DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00061157
SZ člen 117, 123. ZZZDR člen 51, 58, 19. OZ člen 3.
skupno premoženje bivših zakoncev - odkup stanovanja po SZ - imetnik stanovanjske pravice - dogovor glede lastništva - prispevanje kupnine za nakup stanovanja - z delom pridobljeno premoženje zakoncev - pogodba s slamnatim kupcem - delitev skupnega premoženja - obseg in deleži na skupnem premoženju - prosto urejanje pogodbenih razmerij
V obravnavanih okoliščinah je brez dvoma šlo za skupen dogovor tožnika, toženke in njene babice kot imetnice stanovanjske pravice in s tem upravičenke do odkupa stanovanja pod ugodnejšimi pogoji (s 60 % popustom), da se stanovanje odkupi, da pravdni stranki postaneta dejanska lastnika stanovanja, babica pa ima izgovorjene ugodnosti. To pa hkrati pomeni, da je razlogovanje sodišča prve stopnje, da se je odkup stanovanja izpeljal tako, da je bila imetnica stanovanjske pravice dejansko slamnati kupec, pravilno. Res je, da OZ ne vsebuje določb o pogodbi z navideznim pogodbenikom. Pojem pogodbe z navideznim kupcem sta izoblikovali teorija in sodna praksa. Sodišče prve stopnje se je glede tega sklicevalo na več odločb Višjega sodišča v Ljubljani in na odločbo VS RS II Ips 595/2008. Res je, kot trdi pritožnica, da dejansko stanje, ki ga obravnava odločba VS RS ni enako kot predmetno, je pa primerljivo, v obeh primerih kupec ni želel postati lastnik. Tega ne omaje trditev, da je pobudo za nakup stanovanja dala babica in da je uveljavljala svoja upravičenja za odkup stanovanja. Brez denarja pravdnih strank bi njeno upravičenje do odkupa dejansko ostalo zgolj pravica, ki je na pravdni stranki tudi ni mogla prenesti, saj ne sodita v krog teh upravičencev.
Pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da sodi odkupljeno stanovanje v skupno premoženje pravdnih strank, saj je bilo pridobljeno v času trajanja zakonske zveze z denarjem, ki sta ga z delom ustvarili pravdni stranki. Kot je že pojasnilo sodišče prve stopnje (in se ob tem sklicevalo na odločbo VS RS II Ips 870/2008), je ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema kogentne narave, zato zakonca ne moreta sporazumno vplivati na zakonsko določen premoženjski režim in odločati, kaj sodi v njuno skupno oziroma posebno premoženje in kakšni so deleži na skupnem premoženju. Obligatornost režima skupnega premoženja je relativizirana le z možnostjo zakoncev, da kadarkoli v času trajanja zakonske zveze sporazumno (ali na zahtevo enega ali drugega zakonca) skupno premoženje razdelita (drugi odstavek 58. člena ZZZDR). Takšen delilni sporazum mora biti sklenjen v predpisani obliki (v obliki notarskega zapisa po Zakonu o notariatu oziroma je moral biti sodno overjen po ZZZDR iz leta 1976). Ker pa sta pravdni stranki skupno premoženje šele pridobili, overitev pogodbe ni bila potrebna,
ZPP člen 254, 254/1, 254/3. ZNP člen 42. ZDZdr člen 39, 39/1, 53, 69, 71.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - blodnjavost - čas zdravljenja - izvedensko mnenje - izboljšanje zdravstvenega stanja - predčasni odpust
Zgolj s pavšalno pritožbeno trditvijo o napačni diagnozi, zanikanju oziroma nekritičnosti do svojih ravnaj ter razlogih zanje ter s trditvijo o sposobnosti obvladovati svoje ravnanje, pritožnik dvoma, da je mnenje izvedenca pravilno in da so posledično pravilne tudi ugotovitve sodišča prav stopnje, ne more vzbuditi.
Izdaja javne listine v predpisani obliki je eden od kumulativnih pogojev za nastanek javne listine. Tega pogoja smrtovnica v delu, ki se nanaša na navedbo (torej ne vpis ali potrdilo) pridobljenih podatkov od pokojnikovih družinskih članov ali oseb s katerimi je pokojnik živel (drugi odstavek 182. člena ZD, med katere spada tudi navedba ali je pokojnik zapustil pogodbo o dosmrtnem preživljanju), ne izpolnjuje, ker ne zakoni, niti podzakonski akti s področja dedovanja in upravnih pristojnosti matičarja, ki se nanaša na sestavo smrtovnice, ne določajo oblike, v kateri bi morala biti izdana. V tem delu smrtovnica nima lastnosti javne listine in tudi ne za javno listino predpisane dokazne vrednosti (dokazovanje resničnosti tistega, kar se v njej potrjuje ali določa). Gre (le) za uradno listino (kot taka ima v zapuščinskem postopku dejansko dokazno vrednost in se jo ocenjuje v skladu z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP), ki pa ni znak kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1, ampak je znak kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem in drugem odstavku 259. člena KZ-1. Vse javne listine so uradne listine, vse uradne listine pa niso javne listine.
