začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnine - obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena oziroma precej otežena - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - subjektivna nevarnost uveljavitve terjatve - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine
Sodišče prve stopnje je pravilno dokazno ocenilo sporni SMS, ki ga je toženec poslal tožnici. Izrečena namera toženca predstavlja nevarnost, da bo zaradi nje uveljavitev tožničine terjatve onemogočena oziroma otežena, saj bi sprememba lastniškega stanja na nepremičnini lahko pomenila, da ob zaključku predmetnega postopka toženec za poplačilo tožničine terjatve ne bo imel zadostnih sredstev (toženec je ob tem v ugovoru sam navedel, da vtoževanega zneska ni sposoben plačati in da tudi kredita v takem znesku ne bi mogel najeti).
Tožena stranka je objektivizirano utemeljila izgubljeno zaupanje v tožnika. Tožnik je s kršitvijo, ki predstavlja kaznivo dejanje tatvine, kršil ključno pogodbeno obveznost, to je prepoved škodljivega ravnanja - 37. člen ZDR-1. Iz ugotovitev sodišča izhaja, da je izkoristil okvaro aparata, pri tem pa je ob dejstvu, da delodajalca o tem ni obvestil, povsem prezrl premoženjske interese delodajalca. S tem v zvezi sodišče prve stopnje tudi pravilno razloguje, da tožnikova kršitev ni bagatelna in se tudi ne more zgoditi vsakemu povprečnemu delavcu. Ni namreč mogoče dopuščati prakse, po kateri delavci nesankcionirano za lasten namen odtujujejo delovna sredstva delodajalca.
ZPP člen 185, 185/7, 219b, 270, 270/3, 294, 294/1, 295, 295/4, 298, 298/3, 298/4, 329, 329/4, 363, 365, 365-1.. ZPosS člen 2, 2/1, 2/1-3, 2/2, 8, 8/1, 8/3. Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (2016) člen 9, 9/2.
Za opredelitev določenega podatka oz. vsebine listine za poslovno skrivnost ni odločilno, kaj je tožena stranka glede tega podatka ali vsebine določila v svojem internem aktu, temveč je odločilno, ali ta podatek oz. vsebina kumulativno izpolnjuje zahteve, določene v 2. členu ZPosS. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da listine (oz. vsebina listin), za katere je toženka zahtevala varstvo, teh zahtev ne izpolnjujejo.
Tožena stranka za listine oz. za podatke v njih, za katere je sodišče ugotovilo obstoj pogoja iz 3. alineje 1. odstavka 2. člena ZPosS, ni niti konkretizirala, še manj pa dokazala tržne vrednosti. Poslovna skrivnost mora imeti tržno vrednost, ta vrednost pa mora biti vezana na njeno tajnost. Potrebna je torej vzročna zveza med naravo tajnosti in tržno vrednostjo. Tržno vrednost pa je potrebno razlagati predvsem v smislu varstva tržnih interesov družbe, torej interesov družbe, ki prima facie vplivajo na njen položaj na trgu.
ZIZ člen 15, 102, 133a.. ZPP člen 323, 323/3, 323/4.. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku (2020) člen 6, 6/1, 6/1-1, 28, 28/2.
Neutemeljena je pritožbena graja, da izpodbijani sklep ni podpisan in žigosan. V obravnavani zadevi se vodi elektronski spis, v katerem so sodne odločbe izdelane v elektronski obliki. Takšnega sklepa sodnik ne podpiše z lastnoročnim podpisom, ampak s svojim varnim elektronskim podpisom (tretji odstavek 323. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ); 1. točka prvega odstavka 6. člena Pravilnika o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih in v kazenskem postopku - v nadaljevanju: Pravilnik). Izvirnik sodne odločbe predstavlja z varnim elektronskim podpisom podpisana elektronska sodna odločba, stranki, ki se ji pisanje vroča po pošti, pa se vroči natisnjen odpravek elektronske sodne odločbe (drugi odstavek 28. člena Pravilnika).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSM00061632
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 170, 170/2. SPZ člen 23, 43. ZZK-1 člen 41, 48, 48/1, 53.
prodaja nepremičnine - lastninska pravica v pričakovanju - hipoteka - zemljiškoknjižno dovolilo - zaznamba sklepa o izvršbi - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - izvršba na nepremičnino - prisilna hipoteka - priposestovanje - ugotovitev nedopustnosti izvršbe - predznamba lastninske pravice - izločitvena tožba
V skladu z ustaljeno sodno prakso bi imel tožnik kot nevknjiženi kupec nepremičnine lastninsko pravico v pričakovanju in posledično prednost pred toženko kot upnico, ki je pridobila hipoteko v izvršilnem postopku, če bi mu bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo, sposobno za vknjižbo, še preden je toženka pridobila hipoteko z zaznambo sklepa v izvršbi. Lastninska pravica v pričakovanju pripada osebi, ki razpolaga z zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, čeprav se še ni vpisala v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnine.
