OZ člen 131, 131/1, 171, 171/1, 179, 179/2. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 37, 37/1, 37/2. Direktiva Sveta z dne 30. novembra 1989 o minimalnih zahtevah za varnost in zdravje na delovnem mestu (prva posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) člen 1, 1/1.
padec po stopnicah - drsnost stopnic - spolzka tla - opozorilne table za nevarnost - čiščenje javne površine - opustitev dolžnega ravnanja - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
V zdravstvenem domu so bile marmornate stopnice, ki so že brez nanosov na meji drsnosti. Tožnica je padla na stopnicah, ker ji je zdrsnilo, ker je bil na stopnicah droban pesek. Ker ni bilo ustreznega čiščenja in postavljenih opozorilnih tabel, je podana odgovornost zavarovanca tožene stranke. Ker je tožnica trdila, da je vedela, da stopnice niso čiste tudi prej, pa se ni prijela za ograjo, je podana njena 10% sokrivda.
tedenski počitek - denarna odškodnina - premoženjska škoda - nepopolno dejansko stanje - razveljavitev sodbe
V zvezi z dolžnostjo tožnika, da vsakodnevno spremlja medije zaradi seznanjenosti z lokalnimi dogodki in sodelovanja z lokalnimi predstavniki šolstva, športa, občine, sodelovanja z lokalno skupnostjo, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik to nalogo dejansko izvajal vsak dan, tudi v nedeljo, vendar pa ni ugotovilo, koliko časa naj bi za to delo na dan, ko naj bi imel tedenski počitek, sploh porabil. V tem delu ni popolno ugotovilo dejanskega stanja, saj je ugotovitev o trajanju te naloge bistvena za pravilno materialnopravno presojo, ali mu je bil počitek kršen.
OZ člen 168, 168/2, 190, 197, 198. SPZ člen 66, 66/1, 68.
verzijski zahtevek - plačilo uporabnine za nepremičnine - pravice solastnika nepremičnine - uporaba solastne nepremičnine - privolitev v lastno prikrajšanje - nadomestilo za uporabo - uporabnina - stroški z uporabo poslovnega prostora - procesni pobot
Iz sodne prakse je mogoče povzeti naslednja izhodišča za odločanje: (1) zgolj dejstvo, da solastnik solastne stvari ne uporablja, pri tem pa od drugega solastnika ni zahteval dopustitve uporabe, ne zadošča za zahtevek na podlagi neupravičene obogatitve; (2) solastnikova obveznost plačevanja uporabnine drugemu solastniku nastane šele tedaj, ko je podan položaj neupravičene obogatitve (korist na strani tistega, ki solastno stvar uporablja in prikrajšanje na strani tistega, ki solastne stvari ne uporablja), in je odvisna od objektivnih okoliščin in vsakokratnih ravnanj strank, presojanih v luči temeljnih načel, in sicer izravnalne pravičnosti, prostega urejanja obligacijskih razmerij in načel mirnega reševanja sporov ter vestnosti in poštenja; (3) med skrajnima položajema, ko solastnik prostovoljno ne uporablja svojega solastninskega deleža oziroma ko drugega solastnika samovoljno izključi iz uporabe, je vrsta vmesnih položajev, v katerih bo odločitev o neupravičenem prikrajšanju oziroma obogatitvi odvisna od konkretnih okoliščin obravnavanega primera; (4) v primeru, ko je souporaba solastne nepremičnine dejansko onemogočena, prikrajšanemu solastniku za utemeljenost obogatitvenega zahtevka ni treba predhodno postaviti zahteve za souporabo ali delitev nepremičnine.
Za odmero nadomestila je relevantna potencialna (hipotetična) korist, torej korist, ki bi jo obogateni lahko dosegel, pa je zaradi lastnih opustitev ni. Toženec tožnici dolguje uporabnino tudi za poslovni prostor na Y., čeprav ga dejansko ni uporabljal (ni koristil oziroma oddajal). Kot nedobroverni posestnik ji uporabnino dolguje zgolj na temelju neupravičene posesti (poslovni prostor je imel pod ključem). Toženec je s tem, ko je tožnici onemogočil uporabo, nase prevzel tveganje, da mu poslovni prostor morda ne bo prinesel koristi. Uporabnino za potencialno koriščenje nepremičnine je res mogoče prisoditi le v primeru, če je nepremičnina dejansko primerna za uporabo.
