sklep o umiku pritožbe zaradi neplačila takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - pritožba se šteje za umaknjeno
Iz procesnega gradiva izhaja, da pritožnik sodne takse za pritožbo v postavljenem roku ni plačal, niti ni zaprosil za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo. Zato je odločitev sodišča, ki je njegovo pritožbo štelo za umaknjeno, utemeljena na podlagi 105.a člena ZPP.
nedovoljena pritožba - nedovoljenost pritožbe nasprotne stranke - pravni interes za pritožbo - pritožba zoper odločbo sodišča druge stopnje - pravica do pravnega sredstva - pravica do pritožbe - pravica do dvostopenjskega sodnega varstva - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - zapuščinski postopek - pristojnost centra za socialno delo - pravnomočno odločena stvar - obnova postopka
Ker pritožnica nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep, s katerim je bila zavržena pritožba nasprotne stranke, pritožba ni dovoljena.
Zoper odločbo sodišča druge stopnje je dopustna pritožba le, kadar nastopa kot sodišče prve stopnje. V konkretnem primeru ne gre za takšno situacijo in je bila pravica do pritožbe tretjemu tožencu zagotovljena z izdajo sklepa sodišča druge stopnje, zoper katerega ni pravnega sredstva.
plačilo izvedenine - izvedenec klinične psihologije - zamuda pri izdelavi izvedenskega mnenja - znižanje nagrade zaradi zamude - COVID-19 - upravičeni razlogi
Po pregledu spisa sodišče druge stopnje ugotavlja, da se predlagatelj neutemeljeno zavzema za polovično znižanje odmerjene nagrade zaradi zamude z izdelavo izvedenskega mnenja. Po drugem odstavku 45. člena ZSICT se v primeru, če sodni izvedenec izvida oziroma mnenja ne izdela v določenem roku, nagrada zniža za 1 % za vsak dan zamude, vendar skupno največ za 50 %, razen če sodni izvedenec izkaže, da je do prekoračitve roka prišlo iz upravičenih razlogov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060779
ZPP člen 7, 7/1, 285. OZ člen 190, 190/1.
posojilna pogodba - dokazovanje posojila - prehod trditvenega in dokaznega bremena - materialno procesno vodstvo in njegove meje - opozorilo na pomanjkljivost tožbenih navedb s strani nasprotne stranke - verodostojnost izpovedbe stranke - reivindikacijski zahtevek - uporabnina za stanovanje - neupravičena obogatitev
Četudi drži, da je posojilna pogodba lahko sklenjena ustno in da ni treba opredeliti npr. namena posojila, zapadlosti, načina izročitve predmeta posojila, in da sta bila v času domnevnih posojil tožnica in toženec v dobrih, celo intimnih odnosih (zato nista sestavljala pisnih posojilnih pogodb), pa lahko po logiki stvari denar posodi samo tisti, ki ga ima. Zato je glede na toženčev ugovor, da tožnica ni imela denarja za domnevna posojila, sodišče prve stopnje to dejstvo (ali je tožnica sploh imela zadosti denarja, da bi ga lahko posojala) pravilno opredelilo kot eno od odločilnih dejstev. Dokazno breme, da je lahko ustvarila zadosti prihrankov, da bi jih posojala, je bilo na tožnici.
V sodni praksi je utrjeno stališče, da če nasprotna stranka opozori na pomanjkljive navedbe, sodišče ni dolžno izvajati materialnega procesnega vodstva, saj se od stranke pričakuje, da bo nasprotnikov ugovor z ustrezno skrbnostjo preučila in po potrebi navedbe dopolnila.
ZGD-1 člen 8, 8/1-4. KZ-1 člen 74, 74/1, 75, 75/2, 77, 240, 240/1, 240/2.
kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - kaznivo dejanje poslovne goljufije - odvzem protipravne premoženjske koristi - spregled pravne osebnosti - prenehanje pravne osebe - izbris družbe iz registra
Če so izpolnjeni pogoji za uporabo četrte alineje 8. člena ZGD-1, potem lahko na podlagi drugega odstavka 75. člena KZ-1 sodišče naloži v plačilo denarni znesek, ki ustreza premoženjski koristi, ki je bila pridobljena s kaznivim dejanjem obsojencu, glede na to, da sta pravni osebi, ki sta sicer prejeli korist (77. člen KZ-1) prenehali obstajati in bili izbrisani iz sodnega registra.