Relevantno je, ali je tožnik lastninsko pravico na sporni nepremičnini priposestvoval pred začetkom učinkovanja zaznambe sklepa o izvršbi (oziroma trenutkom pridobitve prisilne hipoteke), torej ali so bili pred trenutkom, od katerega učinkuje zaznamba sklepa o izvršbi, izpolnjeni pogoji, ki jih zakon določa za priposestvovanje.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00062478
ZPP člen 243, 254, 254/2, 254/3.. OZ člen 131, 131/1.
odškodninska odgovornost delodajalca - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga z zaslišanjem prič - nepremoženjska škoda - vzročna zveza
Kot priče zaslišani bi lahko sodelavci podali odgovore na vprašanja, ki so jih zaznali pri svojem stiku z delom, in o njihovih zdravstvenih težavah. To vprašanje pa za konkretni postopek ni odločilno. Odločilno dejstvo v konkretnem primeru je, ali obstaja vzročna zveza med izpostavljenostjo tožnice neustreznemu delovnemu okolju in njenimi zdravstvenimi težavami. Odgovor na odločilno vprašanje, ali tožničine težave izvirajo iz obravnavanega škodnega dogodka, pa je sodišče prve stopnje lahko dalo šele, ko je pridobilo ustrezno strokovno znanje, ki so mu ga posredovali v sodnem postopku postavljeni, neodvisni izvedenci.
ZPP člen 247, 247/1, 254, 254/3, 337, 337/1. ZFPPIPP člen 172, 172-1, 172-4, 172-5.
prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - izvedensko mnenje - izpodbijanje izvedenskega mnenja - izločitev izvedenca - postavitev novega izvedenca - razlogi za postavitev novega izvedenca - nedovoljene pritožbene novote
Vrhovno sodišče je v zvezi s pripombami na izvedensko mnenje zavzelo jasno stališče, da dejstvo, da mnenje oziroma tudi dodatna pojasnila izvedenca ob zaslišanju ne potrjujejo vseh trditev stranke, ni razlog, ki bi upravičeval postavitev novega izvedenca zaradi izpolnjenega zakonskega dejanskega stanu iz 254. člena ZPP. Kot pa je tekom odločbe višje sodišče že povzelo, je pritožnik v pritožbenih navedbah več ali manj zgolj vztrajal pri svojih naziranjih, na katera mu je izvedenec ob neposrednem zaslišanju že odgovoril. Če pritožnik ob svojih vprašanjih ni dobil odgovora, kot ga je želel slišati (konkretno drugačno oceno vrednosti), to ne pomeni, da izvedenec svojega dela ni opravil skladno s postopkovnimi pravili oziroma pravili stroke.
DZ člen 157, 167, 168, 171, 171/1, 174. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 8. ZNP-1 člen 55, 55/2. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 41, 41/2, 41/3.
ukrepi za varstvo koristi otroka - mednarodni element - uporaba slovenskega prava - odvzem mladoletnega otroka - namestitev otroka v zavod - omejitev starševske skrbi - prepoved prehajanja meje ali ozemlja države - otrok s posebnimi potrebami - določitev preživnine - določitev stikov - stroški in nagrada sodnega izvedenca
V ugotovljenih okoliščinah konkretnega primera se tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ogroženost otroka ne more odpraviti z milejšim ukrepom. Pogoj za omejitev starševske skrbi na način, da se CSD naloži, da izvaja nadzor nad izvajanjem starševske skrbi, je, da bo korist otroka dovolj zavarovana s tem ukrepom. Glede na psihosocialne težave, ki jih ima A. A., ta ukrep trajnejšega značaja gotovo ni v njegovo korist. Nadzor starševske skrbi ne zadošča, če je ogroženo zdravje otroka, duševno zdravje A. A. pa še vedno zahteva bivanje v strukturiranem okolju zavoda in prisotnost ustrezno usposobljenih delavcev.