CESTE IN CESTNI PROMET - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00060787
URS člen 70. ZGJS člen 9, 68, 72, 72/1, 76, 76/1, 76/1-1, 76/1-2, 76/2, 76/3, 76/4. ZLNDL člen 1. ZCes člen 2. ZJC člen 2, 2/2, 3, 3/2, 3/3, 14, 14/1-2. ZZK-1 člen 111. ZFPPIPP člen 342, 342/4, 374, 374/1-1, 374/12. OZ člen 34, 34/2, 35, 37. SPZ člen 19. ZVO člen 9. Odlok o kategorizaciji občinskih cest (2005) člen 6.
javne ceste - občinska cesta - upravljanje z občinskimi cestami - kategorizacija javnih cest - status javnih cest - status javnega dobra - javno dobro - cestni promet - javna površina - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - lastninjenje po ZGJS - pridobitev lastninske pravice - stečajni postopek - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - sklep o končni razdelitvi - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo - zaznamba javnega dobra - dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo - dokaz s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje
Iz dejanskih ugotovitev izhaja zaključek, da so bile obravnavane nepremičnine v družbeni lastnini v času uveljavitve ZGJS javne ceste oziroma infrastrukturni objekti in naprave in da je bila zato pravna podlaga za njihovo lastninjenje določba 76. člena ZGJS. Na podlagi navedenega privatizacijskega predpisa je šlo za spremembo družbene lastnine v zasebno oziroma za (prvo) določitev imetnika lastninske pravice. Tožnica je tako „ex lege“ postala lastnica obravnavanih nepremičnin ne glede na to, da na njih ni bila vpisana kot imetnica pravice uporabe. Če je tako, se te nepremičnine niso olastninile (šele) na podlagi določb ZLNDL, ki je zakon izrazito subsidiarne narave, in je veljal za tiste družbene nepremičnine, katerih lastninjenja ni uredil noben drug predpis. V času uveljavitve ZLNDL so bile torej obravnavane nepremičnine že lastninjene.
Zaznamba javnega dobra v zemljiški knjigi (111. člen ZZK-1) je vpis pravnega dejstva, ki je pomemben za pravni promet, saj so javne ceste kot javno dobro izven pravnega prometa (drugi odstavek 2. člena ZJC). Gre za vpis, ki nima konstitutivnih učinkov. To pravno dejstvo učinkuje na pravna razmerja, katerih predmet so nepremičnine, že s tem, ko nastopi in ne šele z zaznambo. Nevpis dejstva o tej pravni lastnosti oziroma značilnosti nepremičnine v zemljiško knjigo, zato ne vpliva na status zemljišča kot javnega dobra.
Prenos lastništva po 374. členu ZFPPIPP je bil neučinkovit oziroma ničen in iz njega v resnici niso nastale pravne posledice. Obravnavane nepremičnine statusa javnega dobra, kljub vpisu lastninske pravice v zemljiški knjigi na podlagi originarne pridobitve z nakupom v stečajnem postopku, niso izgubile.
odškodninsko pravo - imetnik nevarne stvari - odškodninska odgovornost
Odločanje o ugovoru tožene stranke, da je bil tožnik gost pri zavarovancu tožene stranke in zato odgovarja le do zneska 550,00 EUR, ne sodi v izrek vmesne sodbe.
ZKP člen 306, 306/3, 371, 371/1, 371/1-5. KZ-1 člen 15a.
ustavitev kazenskega postopka - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja - umik predloga za pregon - domneva o umiku - izostanek z naroka za glavno obravnavo - interes za kazenski pregon - mladoletna oškodovanka - navzočnost pooblaščenca - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Za tedaj mladoletno A. A. ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 306. člena ZKP, zato zanjo že na tej podlagi umik predloga za kazenski pregon ni mogoč. Pravilna pa so tudi pritožbena izvajanja v smeri, da v primerih, ko oškodovanec za zastopanje pooblasti pooblaščenca, ki se naroka udeleži, ni mogoče sklepati, da nima interesa za kazenski pregon. Navzočnost pooblaščenca namreč izkazuje ravno nasprotno, torej da oškodovanec od predloga za kazenski pregon ne odstopa in da ima za izvedbo kazenskega postopka interes.
nagrada in potrebni izdatki odvetnika - odvetniška tarifa - predlog za zavarovanje - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - vrednotenje odvetniških storitev - izvršilni postopek - postopek zavarovanja terjatve
Tarifna številka 31 OT vrednosti storitve predloga za zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah na podlagi seznama izvršilnih naslovov brez sporazuma strank, posebej ne ovrednoti. OT v šestem odstavku 4. člena določa, da storitve, ki jih tarifa ne ovrednoti, oceni odvetnik s primerjavo podobnih storitev, ki so v tarifi ovrednotene. Pri tem vrednotenju uporabi določbe posebnega dela tarife in merila vrednotenje storitev iz 3. člena OT. Storitev sestave predloga za zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti terjatve na nepremičninah dolžnika na podlagi seznama izvršilnih naslovov je podobna storitvi sestave predloga za zavarovanje denarnih terjatev z zastavno pravico na nepremičnih in premičnih stvareh na podlagi sporazuma strank. Ta je ovrednotena v 4. točki tarifne številke 31 OT v višini 50 % iz tarifne številke 19 OT.
