaja nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda, šele nekaj mesecev kasneje pa je vložil predlog za začasno odredbo, s tem, da je v tožbi navedel naslov za vročanje, ki ni naslov stanovanja, kjer je prišlo do zatrjevanega motenja. Tudi terminsko sosledje pravovarstvenih zahtevkov prepričljivo potrjuje logično sklepanje sodišča, da bi vsak običajen, povprečen človek, soočen s tako življenjsko situacijo ravnal glede varstva pravic drugače, bolj angažirano in v drugačnih časovnih okvirih. Tudi splošna pravila izkušenj ne potrjujejo pritožbene teze, da je sklepanje sodišča prve stopnje v tem delu nesprejemljivo. Nobenih napak ni v dokazni oceni.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060923
OZ člen 7, 7/3, 86, 86/1, 88, 88/1, 88/2, 95, 95/1. ZKZ člen 21, 21/1, 21/3, 22, 22/1, 22/2, 23, 23/1.
kmetijsko zemljišče - prodajna pogodba - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - sprejem ponudbe za prodajo kmetijskega zemljišča - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - odločba upravnega organa o odobritvi pravnega posla - odobritev prodaje kmetijskih zemljišč - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe s predkupnim upravičencem - lastninska pravica v pričakovanju - ničnost hipoteke - navidezni posel - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe - delna ničnost pogodbe - izigravanje kogentnih določb
Z izjavo o sprejemu ponudbe se je tožnik zavezal izpolniti obveznost, kot izhaja iz ponudbe, zato ni odločilno, da je v izreku odločbe upravne enote navedeno, da se odobri pravni posel med tožnikom in tožencema za kupnino 19.500,00 EUR, v obrazložitvi odločbe pa je v celoti povzeta ponudba tožencev in sicer, da je kupnina 19.500,00 EUR, da pa se nepremičnina "prodaja skupaj z bremeni in da se kupec zaveže plačati vse stroške z davki in bremeni." Z odločbo izdano na podlagi drugega odstavka 22. člena ZKZ upravni organ zgolj odobri pravni posel z vsebino, kot je bila dana v ponudbi, ter hkrati določi vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ in izbere ponudnika, ki ima po ZKZ prednostno pravico pri nakupu nepremičnine.
Pravdno sodišče lahko ugotovi ničnost pogodbe (86. člen OZ), pogodbo lahko razveljavi (prvi odstavek 95. člena OZ v zvezi s 94. členom OZ), glede na določbe ZKZ in zaradi načela prirejenosti postopkov pa ne sme posegati in spreminjati vsebino pravnega posla, kot ga je odobril upravni organ in kot je bila dana v ponudbi. Le na ta način se zagotavlja varstvo vseh udeležencev, ki so dali izjave o sprejemu ponudbe, kakor tistih, ki niso dali izjave o sprejemu ponudbe prav iz razlogov, ker so bili pogoji v ponudbi za njih nesprejemljivi (fiktivna in zato previsoka cena, fiktivna hipoteka, fiktivna določitev osebne služnosti, itd.), s tem, ko se v pravdnem postopku ugotovi, da je pogodba neveljavna. Logična posledica je, da v teh postopkih ni moč uporabiti instituta delne ničnosti, ker bi se na ta način zaobšle zakonske predpostavke, kot jih določa ZKZ glede sklenitve pravnega posla za prodajo kmetijska zemljišča.
Tožnik se zavzema, da ostane v veljavi pogodba za kupnino 19.500,00 EUR, brez obveznosti plačila bremen in davka, kot to izhaja iz ponudbe tožencev, ki je bila vložena pri upravni enoti. Če je temu tako, potem tožnik ni izkazal pravnega interesa, da zahteva ničnost posojilne in zastavne pogodbe, ob tem, da je podal izjavo o sprejemu ponudbe, kar pomeni, da je pogodba veljavno sklenjena v obsegu odobritve pravnega posla s strani upravnega organa.