ZKP člen 166, 166/1, 201, 201/1, 201/1-3, 272, 272/2.
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - utemeljen sum - dovoljen dokaz
Vprašanje nedovoljenosti predmetnega dokaza in s tem poštenosti postopka zoper obdolženo bi se lahko postavilo le v nadaljevanju kazenskega postopka, v fazi glavne obravnave, če bi sodišče prve stopnje, ne da bi pričo neposredno zaslišalo in omogočilo soočenje obdolženke s pričo ob strokovni pomoči zagovornika, na izpovedbah priče iz faze posameznih preiskovalnih dejanj z dne 7. 6. 2022, ko je bila zaslišana brez navzočnosti zagovornika in o pravici do zagovornika niti ni bila poučena, oprlo svojo sodbo.
rok za ugovor - rok za vložitev ugovora - zamuda roka za ugovor - prepozen ugovor - zakonski rok - nepodaljšljiv rok
Ugovor druge udeleženke je prepozen, ker je bil osemdnevni rok za oddajo ugovora iz 158. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) zamujen. Posplošeno sklicevanje na bolezen in otežkočeno komunikacijo z notarjem (pooblaščenec predlagatelja, sedaj pokojnega moža pritožnice, njegove dedinje), ni uspešno, 8 dnevni rok za ugovor je zakonski rok in ni podaljšljiv.
ZNPosr člen 5, 13, 13/1, 17, 23, 23/1, 25, 25/1. OZ člen 15, 100, 846.
pogodba o posredovanju pri prometu z nepremičninami - kupna pogodba za nepremičnino - obstoj in vsebina pogodbe - predmet pogodbe - napaka v zapisu parcelne številke - označba nepremičnine - zmota v predmetu - veljavnost pogodbe - provizija pri posredniški pogodbi - znižanje provizije - višina provizije - dejanski obseg opravljenega dela - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - opozorilo na posledice - dolžnost obveščanja
Posredovanje v prometu z nepremičninami ureja ZNPosr. S pisno pogodbo o posredovanju v prometu z nepremičninami se nepremičninska družba zavezuje, da si bo prizadevala najti in spraviti v stik z naročiteljem tretjo osebo, ki se bo z njim pogajala za sklenitev določene pogodbe, katere predmet je nepremičnina, naročitelj pa se zavezuje, da bo nepremičninski družbi plačal za posredovanje, če bo pogodba sklenjena (prvi odstavek 13. člena). Za pravno razmerje med nepremičninsko družbo in naročiteljem subsidiarno veljajo splošna pravila obligacijskega prava o pogodbi o posredovanju.
Med strankama ni bilo zmote glede predmeta pogodbe, pogodbo sta veljavno sklenili. Ne glede na napačno označitev stanovanja oziroma navedbo imena lastnika stanovanja je bilo soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe podano (15. člen OZ). Kljub napakam v zapisu pogodbe je jasno, da sta imeli stranki (v njunem notranjem prepričanju) o predmetu pogodbe pravilno, isto predstavo (v mislih sta imeli isto stanovanje).
Očitki o nepravilni izpolnitvi posredniške pogodbe so lahko le podlaga za odškodninsko odgovornost tožnice, ne pa za ničnost pogodbe. Pogodba, ki je bila nepravilno izpolnjena, ni nična. Sodišče druge stopnje sicer verjame toženki, da je po zatrjevanih napakah izgubila zaupanje v tožničino strokovnost, vendar je to še ne odvezuje njenih pogodbenih obveznosti. Če s tožnico ni več želela sodelovati, bi lahko od pogodbe odstopila (drugi odstavek 26. člena ZNPosr). Ker tega ni storila, je pogodba veljala še naprej in je toženko zavezovala k plačilu provizije.