začasna odredba o stikih - vloga stranke - vsebina vloge - nadomeščanje stikov - obravnava vloge glede na njeno vsebino - predlog za spremembo začasne odredbe - zavrnitev predloga - postopek o predlogu za izdajo začasne odredbe - predlog upnika za izdajo odredbe - sprememba sklepa o začasni odredbi - pogoji za izdajo začasne odredbe v družinskih sporih - izdaja začasne odredbe po uradni dolžnosti - varstvo koristi otroka
Pritožnica utemeljeno uveljavlja, da je sodišče njeno vlogo zmotno opredelilo kot predlog za spremembo začasne odredbe. Iz vloge ne izhaja, da želi mati doseči trajnejšo spremembo v začasni ureditvi stikov, določeni z začasno odredbo. Gre le za obvestilo sodišču (in CSD) o oviri za izvršitev enega od stikov, v katerega je bila vključena prošnja za njegovo prestavitev. Z odločitvijo, za katero ni bilo podlage v predlogu nasprotne udeleženke, je sodišče kršilo 2. člen ZIZ, po katerem se postopek zavarovanja uvede na predlog upnika.
OZ člen 82, 82/1. ZFPPIPP člen 337, 337/2. ZVEtL-1 člen 23, 24, 35.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - skupni deli stavbe - predmet izven pravnega prometa - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - nakup nepremičnine na javni dražbi - zloraba stečajnega postopka - poizvedovalna (raziskovalna) dolžnost - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - bolj verjetna pravica - predmet prodajne pogodbe - jasno pogodbeno določilo - prodaja solastniškega deleža na nepremičnini - načelo venire contra factum proprium - dobrovernost kupca - drvarnica - klet
Pritožnik zamolči dejstvo, da je v tem postopku sam sprva trdil, da je solastnik treh nepremičnin in predlagal, da se ga vknjiži kot solastnika, šele v nadaljevanju pa je stališče spremenil in začel zatrjevati, da naj bi s pogodbo, za katero je prvotno trdil, da je z njo kupil solastniške deleže, pravzaprav kupil posamezne dele stavbe. Takšno spreminjanje stališč (venire contra factum proprium) ne more biti v prid niti verodostojnosti pritožbe niti dokazovanju, čigava pravica je bolj verjetna v smislu določb 24. člena ZVEtL-1.
Tudi učinki nakupa na javni dražbi so omejeni s temeljnimi načeli in temeljnimi predpostavkami za veljavnost pravnega posla: obstoj in dopustnost predmeta pogodbe, načelo vestnosti in poštenja itd.
Sodišče prve stopnje je pravico C. C. štelo za manj verjetno, ker ni izkazal, da je kupil poslovni prostor, saj je predložil le pogodbo, ki se glasi na nakup solastniških deležev, ki pa glede na pravilne razloge sodišča prve stopnje ne morejo biti samostojen predmet pravnega prometa.
Četudi je res, da za nakup v stečaju ne velja običajna poizvedovalna dolžnost kupca, pa bi očitno nerealna cena, ob hkratni odsotnosti kakršnegakoli opisa, kaj naj bi predmet prodaje sploh predstavljal v naravi, pri udeležencu morala vzbuditi močan dvom, da s takšno prodajo nekaj ni v redu.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12a, 12a/1. ZUPJS člen 10, 10/2, 10/2-1. ZSVarPre člen 27, 27/1.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - učinkovanje predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - taksna obveznost otroka - dohodkovni in premoženjski cenzus - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca - premoženje samostojnega podjetnika posameznika
Ugotovitve o dohodkih in premoženju družine vsekakor ne utemeljujejo predlagane taksne oprostitve. Sodišče sicer lahko glede na določila 11. člena ZST-1 stranko oprosti plačila sodne takse le delno ali dovoli obročno plačilo takse, vendar morajo biti za to podani utemeljeni razlogi. Teh v predlogu za taksno oprostitev tožnica ni navedla; ni se sploh sklicevala na kakšne posebne stroške družine ali druge posebne okoliščine. Glede na ugotovljene dohodke in višino premoženja družine, je pritožbeno sodišče prepričano, da zaradi plačila dolžne sodne takse 459 EUR, ki znaša manj kot četrtino mesečnega dohodka mame, preživljanje tričlanske družine ne bo ogroženo.
odločanje o stroških pravdnega postopka - delitev stroškov glede na uspeh v postopku - celoten uspeh v pravdi
Pritožbene navedbe o predhodnih dogovarjanjih med strankama za odločitev niso pomembne. Ključno je, da se toženec ni bil izven sodnega postopka pripravljen dogovoriti o ureditvi razmerja s tožnikom. S predlogom, da o zadevi odloči sodišče, je prevzel tudi tveganje, da bo v primeru zanj neugodnega izida dolžan tožniku povrniti stroške postopka. Ker je bilo zahtevku ugodeno, se je to tveganje uresničilo.