ZDR-1 člen 33, 34, 35, 37, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-2.. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 2, 3, 3/2, 3/2-1, 5, 5/4, 20, 23.. ZNB člen 3, 3/1, 4, 31, 31/1, 31/2, 32, 32/1, 32/2.. ZVZD-1 člen 36, 36/2.. URS člen 51.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - COVID-19 - odklonitev testiranja - pogoj PCT - odsotnost z dela - opustitev obvestilne dolžnosti - test sorazmernosti - stroški stranskega intervenienta
Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da je bilo z ukrepom testiranja poseženo v ustavno prepoved prisilnega zdravljenja, ki je zagotovljena v okviru pravice do zdravstvenega varstva z 51. člena URS. Ne glede na to, da je treba po stališču Ustavnega sodišča RS izraz zdravljenje iz 51. člena URS razumeti široko, ukrep testiranja, ki se opravi z odvzemom brisa iz grla oziroma nosu, ne predstavlja niti kurativnega niti preventivnega zdravstvenega ukrepa.
Čeprav stranska intervenientka ni delodajalec tožnice, je treba pri odločitvi o njenih stroških postopka izhajati iz enakih pravil, kot veljajo za toženo stranko, na strani katere nastopa. Ker ta spor predstavlja spor o prenehanju delovnega razmerja in tožena stranka kot delodajalec na podlagi petega odstavka 41. člena ZDSS-1 sama krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, velja enako tudi za stransko intervenientko, ki se ji je v pravdi pridružila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS00061888
OZ člen 92.. ZPP člen 18, 108, 108/1.. ZDR-1 člen 200, 200/3.
prenos dejavnosti - reparacija - dopustnost sodnega varstva - sodna pristojnost - pravni interes - zavrženje tožbe - pravočasnost tožbe - ničnost - istovetnost zahtevka - litispendenca - poziv na popravo tožbe
Četrti tožnik s tožbo v tem delu uveljavlja neobstoj (ničnost, nezakonitost) pogodbe o prenosu dejavnosti in delavcev, sklenjene med toženkama, torej pogodbe, sklenjene med tretjima osebama. Za uveljavljanje ničnosti je sodno varstvo (ob izkazanem pravnem interesu; 92. člen OZ) dopustno; ne gre za spor, ki ne bi sodil v sodno pristojnost (18. člen ZPP), kot je zmotno štelo sodišče prve stopnje in se pri tem sklicevalo na sodno prakso v neprimerljivih zadevah.
Zahtevek, kot so ga postavili tožniki v tožbi, se nanaša na priznanje obstoja delovnega razmerja, in sicer od 1. 8. 2021 pri prvi toženki. Takšen zahtevek je ustrezen (in izvršljiv; zahtevek se je sicer nanašal na vse delavce, ne le na tožnike, kar odpira kvečjemu vprašanje legitimacije), tožniki pa so v tožbi tudi podali navedbe, s katerimi ga utemeljujejo (nezakonit prenos med prvo in drugo toženko), za svoje navedbe so predlagali dokaze. Sodišče prve stopnje je zato brez podlage izdalo sklep na podlagi prvega odstavka 108. člena ZPP, s katerim jih je pozvalo na popravo tožbe.
ZDR-1 člen 74, 74/1, 84, 84/1, 87, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 143, 143/1, 154.. ZPP člen 8, 212.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - epidemija - prenehanje potrebe po delu - vezanost na odpovedni razlog
Zgolj dejstvo, da je tožnik v poslovni enoti opravljal (tudi) delovne naloge vodje, ne pomeni, da je bil vodilni delavec. Na navedeno ne vpliva poimenovanje sklenjene pogodbe o zaposlitvi kot individualne ter njena določila o plačilu in razporeditvi delovnega časa tako, da tožnik nima presežka ur.