obseg zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - prikrajšanje nujnega dednega deleža - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
Ker dediča na poziv sodišča, s katerim ju je seznanilo z obsegom in vrednostjo premičnega premoženja, ki ga bo upoštevalo v sklepu o dedovanju nista odgovorila, je utemeljeno štelo, da obseg premične zapuščine in njena vrednost za dediča nista sporni.
začasna odredba - stiki otroka s staršem - stiki pod nadzorom - ukrepi za varstvo koristi otroka
Predlagateljica izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v delu, ko je sodišče stike med očetom in otrokom začasno uredilo tako, da ti potekajo ob njeni prisotnosti, in to pod pogojem, da se s tem strinjata tako predlagateljica kot nasprotni udeleženec, če soglasja ni, pa stiki ne potekajo. Sodišče je torej odločitev o tem, ali bodo ti stiki izvajali, prepustilo staršema (mati mora s takimi stiki soglašati, prav tako mora s takimi stiki soglašati oče, ki na stiku tudi ne sme biti opit). Mati soglasja za navzočnost na stikih ne poda, to pa pomeni, da teh stikov ne bo. Zato je njena pritožba, da naj se odločitev spremeni tako, da stikov ni, neutemeljena, saj s tem, ko soglasja za take stike ne da, doseže prav ta rezultat.
ZDOdv člen 8. ZPP člen 163, 163/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1.
sklep o odmeri stroškov - nagrada za zastopanje na naroku - urnina
Število točk, ki se prizna za zastopanje na narokih, določa tar. št. 21 OT. Ta v 1. točki določa, da se za prvi narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, priznajo točke po tar. št. 19, torej 400 točk, ne glede na trajanje naroka. Za vsak nadaljnji narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, se prizna 50 % iz tar. št. 19 (2. točka tar. št. 21), torej 200 točk. Za narok, na katerem so se obravnavala samo procesna vprašanja ali se ni opravil, ker je bil preložen, se po 3. točki tar. št. 21 prizna 25 % iz tar. št. 19, v predmetni zadevi torej 100 točk.
KPJS člen 39, 39/1, 39/1-11, 39/2.. ZPP člen 7, 212, 243.. ZVZD-1 člen 5, 5/1.
javni uslužbenci - razlika v plači - dodatek za delo v rizičnih razmerah - nevarni delovni pogoji - epidemija - COVID-19 - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - trditveno in dokazno breme
Po mnenju pritožbe pripada delavcu dodatek za čas, ko dela na območju epidemije, saj KPJS ne določa, da bi bilo delo na območju nevarnosti pogojeno z ugotovitvijo dodatnega obstoja nevarnih pogojev. To stališče ni pravilno, saj sicer ne bi bila sprejeta omejitev v določbi drugega odstavka 39. člena KPJS, da pripada delavcu dodatek samo za čas, ko dela v nevarnih pogojih in pod posebnimi obremenitvami. Iz takšne časovne zamejitve pravice do dodatka izhaja, da ta ne pripada delavcu za celoten čas opravljanja dela v območju epidemije, temveč le za delovni čas, ko je dejansko delal v nevarnih pogojih.
Sodišče prve stopnje spremembe tožbe pravilno ni dopustilo, saj je toženka spremembi nasprotovala, sodišče pa utemeljeno ni ugotovilo razlogov, zaradi katerih bi bila dopustitev spremembe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama. Ugotovitvi, da je sprememba tožbe nepopolna (ne vsebuje vseh dejstev in dokazov v smislu prvega odstavka 7. člena ZPP) in bi bilo treba tožnico najprej pozvati k popravi, pritožba nasprotuje le s pavšalno navedbo, da naj bi bilo vse to priloženo v dokumentaciji. Neuspešna je tudi pritožbena navedba o brezpredmetnem sklicevanju izpodbijanega sklepa na načelo ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP), saj je sodišče prve stopnje z vidika spremenjene višine tožbe utemeljeno opozorilo, da le-ta vpliva na stroškovni vidik spora (tj. na izrazito višje stroške strank).
