reševanje predhodnih vprašanj - razlogi za prekinitev postopka - prekinitev postopka, kadar je zoper pravnomočno odločitev drugega sodišča o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo
Prekinitev postopka po sklepu sodišča je obvezna le v zakonsko predvidenih primerih, med drugim če sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje (in pritožnica to pravilno razume), je v tem pravdnem postopku predhodne narave vprašanje pridobitve lastninske pravice na podlagi upravne odločbe. O tem vprašanju je bilo na matičnem (upravnem) področju že odločeno s pravnomočno odločbo, na katero je pravdno sodišče v tem postopku vezano (13. člen ZPP). Vložitve izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju (ne glede na to, kateri razlog je v tem sredstvu uveljavljan) pa med primere, v katerih je prekinitev postopka po sklepu sodišča obvezna, ni mogoče uvrstiti.
kontradiktornost postopka - pravica do izjave - pravica do obrambe z zagovornikom
Za realno in učinkovito uresničitev pravice do kontradiktornosti in pravice do obrambe z zagovornikom, oziroma pravice do izjave, mora biti tako obdolžencu kot zagovorniku predhodno omogočeno, da izvesta za procesna dejanja, glede katerih se ima obdolženi sam ali po zagovorniku pravico izjaviti, še preden o njih odloči sodišče. Iz Ustave RS in drugega odstavka 205. člena ZKP izhajajoča dolžnost sodišča predpostavlja vročitev predloga za podaljšanje pripora obema, tako obdolžencu kot tudi zagovorniku ter nato spoštovanje 24-urnega roka, do izteka katerega ima obramba pravico, da se izjavi o okoliščinah ter dejstvih, ki so navedeni v pripornem predlogu in dokazih, na katere se predlog opira, ter možnost da ponudi nasprotna dejstva in dokaze.
ponovna odmera pokojnine - dokup zavarovalne dobe za čas študija - trenutek plačila
Časovno trajanje upravnega postopka ne more vplivati na vrednotenje sporne dobe. Zakon je jasen. Dokup mora biti izvršen do 31. 12. 2012. O izvršenosti dokupa lahko govorimo samo v primeru že izvedenega plačila. Plačilo prispevkov in upoštevanje dobe na podlagi plačila prispevkov je potrebno ločiti od povsem tehničnega vprašanja izvedbe plačila prispevkov, ki je zvezano z določili, ki se nanašajo na trajanje upravnega postopka.
ZKP člen 70, 70/1, 148, 148/4, 219a, 219a/2, 220, 220/2.
izločitev dokazov - zavrnitev predloga strank za izločitev nedovoljenih dokazov - pravni pouk osumljencu - sposobnost razumeti pouk - izjava osumljenca, dana policiji - prostovoljna izročitev stvari policiji - privolitev za preiskavo predmetov - duševna manjrazvitost - sposobnost obdolženca sodelovati v kazenskem postopku - nenavzočnost zagovornika
Pravilna je ugotovitev, da zgolj počasnejše funkcioniranje ter počasnejše izražanje obdolženke še ne pomeni tudi nerazumevanja pravic in dolžnosti o katerih je izrecno poučena in kot je to prvostopenjsko sodišče pravilno utemeljilo v točki 8 izpodbijanega sklepa.
delegacija pristojnosti - delegacija krajevne pristojnosti - sorodstveno razmerje
Če zaradi izločitve sodnika sodišče ne more postopati, sporoči okrajno ali okrožno sodišče to višjemu sodišču, ki odloči, da naj postopa v zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060641
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 167, 167/1, 169, 169/7, 355, 355/2, 402, 402/3.
kaznivo dejanje nasilja v družini - preiskava v kazenskem postopku - utemeljen sum storitve kaznivega dejanja - pritožba državnega tožilca - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa
V fazi odločanja o odreditvi preiskave sodišče obstoja posameznih odločilnih dejstev ne presoja po načelu proste presoje dokazov in se tudi ne spušča v presojo verodostojnosti dokazov ter tehtanje nasprotujočih si dokazov v smislu drugega odstavka 355. člena ZKP. Skozi to postopkovno fazo sodišče zgolj oceni, ali zbrani dokazi zadoščajo za utemeljen sum, da je obravnavani osumljenec izvršil kaznivo dejanje. In v aktualnem stadiju zbrano gradivo je po oceni pritožbenega sodišča takšne kvalitete, da poda zadostno podlago za sklep o obstoju utemeljenega suma, da je osumljeni storil kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1. Posledično je pritožbeno sodišče zoper A. A. uvedlo kazensko preiskavo.