Tožnik je na svojem delovnem mestu ogromno število delovnih ur (več kot polni delovni čas) opravljal delovne naloge natakarja, opravo katerih toženka ni nadomestila z obstoječimi zaposlenimi, kot je trdila in je zapisano v izpodbijani odpovedi.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagatelji nimajo pravice za vložitev predloga za izdajo dopolnilnega sklepa v delu, v kolikor se predlog nanaša na pritožbo zakonitega udeleženca A. d. o. o. - v stečaju. ZVEtL-1 namreč v prvem odstavku 7. člena določa, da sodišče dopusti posameznemu udeležencu izjavljanje in sodelovanje pri posameznem procesnem dejanju le v mejah, v katerih to zadeva njegove pravice in pravne koristi, ki jih uveljavlja v postopku. Predlagatelji prav tako ne izkažejo pravnega interesa za vložitev predloga za dopolnitev sklepa v delu, kolikor se predlog nanaša na pritožbo zakonitega udeleženca A. d. o. o. - v stečaju. Zato je pritožbeno sodišče predlog predlagateljev za izdajo dopolnilnega sklepa v tem delu zavrglo.
CESTE IN CESTNI PROMET - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00060787
URS člen 70. ZGJS člen 9, 68, 72, 72/1, 76, 76/1, 76/1-1, 76/1-2, 76/2, 76/3, 76/4. ZLNDL člen 1. ZCes člen 2. ZJC člen 2, 2/2, 3, 3/2, 3/3, 14, 14/1-2. ZZK-1 člen 111. ZFPPIPP člen 342, 342/4, 374, 374/1-1, 374/12. OZ člen 34, 34/2, 35, 37. SPZ člen 19. ZVO člen 9. Odlok o kategorizaciji občinskih cest (2005) člen 6.
javne ceste - občinska cesta - upravljanje z občinskimi cestami - kategorizacija javnih cest - status javnih cest - status javnega dobra - javno dobro - cestni promet - javna površina - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - lastninjenje po ZGJS - pridobitev lastninske pravice - stečajni postopek - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - sklep o končni razdelitvi - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo - zaznamba javnega dobra - dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje
Iz dejanskih ugotovitev izhaja zaključek, da so bile obravnavane nepremičnine v družbeni lastnini v času uveljavitve ZGJS javne ceste oziroma infrastrukturni objekti in naprave in da je bila zato pravna podlaga za njihovo lastninjenje določba 76. člena ZGJS. Na podlagi navedenega privatizacijskega predpisa je šlo za spremembo družbene lastnine v zasebno oziroma za (prvo) določitev imetnika lastninske pravice. Tožnica je tako „ex lege“ postala lastnica obravnavanih nepremičnin ne glede na to, da na njih ni bila vpisana kot imetnica pravice uporabe. Če je tako, se te nepremičnine niso olastninile (šele) na podlagi določb ZLNDL, ki je zakon izrazito subsidiarne narave, in je veljal za tiste družbene nepremičnine, katerih lastninjenja ni uredil noben drug predpis. V času uveljavitve ZLNDL so bile torej obravnavane nepremičnine že lastninjene.
Zaznamba javnega dobra v zemljiški knjigi (111. člen ZZK-1) je vpis pravnega dejstva, ki je pomemben za pravni promet, saj so javne ceste kot javno dobro izven pravnega prometa (drugi odstavek 2. člena ZJC). Gre za vpis, ki nima konstitutivnih učinkov. To pravno dejstvo učinkuje na pravna razmerja, katerih predmet so nepremičnine, že s tem, ko nastopi in ne šele z zaznambo. Nevpis dejstva o tej pravni lastnosti oziroma značilnosti nepremičnine v zemljiško knjigo, zato ne vpliva na status zemljišča kot javnega dobra.
Prenos lastništva po 374. členu ZFPPIPP je bil neučinkovit oziroma ničen in iz njega v resnici niso nastale pravne posledice. Obravnavane nepremičnine statusa javnega dobra, kljub vpisu lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi originarne pridobitve z nakupom v stečajnem postopku, niso izgubile.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 110/3, 118, 118/1.. ZUP člen 80, 80/1.. KZ-1 člen 259, 259/1.. ZPP člen 70, 155, 155/1, 158, 158/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - javna listina - lažno prikazovanje podatkov - teža kršitve - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - delni umik tožbe - izpolnitev zahtevka - plačilo razlike v plači - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je kršitev pravilno ocenilo kot hujšo. Tožničino ravnanje je privedlo do tega, da so bili podatki v javni listini, kar so zapisniki o podani izjavi o odpovedi pravici do pritožbe zoper odločbo v postopkih sprejema v državljanstvo Republike Slovenije, lažni, pri čemer je povsem nebistveno, ali bi stranke lahko izjavo o odpovedi pravici do pritožbe podale na drug način, saj so jo podale na zapisnik.