Izdaja javne listine v predpisani obliki je eden od kumulativnih pogojev za nastanek javne listine. Tega pogoja smrtovnica v delu, ki se nanaša na navedbo (torej ne vpis ali potrdilo) pridobljenih podatkov od pokojnikovih družinskih članov ali oseb s katerimi je pokojnik živel (drugi odstavek 182. člena ZD, med katere spada tudi navedba ali je pokojnik zapustil pogodbo o dosmrtnem preživljanju), ne izpolnjuje, ker ne zakoni, niti podzakonski akti s področja dedovanja in upravnih pristojnosti matičarja, ki se nanaša na sestavo smrtovnice, ne določajo oblike, v kateri bi morala biti izdana. V tem delu smrtovnica nima lastnosti javne listine in tudi ne za javno listino predpisane dokazne vrednosti (dokazovanje resničnosti tistega, kar se v njej potrjuje ali določa). Gre (le) za uradno listino (kot taka ima v zapuščinskem postopku dejansko dokazno vrednost in se jo ocenjuje v skladu z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP), ki pa ni znak kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po prvem odstavku 253. člena KZ-1, ampak je znak kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem in drugem odstavku 259. člena KZ-1. Vse javne listine so uradne listine, vse uradne listine pa niso javne listine.
ZS člen 98, 98/2, 98/2-1.. ZDSS-1 člen 19.. ZPP člen 87, 87/3, 88, 88/1, 88/2, 88/4, 343, 343/4.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - zastopanje pred okrožnim sodiščem - kvalificiran pooblaščenec - pravni interes za pritožbo
ZPP ne predvideva, da bi v primeru, ko na pripravljalni narok pristopi pooblaščenec, ki ni oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, sodišče sprejelo sklep, s katerim bi stranki naložilo, naj v danem roku imenuje pooblaščenca, ki zakonske pogoje izpolnjuje, ali izjavi, da se bo zastopala sama. Ker zakon v obravnavni situaciji sklepa z vsebino, kot je bil izdan, ne predvideva, in ker izpodbijani sklep tudi sicer ne posega v tožničine pravice ali pravne interese, tožnica nima pravice do pritožbe zoper njega. Tudi sicer ne bi bilo mogoče govoriti o pravnem interesu tožnice za pritožbo, saj je istočasno z vložitvijo pritožbe vložila v spis izjavo, da se bo v zadevi zastopala sama, torej je izpodbijani sklep dejansko izvršila.
ZDR-1 člen 33, 34, 35, 37, 109, 109/2, 110, 110/1, 110/1-2.. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 2, 3, 3/2, 3/2-1, 5, 5/4, 7, 7/3, 20, 23.. ZNB člen 31, 31/1, 31/2, 32, 32/1.. ZVZD-1 člen 5, 12.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičena odsotnost z dela - COVID-19 - pogoj PCT - odklonitev testiranja - kršitev ustavnih pravic
Toženka je izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi podala, ker je tožnica 2. 11. 2021 ob vstopu v varovano območje toženke zavrnila predložitev dokazila o izpolnjevanju PCT pogoja, nato pa je bila zaradi zavrnitve samotestiranja neopravičeno odsotna z dela od 2. 11. 2021 do 6. 11. 2021 ter od 8. 11. 2021 do vključno 11. 11. 2021. Tožnica je bila ob prihodu na delo seznanjena z obveznostjo izpolnjevanja PCT pogoja, vendar je zavrnila tako predložitev dokazila o izpolnjevanju pogoja, kakor tudi samo testiranje.
Skladno z določbo 5. člena ZVZD-1 mora delodajalec zagotoviti varnost in zdravje delavcev pri delu, na podlagi 12. člena tega zakona pa je delavec dolžan spoštovati in izvajati te ukrepe. Če jih ne spoštuje oziroma jih ne izvaja, je to kršitev določb 34. in 35. člena ZDR-1. Ker je tožnica testiranje odklanjala in posledično neopravičeno na delo ni prišla, je poleg že navedenih določb ZDR-1, kršila tudi določbe 33. in 37. člena istega zakona.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagatelji nimajo pravice za vložitev predloga za izdajo dopolnilnega sklepa v delu, v kolikor se predlog nanaša na pritožbo zakonitega udeleženca A. d. o. o. - v stečaju. ZVEtL-1 namreč v prvem odstavku 7. člena določa, da sodišče dopusti posameznemu udeležencu izjavljanje in sodelovanje pri posameznem procesnem dejanju le v mejah, v katerih to zadeva njegove pravice in pravne koristi, ki jih uveljavlja v postopku. Predlagatelji prav tako ne izkažejo pravnega interesa za vložitev predloga za dopolnitev sklepa v delu, kolikor se predlog nanaša na pritožbo zakonitega udeleženca A. d. o. o. - v stečaju. Zato je pritožbeno sodišče predlog predlagateljev za izdajo dopolnilnega sklepa v tem delu zavrglo.