ZCestn člen 31, 31/3.. ZP-1 člen 14, 14/1, 14/3, 14/3-1.
odgovornost pravne osebe za prekršek - ekskulpacijski razlog - skupna masa vozila
Glede oprostitve odgovornosti pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da navodilo vozniku, da mora prostornino tovora pomnožiti s specifično težo betona (in pri tem upoštevati vlažnost materiala), tako izračunani teži prišteti maso vozila in seštevek deliti s številom osi, presega zadolžitve voznika. Poleg tega storilka ni ponudila nobenih trditev in dokazov, na podlagi katerih bi bilo mogoče preverjati, ali je voznik res kršil navodila. Kot je opozorilo že sodišče prve stopnje, storilka ni pojasnila, kje je bilo blago natovorjeno, kdo je določil, koliko blaga naj se natovori, ali dobavnica ustreza naročilu in podobno. Ker je trditveno in dokazno breme na storilki, je zaključek sodišča prve stopnje, da ni izkazala obstoja razlogov za oprostitev odgovornosti iz tretjega dostavka 14. člena ZP-1, pravilen.
ZST-1 člen 12, 12/2, 12/2-4, 12/3, 12b, 12b/1. ZPP člen 108, 108/1, 108/4, 116, 116/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nepopolna vloga - poziv na dopolnitev vloge - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - vrnitev v prejšnje stanje - oprava zamujenega dejanja
Tožnica je v dopolnitvi predloga navedla le podatke o vrednosti aktive in pasive iz bilance stanja, podatke o višini čistega poslovnega izida obračunskega obdobja in bilančnega dobička ter podatke o likvidnostnem stanju. Ni pa navedla podatkov o svojem premoženjskem stanju, o katerem se ne vodijo zbirke podatkov iz petega odstavka 12.a člena tega zakona, kot to predpisuje četrta alineja drugega odstavka 12. člena ZST-1. Da bi to navedla, pritožnica niti ne zatrjuje, prav tako pa teh podatkov ne navaja niti v pritožbi. Dejstvo, da bi lahko sodišče vpogledalo v javno dostopne podatke, dolžnosti stranke, da poda zgoraj navedene podatke, ne spremeni. Ker torej pritožnica predloga ni dopolnila v skladu z zakonskimi zahtevami, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njenega predloga kot nepopolnega pravilna.
varstvo in vzgoja otroka - skupno starševstvo - stiki - preživnina - potrebe otroka - korist mladoletnega otroka - preživninsko breme - razporeditev preživninskega bremena - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca
Če sta skupno varstvo in vzgoja otroku v korist, mora sodišče izreči skupno varstvo, kljub morebitnemu nestrinjanju staršev ali enega od njiju. Le takrat, ko med staršema obstaja zelo visoka stopnja konfliktnosti in ta ogroža otroka, lahko sodišče zavrne možnost, da bi varstvo in vzgojo izvajala starša skupno.
Konvencija o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju, uveljavljanju in sodelovanju glede starševske odgovornosti in ukrepov za varstvo otrok (1996) člen 11, 11/1. ZPP člen 18, 18/3. Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1.
varstvo in vzgoja otroka - začasna odredba - pristojnost - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - izjeme - otrokovo običajno prebivališče
Zmotno je stališče pritožnikov, da je podana pristojnost sodišča v RS na podlagi 11. člena Konvencije, ki določa, da so v vseh nujnih primerih organi države pogodbenice, na ozemlju katere je otrok ali premoženje, ki mu pripada, pristojni za sprejetje vseh potrebnih varstvenih ukrepov. Iz trditev udeležencev ne izhaja, da bi šlo za takšen nujni primer. V bistvenem predlagatelj in udeleženca nasprotujejo vrnitvi otrok v državo, kjer sta otroka pred ugrabitvijo imela običajno prebivališče. Navajajo redne razloge, ki so relevantni za presojo meritorne odločitve, kateremu od staršev naj se otroka zaupata v vzgojo in varstvo, za določitev stikov in preživnine. Gre za ureditev razmerij med starši in otroki, ki sodi v pristojnost sodišča običajnega prebivališča otrok.
V nasprotju z namenom konvencijskih določb o ugrabitvi otrok bi bilo, da bi ob izrecnem in vztrajnem nasprotovanju nasprotne udeleženke, pristojnost o rednem sodnem postopku sprejelo sodišče države, kamor sta bila otroka nezakonito odpeljana. Pri uporabi izjem je potreben restriktiven pristop.