Zapisnik je javna listina, pri čemer je nebistveno, ali bi bila takšna javna listina (lahko) uporabljena v drugem sodnem sporu. Presoja teže kršitve je namreč neodvisna od tega, ali v posledici očitanega ravnanja delodajalcu dejansko nastane škoda.
odškodninsko pravo - imetnik nevarne stvari - odškodninska odgovornost
Odločanje o ugovoru tožene stranke, da je bil tožnik gost pri zavarovancu tožene stranke in zato odgovarja le do zneska 550,00 EUR, ne sodi v izrek vmesne sodbe.
ZD člen 128, 162, 165, 165/2, 214, 214/1, 214/2. SPZ člen 7, 41.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala socialno pomoč - obseg zapuščine - zapustnikovo premoženje - vsebina sklepa o dedovanju - povračilo pomoči - načelo specialnosti - predmet dedovanja - sestavina nepremičnine - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem
S tem, ko sodišče prve stopnje ni zavzelo nikakršnega stališča do dejstev, ki so pravno pomembna za ugotovitev, katero premoženje je imela zapustnica ob smrti in je prešlo na njene dediče (prim. 41. člen SPZ), dejanskega stanja v zadevi ni popolno ugotovilo.
V novem odločanju bo moralo zapuščinsko sodišče ugotoviti obseg zapuščine, saj je od njega odvisna višina povračila pomoči po predpisih o socialni varnosti, do katerega je upravičena občina.
nagrada in potrebni izdatki odvetnika - odvetniška tarifa - predlog za zavarovanje - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - vrednotenje odvetniških storitev - izvršilni postopek - postopek zavarovanja terjatve
Tarifna številka 31 OT vrednosti storitve predloga za zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah na podlagi seznama izvršilnih naslovov brez sporazuma strank, posebej ne ovrednoti. OT v šestem odstavku 4. člena določa, da storitve, ki jih tarifa ne ovrednoti, oceni odvetnik s primerjavo podobnih storitev, ki so v tarifi ovrednotene. Pri tem vrednotenju uporabi določbe posebnega dela tarife in merila vrednotenje storitev iz 3. člena OT. Storitev sestave predloga za zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti terjatve na nepremičninah dolžnika na podlagi seznama izvršilnih naslovov je podobna storitvi sestave predloga za zavarovanje denarnih terjatev z zastavno pravico na nepremičnih in premičnih stvareh na podlagi sporazuma strank. Ta je ovrednotena v 4. točki tarifne številke 31 OT v višini 50 % iz tarifne številke 19 OT.
ZS člen 98, 98/2, 98/2-1.. ZDSS-1 člen 19.. ZPP člen 87, 87/3, 88, 88/1, 88/2, 88/4, 343, 343/4.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - zastopanje pred okrožnim sodiščem - kvalificiran pooblaščenec - pravni interes za pritožbo
ZPP ne predvideva, da bi v primeru, ko na pripravljalni narok pristopi pooblaščenec, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, sodišče sprejelo sklep, s katerim bi stranki naložilo, naj v danem roku imenuje pooblaščenca, ki zakonske pogoje izpolnjuje, ali izjavi, da se bo zastopala sama. Ker zakon v obravnavni situaciji sklepa z vsebino, kot je bil izdan, ne predvideva, in ker izpodbijani sklep tudi sicer ne posega v tožničine pravice ali pravne interese, tožnica nima pravice do pritožbe zoper njega. Tudi sicer ne bi bilo mogoče govoriti o pravnem interesu tožnice za pritožbo, saj je istočasno z vložitvijo pritožbe vložila v spis izjavo, da se bo v zadevi zastopala sama, torej je izpodbijani sklep dejansko izvršila.
ZKP člen 306, 306/3, 371, 371/1, 371/1-5. KZ-1 člen 15a.
ustavitev kazenskega postopka - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja - umik predloga za pregon - domneva o umiku - izostanek z naroka za glavno obravnavo - interes za kazenski pregon - mladoletna oškodovanka - navzočnost pooblaščenca - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Za tedaj mladoletno A. A. ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 306. člena ZKP, zato zanjo že na tej podlagi umik predloga za kazenski pregon ni mogoč. Pravilna pa so tudi pritožbena izvajanja v smeri, da v primerih, ko oškodovanec za zastopanje pooblasti pooblaščenca, ki se naroka udeleži, ni mogoče sklepati, da nima interesa za kazenski pregon. Navzočnost pooblaščenca namreč izkazuje ravno nasprotno, torej da oškodovanec od predloga za kazenski pregon ne odstopa in da ima za izvedbo kazenskega postopka interes.