Res je, da mora nepremičninska družba naročitelja opozoriti na morebitna tveganja, povezana z neurejenim zemljiškoknjižnim stanjem nepremičnine, vpisanimi stvarnimi pravicami oziroma drugimi pravicami tretjih na nepremičninah oziroma drugimi morebitnimi neurejenimi pravnimi razmerji (4. točka prvega odstavka 17. člena ZNPosr). A to obveznost obveščanja stranke mora izpolniti (šele) do sklenitve pogodbe, v zvezi s katero je posredovala (prvi odstavek 23. člena ZNPosr).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00062696
ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 34, 34/1, 35, 47, 47/3, 85, 85/1.. ZVZD-1 člen 51.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - opozorilo pred odpovedjo - krivdni razlog - alkotest - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - zagovor - trpinčenje na delovnem mestu - davki in prispevki - zavrženje dela tožbe - potrebni stroški - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Zakon ne predvideva sodnega varstva zoper opozorilo in tudi ne določa, da je delodajalec delavcu pred opozorilom dolžan zagotoviti zagovor. Opozorilo je namreč opredeljeno zgolj kot pogoj za morebitno kasnejšo podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, če bo delavec ponavljal kršitve, in za delavca nima drugih samostojnih pravnih posledic.
Ker je tožnik spornega dne užival alkohol na delovnem mestu in je preizkus alkoholiziranosti pokazal 0,09 mg/l izdihanega zraka alkohola v organizmu, mu je tožena stranka utemeljeno podala opozorilo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi.
OZ člen 118, 131, 435, 438, 442. ZPP člen 7, 212, 339, 339/2, 339/2-14, 340, 341.
ustna prodajna pogodba - predmet prodaje - ustno dogovorjena cena - neverodostojnost izjave - argumentiranje odločbe - celovita presoja izvedenih dokazov - namen pogodbe - ravnanje s potrebno skrbnostjo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zmotna uporaba materialnega prava - prekoračitev dogovorjenih del - protipravno ravnanje - nastanek premoženjske škode - določljiva cena - graja dokazne ocene
Tudi izvedenka za gozdarstvo in gozdni prostor je potrdila, da je bilo le 32 % od neto količine posekanega lesa kvalitete primerne le za drva, vse ostalo pa je bil kakovosten les, primeren za hlode. Zato tudi sodišče druge stopnje pritrjuje, da tožencu ni uspelo dokazati, da bi bil namen odkupa odkazanega lesa, le za izdelavo drv, sestavina ustno sklenjene prodajne pogodbe.
ZPP člen 244, 254, 254/3, 337, 337/1. ZFPPIPP člen 151, 151/1, 151/3, 172, 172-3, 172-4, 172-5.
prisilna poravnava - ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave - strokovno mnenje, ki ga pridobi stranka sama - izvedensko mnenje izvedenca, postavljenega po ZPP - zavrnitev predloga za postavitev novega izvedenca - načrt finančnega prestrukturiranja - namen postopka prisilne poravnave - nedovoljene pritožbene novote
Izven postopka pridobljeno strokovno mnenje predstavlja del trditvene podlage stranke, ne pa izvedenskega mnenja. Gre namreč za poročilo, izdelano pred ali med postopkom na zahtevo stranke. Dokaz po določbah ZPP je le izvedensko mnenje, ki ga je izdelal v konkretnem sodnem postopku postavljeni izvedenec.
sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - sprejem v nadzorovano obravnavo na podlagi sklepa sodišča - zakonski pogoji za izrek ukrepa - neizpolnjevanje pogojev - izvedensko mnenje - duševna manjrazvitost - trajnost sprememb v zdravstvenem stanju - učinkovito varstvo pravic in pravnih interesov - starševska skrb - pristojnost centra za socialno delo
Pri nasprotnem udeležencu je od otroštva prisoten razvojni zaostanek, ki se izraža v obliki blage do zmerne duševne manjrazvitosti. Gre za trajno stanje, katerega ni mogoče zdraviti. Pri nasprotnem udeležencu niso izražene akutne duševne motnje, ki bi terjale nujno bolnišnično zdravljenje.
Pritožnik obrazloženo ne izpodbija ugotovitve prvega sodišča, da niso izpolnjeni navedeni zakonski pogoji za izdajo predlaganega sklepa. Srž pritožbenih navedb je v tem, da pritožnik kot oče in skrbnik nasprotnega udeleženca izraža nemoč, da bi lahko poskrbel za koristi sina, vendar pa v tem postopku, ki teče po določbah ZDZdr, ni mogoče urejati vprašanj, ki jih načenja.