Pritožbena dokazna ocena je v tej fazi postopka preuranjena, tehtanje in ocenjevanje verodostojnosti dokazov pa bo pridržano nadaljnjemu kazenskemu postopku.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (2003) tarifna številka 16, 16/4. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 39, 39/1. ZIZ člen 38, 38.c, 38.c/1.
stroški postopka po obračunu izvršitelja - plačilo za opravljanje dejanj izvršbe (rubež, prevzem gotovine)
V skladu s sodno prakso, obračunavanje rednih mesečnih prevzemov gotovine po četrti alinei tar. št. 16 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Pravilnik) ni dopustno, če gre za ravnanja, ki kažejo na uresničevanje dogovora med dolžnikom in izvršiteljem o obročnem plačilu, ki ima za posledico učinek soroden odlogu izvršbe. Dogovor o obročnem odplačevanju je dopusten le neposredno med upnikom in dolžnikom, če pa se dolžnik sam odloči, da vztraja pri delnem plačilu neposredno izvršitelju, pa mora izvršitelj prevzeti tudi delno plačilo, a je tudi tovrstno ravnanje nujno presojati tudi z vidika zahteve, da se dolžniku ne sme povzročati nepotrebnih stroškov, kot določa prvi odstavek 39. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja. V tem primeru mora biti dolžnik s strani izvršitelja posebej opozorjen, da ni dolžan plačati izvršitelju in da lahko plača neposredno upniku, pred prevzemom gotovine pa mora biti tudi obveščen o konkretni višini stroškov, ki ga bodo bremenili (pojasnilna dolžnost).
Sodišče prve stopnje spremembe tožbe pravilno ni dopustilo, saj je toženka spremembi nasprotovala, sodišče pa utemeljeno ni ugotovilo razlogov, zaradi katerih bi bila dopustitev spremembe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama. Ugotovitvi, da je sprememba tožbe nepopolna (ne vsebuje vseh dejstev in dokazov v smislu prvega odstavka 7. člena ZPP) in bi bilo treba tožnico najprej pozvati k popravi, pritožba nasprotuje le s pavšalno navedbo, da naj bi bilo vse to priloženo v dokumentaciji. Neuspešna je tudi pritožbena navedba o brezpredmetnem sklicevanju izpodbijanega sklepa na načelo ekonomičnosti postopka (11. člen ZPP), saj je sodišče prve stopnje z vidika spremenjene višine tožbe utemeljeno opozorilo, da le-ta vpliva na stroškovni vidik spora (tj. na izrazito višje stroške strank).
ZDR-1 člen 33, 34, 35, 37, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-2.. Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (2021) člen 2, 3, 3/2, 3/2-1, 5, 5/4, 20, 23.. ZNB člen 3, 3/1, 4, 31, 31/1, 31/2, 32, 32/1, 32/2.. ZVZD-1 člen 36, 36/2.. URS člen 51.. ZDSS-1 člen 41, 41/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo na izpolnjevanje obveznosti - COVID-19 - odklonitev testiranja - pogoj PCT - odsotnost z dela - opustitev obvestilne dolžnosti - test sorazmernosti - stroški stranskega intervenienta
Neutemeljen je pritožbeni ugovor, da je bilo z ukrepom testiranja poseženo v ustavno prepoved prisilnega zdravljenja, ki je zagotovljena v okviru pravice do zdravstvenega varstva z 51. člena URS. Ne glede na to, da je treba po stališču Ustavnega sodišča RS izraz zdravljenje iz 51. člena URS razumeti široko, ukrep testiranja, ki se opravi z odvzemom brisa iz grla oziroma nosu, ne predstavlja niti kurativnega niti preventivnega zdravstvenega ukrepa.
Čeprav stranska intervenientka ni delodajalec tožnice, je treba pri odločitvi o njenih stroških postopka izhajati iz enakih pravil, kot veljajo za toženo stranko, na strani katere nastopa. Ker ta spor predstavlja spor o prenehanju delovnega razmerja in tožena stranka kot delodajalec na podlagi petega odstavka 41. člena ZDSS-1 sama krije svoje stroške postopka ne glede na izid postopka, velja enako tudi za stransko intervenientko, ki se ji je v pravdi pridružila.