začasna odredba - stiki otroka s staršem - stiki pod nadzorom - ukrepi za varstvo koristi otroka
Predlagateljica izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v delu, ko je sodišče stike med očetom in otrokom začasno uredilo tako, da ti potekajo ob njeni prisotnosti, in to pod pogojem, da se s tem strinjata tako predlagateljica kot nasprotni udeleženec, če soglasja ni, pa stiki ne potekajo. Sodišče je torej odločitev o tem, ali bodo ti stiki izvajali, prepustilo staršema (mati mora s takimi stiki soglašati, prav tako mora s takimi stiki soglašati oče, ki na stiku tudi ne sme biti opit). Mati soglasja za navzočnost na stikih ne poda, to pa pomeni, da teh stikov ne bo. Zato je njena pritožba, da naj se odločitev spremeni tako, da stikov ni, neutemeljena, saj s tem, ko soglasja za take stike ne da, doseže prav ta rezultat.
ZDR-1 člen 33, 34, 35, 37, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 2, 3, 3/2, 3/2-1, 5, 5/4, 7, 7/3, 20, 23.. ZNB člen 31, 31/1, 31/2, 32, 32/1.. ZVZD-1 člen 5, 12.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - COVID-19 - pogoj PCT - odklonitev testiranja - kršitev ustavnih pravic
Toženka je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala, ker je tožnica 2. 11. 2021 ob vstopu v varovano območje toženke zavrnila predložitev dokazila o izpolnjevanju PCT pogoja, nato pa je bila zaradi zavrnitve samotestiranja neopravičeno odsotna z dela od 2. 11. 2021 do 6. 11. 2021 ter od 8. 11. 2021 do vključno 11. 11. 2021. Tožnica je bila ob prihodu na delo seznanjena z obveznostjo izpolnjevanja PCT pogoja, vendar je zavrnila tako predložitev dokazila o izpolnjevanju pogoja, kakor tudi samo testiranje.
Skladno z določbo 5. člena ZVZD-1 mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu, na podlagi 12. člena tega zakona pa je delavec dolžan spoštovati in izvajati te ukrepe. Če jih ne spoštuje oziroma jih ne izvaja, je to kršitev določb 34. in 35. člena ZDR-1. Ker je tožnica testiranje odklanjala in posledično neopravičeno na delo ni prišla, je poleg že navedenih določb ZDR-1, kršila tudi določbe 33. in 37. člena istega zakona.
ZDOdv člen 8. ZPP člen 163, 163/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1.
sklep o odmeri stroškov - nagrada za zastopanje na naroku - urnina
Število točk, ki se prizna za zastopanje na narokih, določa tar. št. 21 OT. Ta v 1. točki določa, da se za prvi narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, priznajo točke po tar. št. 19, torej 400 točk, ne glede na trajanje naroka. Za vsak nadaljnji narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, se prizna 50 % iz tar. št. 19 (2. točka tar. št. 21), torej 200 točk. Za narok, na katerem so se obravnavala samo procesna vprašanja ali se ni opravil, ker je bil preložen, se po 3. točki tar. št. 21 prizna 25 % iz tar. št. 19, v predmetni zadevi torej 100 točk.
sodna taksa za ugovor - višina taksne obveznosti - uveljavljanje terjatve v pobot - višina terjatve - vrednost terjatve
Sodna taksa za ugovor zaradi pobota se odmeri od navedene vrednosti v pobot stavljene terjatve, ki je nesporna - 130.634,70 EUR, in ne od vrednosti terjatve, za katero stranka misli, da bo deležna sodnega varstva. In tudi ne od vrednosti osnovne terjatve, sicer bi to (kot zgornjo mejo) določal že zakon. V strankino taksno breme je zato njeno ravnanje, da je v pobot stavila višji znesek, kot sama meni, da ga lahko.
ZP-1 člen 202d, 202d/1, 202d/7, 202d/8, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dokončna odločitev o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - rok za izpolnitev obveznosti - prekluziven rok - podaljšanje roka - pravica do izjave
Rok za izpolnitev obveznosti iz sklepa o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni instrukcijski, temveč je prekluziven in nepodaljšljiv rok.
Zamuda roka za izpolnitev obveznosti ima za posledico, da sodišče prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Sodišče storilca ni bilo dolžno posebej pozivati na dodatno obrazložitev predloga za podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti ter na predložitev dokazov.
izločitev nedovoljenih dokazov - izločitev listin - izločitev listin o izjavi privilegirane priče policiji - predmet odločanja
Sodišče ne more z zasliševanjem policistov ugotavljati, kaj jim je povedala privilegirana priča, saj bi to pomenilo izigravanje pravne dobrote, ki jo daje zakon privilegirani priči.