ZDR-1 člen 74, 74/1, 84, 84/1, 87, 89, 89/1, 89/1-1, 89/2, 143, 143/1, 154.. ZPP člen 8, 212.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - epidemija - prenehanje potrebe po delu - vezanost na odpovedni razlog
Zgolj dejstvo, da je tožnik v poslovni enoti opravljal (tudi) delovne naloge vodje, ne pomeni, da je bil vodilni delavec. Na navedeno ne vpliva poimenovanje sklenjene pogodbe o zaposlitvi kot individualne ter njena določila o plačilu in razporeditvi delovnega časa tako, da tožnik nima presežka ur.
Tožnik je na svojem delovnem mestu ogromno število delovnih ur (več kot polni delovni čas) opravljal delovne naloge natakarja, opravo katerih toženka ni nadomestila z obstoječimi zaposlenimi, kot je trdila in je zapisano v izpodbijani odpovedi.
To je nerazumljivo, ker bistvo kršitve po drugem odstavku 45. člena ZPrCP ni v opuščeni posebni previdnosti voznika, ampak v hitrosti, zaradi katere ta ni mogel varno ustaviti vozilo pred prehodom za pešce oziroma tako, da bi lahko vozilo ustavil, če bi z vožnjo preko prehoda ogrožal pešce in kolesarje. Brez navedenega je predhodna zapoved o posebni previdnosti pri vožnji vsebinsko prazna in sploh takšna, da na prvi pogled s hitrostjo kot predmetom inkriminacije v 45. členu ZPrCP nima ničesar opraviti.
ZDSS-1 člen 1, 58, 61, 62, 63.. ZPP člen 274, 274/1.
zavrženje tožbe - izdaja nove odločbe - pravni interes za tožbo - vročitev odločbe
Odločba z dne 16. 3. 2022, ki je nadomeščena z novo odločbo z dne 6. 4. 2022, s katero je o začasni nezmožnosti za delo tožnica odločeno za isto obdobje od 19. 3. 2022 do 15. 4. 2022, ne obstaja več, saj je nadomeščena z novo odločbo z dne 6. 4. 2022, ki je pravnomočna. Te odločbe tožnica ni izpodbijala, zato pritožbene navedbe, da toženec take odločbe ne bi smel izdati, niso upoštevne.
izpodbojnost in ničnost pogodbe - uveljavljanje ničnosti prodajne pogodbe - razlogi za ničnost - volja za sklenitev pogodbe - alkoholiziranost - oderuška pogodba - prevara - sposobnost za sklenitev pogodbe
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik v času sklenitve spornega pravnega posla poslovno sposoben, razsoden, imel je svojo slikopleskarsko obrt, ni bil v finančni stiski in k podpisu pogodbe ni bil prisiljen. Pritožnik v nasprotju s prepričljivo in podrobno dokazno oceno sodišča prve stopnje pavšalno navaja, da ni imel volje skleniti prodajne pogodbe, niti mu ni bila poznana vsebina pogodbe ter je bil ob podpisu pogodbe pri notarki pod vplivom alkohola. Sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da trditve tožnika glede napake volj ob sklenitvi prodajne pogodbe, ki imajo za posledico izpodbojnost, za odločitev o zadevi niso relevantne.
Da je toženka obljubila tožnikovemu bratu, da bo lahko živel še naprej v hiši, vendar kasneje to ni bilo realizirano, na presojo ničnosti pogodbe ne vpliva. Če pogodba ali kakšen drug dogovor med strankami ni bil izpolnjen na dogovorjeni način, ima tožnik na volje druge zahtevke.
Prav tako ni relevantno, da naj bi tožnikov brat zaupal prijaznim ženskam, pred podpisom pogodbe prejemal darila ob praznikih, po podpisu pa ne več. Slednje lahko kaže na značaj toženke, ali elemente prevare sopogodbenika, ki ima za posledico izpodbojnost pogodbe. Ni pa pravnorelevantno za presojo ničnosti pogodbe, saj ni bilo ugotovljeno, da bi bila tožnik in njegov brat v težkem osebnem položaju ob sklenitvi pogodbe, tako da bi se bila pripravljena zavezati tudi pod neugodnimi pogoji, ali da bi bila značajsko lahkomiselna in nezadostno izkušena na področju sklepanja pravnih poslov.