Pristojni organi, med katere spadajo tudi centri za socialno delo, so dolžni skrbeti tudi za varstvo pravic in interesov tistih oseb, ki zaradi motnje v duševnem razvoju niso sposobne, da bi same skrbele za svoje pravice in interese, starši pa ne izvajajo starševske skrbi zanje. Okoliščine obravnavanega primera so po oceni pritožbenega sodišča takšne, da predlagatelju narekujejo, da nemudoma sproži ustrezen postopek za zaščito pravic in koristi nasprotnega udeleženca. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodne izvedenke, da bi bilo za nasprotnega udeleženca dolgoročno najbolje poskrbljeno, da se mu omogoči bivanje v ustrezni družinski oziroma stanovanjski skupnosti.
terjatev iz delovnega razmerja - napotitev na delo - zadostna trditvena podlaga - dokazno breme
Kljub utemeljenemu pritožbenemu opozarjanju na zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je dokazno breme glede trajanja časa napotitve na delo za posamezni dan na toženki zaradi njene dolžnosti vodenja evidenc delovnega časa po ZEPDSV, navedeno ne vpliva na pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da je tožnikom uspelo dokazati svoje trditve, da so tudi pred novembrom 2018 službo po nalogu nadrejenih vsak dan nastopili najmanj 15 minut pred pričetkom izmene, ker je bilo za seznanitev z najnujnejšimi podatki o pomembnih varnostnih dogodkih in okoliščinah, povezanih z opravljanjem dela v vsakokratni izmeni, v povprečju potrebnih najmanj 15 minut. To posledično pomeni, da so opravili povprečnih 15 minut več dela.
ZGD-1 člen 498, 498/1. ZFPPIPP člen 14. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za začetek stečajnega postopka - finančna kriza - kapitalska neustreznost - dokapitalizacija - kapitalsko posojilo - pridobitev položaja družbenika - potrebno strokovno znanje - postavitev izvedenca - nedovoljene pritožbene novote
Zakon neposredno ne uporablja izraza "kriza", pač pa to opisuje kot "čas, v katerem bi morali družbeniki kot dobri gospodarstveniki družbi zagotoviti lastni kapital". Čeprav so lahko pri ugotavljanju gospodarske krize podjetja v pomoč tudi merila, ki jih v 14. členu določa ZFPPIPP, ni mogoče šteti, da se izpolnjevanje pogojev 498. člena ZGD-1 v vseh primerih ugotavlja zgolj na podlagi zakonskih določil ZFPPIPP o insolventnosti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - zamudna sodba - nedopusten pritožbeni razlog
Glede na to, da se pri zamudni sodbi zaradi neaktivnosti tožene stranke domneva, da priznava vse tožbene navedbe tožeče stranke, sodišče dokazov sploh ne izvaja. Posebnost zamudne sodbe je ravno v tem, da sodišče resničnost trditev tožeče stranke sploh ne preizkuša (ne izvaja in ne ocenjuje dokazov), saj sodba temelji na absolutni domnevi, da tožena stranka s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe tožeče stranke, na katere ta opira svoj zahtevek. Sicer pa ZPP v drugem odstavku 338. člena določa, da se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
dopolnilni sklep na pritožbeni stopnji - odmera pritožbenih stroškov
Če sodišče ni odločilo o vseh zahtevkih, lahko udeleženec v petnajstih dneh od prejema končne odločitve predlaga njeno dopolnitev. Določba velja analogno tudi za pritožbeni postopek.
teorija jajčne lupine - osebne lastnosti oškodovanca - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - teorije vzročnosti - mejni prag zadostne verjetnosti
Po presoji sodišča druge stopnje uporaba teorije jajčne lupine v konkretnem primeru ni utemeljena. Čeprav je pritrditi stališču pritožbe, ki se nanaša na zgoraj povzete zaključke izvedencev v zvezi s "teoretično možnostjo, da bi bila lahko prometna nesreča sprožilec srčnega infarkta", ni spregledati, da se uporaba teorije jajčne lupine nanaša na vpliv (ugodnih) pogojev za nastanek hujše posledice škodnega dogodka zaradi osebnih lastnosti oškodovanca. V konkretni zadevi uporaba te doktrine ni odločilna za presojo vzročne zveze, saj se ne presoja zgolj konkretni končni obseg škode, ampak tudi sama vzročna zveza med škodljivim ravnanjem in posledicami na zdravju tožnika.