nagrada in potrebni izdatki odvetnika - odvetniška tarifa - predlog za zavarovanje - zavarovanje denarne terjatve z zastavno pravico na nepremičnini - vrednotenje odvetniških storitev - izvršilni postopek - postopek zavarovanja terjatve
Tarifna številka 31 OT vrednosti storitve predloga za zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah na podlagi seznama izvršilnih naslovov brez sporazuma strank, posebej ne ovrednoti. OT v šestem odstavku 4. člena določa, da storitve, ki jih tarifa ne ovrednoti, oceni odvetnik s primerjavo podobnih storitev, ki so v tarifi ovrednotene. Pri tem vrednotenju uporabi določbe posebnega dela tarife in merila vrednotenje storitev iz 3. člena OT. Storitev sestave predloga za zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice in zaznambo izvršljivosti terjatve na nepremičninah dolžnika na podlagi seznama izvršilnih naslovov je podobna storitvi sestave predloga za zavarovanje denarnih terjatev z zastavno pravico na nepremičnih in premičnih stvareh na podlagi sporazuma strank. Ta je ovrednotena v 4. točki tarifne številke 31 OT v višini 50 % iz tarifne številke 19 OT.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 110/3, 118, 118/1.. ZUP člen 80, 80/1.. KZ-1 člen 259, 259/1.. ZPP člen 70, 155, 155/1, 158, 158/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - javna listina - lažno prikazovanje podatkov - teža kršitve - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - delni umik tožbe - izpolnitev zahtevka - plačilo razlike v plači - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Sodišče prve stopnje je kršitev pravilno ocenilo kot hujšo. Tožničino ravnanje je privedlo do tega, da so bili podatki v javni listini, kar so zapisniki o podani izjavi o odpovedi pravici do pritožbe zoper odločbo v postopkih sprejema v državljanstvo Republike Slovenije, lažni, pri čemer je povsem nebistveno, ali bi stranke lahko izjavo o odpovedi pravici do pritožbe podale na drug način, saj so jo podale na zapisnik.
Zapisnik je javna listina, pri čemer je nebistveno, ali bi bila takšna javna listina (lahko) uporabljena v drugem sodnem sporu. Presoja teže kršitve je namreč neodvisna od tega, ali v posledici očitanega ravnanja delodajalcu dejansko nastane škoda.
začasna odredba - stiki otroka s staršem - stiki pod nadzorom - ukrepi za varstvo koristi otroka
Predlagateljica izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v delu, ko je sodišče stike med očetom in otrokom začasno uredilo tako, da ti potekajo ob njeni prisotnosti, in to pod pogojem, da se s tem strinjata tako predlagateljica kot nasprotni udeleženec, če soglasja ni, pa stiki ne potekajo. Sodišče je torej odločitev o tem, ali bodo ti stiki izvajali, prepustilo staršema (mati mora s takimi stiki soglašati, prav tako mora s takimi stiki soglašati oče, ki na stiku tudi ne sme biti opit). Mati soglasja za navzočnost na stikih ne poda, to pa pomeni, da teh stikov ne bo. Zato je njena pritožba, da naj se odločitev spremeni tako, da stikov ni, neutemeljena, saj s tem, ko soglasja za take stike ne da, doseže prav ta rezultat.
odškodninsko pravo - imetnik nevarne stvari - odškodninska odgovornost
Odločanje o ugovoru tožene stranke, da je bil tožnik gost pri zavarovancu tožene stranke in zato odgovarja le do zneska 550,00 EUR, ne sodi v izrek vmesne sodbe.
obseg zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - prikrajšanje nujnega dednega deleža - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga
Ker dediča na poziv sodišča, s katerim ju je seznanilo z obsegom in vrednostjo premičnega premoženja, ki ga bo upoštevalo v sklepu o dedovanju nista odgovorila, je utemeljeno štelo, da obseg premične zapuščine in njena vrednost za dediča nista sporni.
ZDOdv člen 8. ZPP člen 163, 163/4. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 21. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1.
sklep o odmeri stroškov - nagrada za zastopanje na naroku - urnina
Število točk, ki se prizna za zastopanje na narokih, določa tar. št. 21 OT. Ta v 1. točki določa, da se za prvi narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, priznajo točke po tar. št. 19, torej 400 točk, ne glede na trajanje naroka. Za vsak nadaljnji narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi, se prizna 50 % iz tar. št. 19 (2. točka tar. št. 21), torej 200 točk. Za narok, na katerem so se obravnavala samo procesna vprašanja ali se ni opravil, ker je bil preložen, se po 3. točki tar. št. 21 prizna 25 % iz tar. št. 19, v predmetni zadevi torej 100 točk.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagatelji nimajo pravice za vložitev predloga za izdajo dopolnilnega sklepa v delu, v kolikor se predlog nanaša na pritožbo zakonitega udeleženca A. d. o. o. - v stečaju. ZVEtL-1 namreč v prvem odstavku 7. člena določa, da sodišče dopusti posameznemu udeležencu izjavljanje in sodelovanje pri posameznem procesnem dejanju le v mejah, v katerih to zadeva njegove pravice in pravne koristi, ki jih uveljavlja v postopku. Predlagatelji prav tako ne izkažejo pravnega interesa za vložitev predloga za dopolnitev sklepa v delu, kolikor se predlog nanaša na pritožbo zakonitega udeleženca A. d. o. o. - v stečaju. Zato je pritožbeno sodišče predlog predlagateljev za izdajo dopolnilnega sklepa v tem delu zavrglo.