SPZ člen 193, 194, 195, 196, 196/2, 197, 198, 199, 199/1, 200. OZ-UPB1 člen 216, 216/1, 216/3, 217, 220, 225. ZZK-1 člen 20, 20/2. ZZK-1E člen 35. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6, 172, 172.a, 172.a/1, 172.a/2, 172.a/3, 172.a/4, 172.a/5, 180, 180/1, 196, 196/1, 196/1-2, 198. ZPP člen 105, 105/4, 108, 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 365, 365/1, 365/1-3.
izvršba na nepremičnino - predlog za ustavitev izvršbe - zavrnitev predloga - zemljiško pismo - izvirnik - vrednostni papir - zemljiški dolg - indosament - nepopolna vloga - zavrženje predloga - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa - pritožbeni stroški
Ker v obravnavani zadevi predlagatelj vse do izdaje izpodbijanega sklepa sodišču ni predložil izvirnika, ampak le kopijo zemljiškega pisma, ni uspel izkazati imetništva zemljiškega pisma in tudi ne izpodbiti domneve iz četrtega odstavka 172.a člena ZIZ.1 Kot pravilno se torej izkaže stališče sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal upravičenja za vložitev predloga za ustavitev izvršbe na nepremičnine po 180. členu ZIZ.
predlog za izdajo začasne odredbe - prepis na drugo šolo - pogoji za prešolanje - prešolanje učenca na drugo šolo - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - okoliščine konkretnega primera - neogroženost otroka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - kraj bivanja - stiki otroka s staršem
Kadar starši ne živijo skupaj in otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo obema, v skladu z drugim odstavkom 151. člena DZ odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj otrok, sporazumno in v skladu s koristjo otrok. Če se starši niti ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumejo o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj otrok, odloči o tem sodišče (četrti odstavek 151. člena DZ).
Začasna odredba o vprašanju prešolanja je začasna odločitev sodišča o vprašanju, ki (praviloma) bistveno vpliva na razvoj otrok; starši pa se o njem niso sporazumeli. Dejstvo, da je sin zaupan v vzgojo in varstvo materi, samo po sebi ne pomeni, da se ga prešola v kraj materinega bivališča oz. kraj, ki ga ta izbere.
Ob nadomestitvi soglasja v smislu četrtega odstavka 151. člena DZ mora sodišče vzeti v obzir okoliščine primera, ki jih je pravilno pretreslo v izpodbijanem sklepu in jim tudi dalo pravo težo. Pravno pomembne so torej ugotovitve sodišča, da je deček tudi po spremembi odločitve o vzgoji in varstvu med tednom bival z očetom, v (šolskem) okolju je vraščen in si želi ostati v okolju, ki ga pozna. Nič torej ne kaže na to, da bi bila verjetno izkazana takšna ogroženost (prim. 161. člena DZ), ki bi jo lahko preprečila začasna nadomestitev soglasja za prešolanje v drug kraj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00060286
ZVPot člen 21b, 21b/2. OZ člen 468, 468/1, 468/1-2.
prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje stvari - znižanje kupnine - oblikovalni zahtevek
Posebna pravila o povrnitvi neposredne škode (manjše vrednosti stvari z napako), ki veljajo za odgovornost prodajalca za brezhibno delovanje stvari, izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti glede zahtevkov (pravic) kupca v primeru neposredne škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari, ki ne deluje brezhibno. Kupec lahko povrnitev te neposredne škode zahteva samo z zahtevki za odpravo okvare oziroma za zamenjavo stvari in z uveljavljanjem pravice do sorazmernega znižanja kupnine in pravice odstopiti od prodajne pogodbe.
Ker tudi določba drugega odstavka 21.b člena ZVPot določa, da lahko potrošnik zahteva znižanje kupnine, gre po presoji pritožbenega sodišča tudi pri zahtevku za znižanje kupnine v okviru garancije za tožbeno oblikovalno pravico.
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061202
ZDZdr člen 39, 39/1, 48, 48/2, 52, 74, 75.
socialno varstvo - predlog centra za socialno delo - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - prostorska stiska - pravice varovancev zavoda - poseg v ustavno varovane pravice - nujna oskrba - namestitev v psihiatrično bolnišnico - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - bolnišnično zdravljenje - končano zdravljenje - začasnost ukrepa
Določitev začasnega nadomestnega zavoda ni izrecno predvidena v zakonu. Vendar je imelo sodišče za tako odločitev oporo v pravnih izhodiščih odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-477/18-19, Up-93/18-37 z dne 23. 5. 2019, ki je ugotovilo, da je nameščanje oseb v prezasedene socialnovarstvene zavode neustavno, in v sklepu VS RS II Ips 51/2019 z dne 25. 4. 2019. Z njim je Vrhovno sodišče RS odstopilo od dotedanje sodne prakse, ki prostorske stiske socialnovarstvenih zavodov ni štela za pravnorelevanten odklonitveni razlog za sprejem osebe z duševno motnjo. Opozorilo je na ustavnopravno vrednotenje vseh kolidirajočih vrednot in pravic v zvezi s tem ter na ustavno vzdržno in hkrati ustavno nujno razlago določb ZDZdr. Ob ugotovitvi, da je utemeljen odvzem prostosti osebi z duševno motnjo, pri kateri akutno bolnišnično zdravljenje ni (več) potrebno, in ob ugotovljeni prezasedenosti ustreznih socialnovarstvenih zavodov, je treba ZDZdr razlagati tako, da se lahko odredi začasna namestitev osebe v druge – za osebo primerljive zavode, med drugim tudi v psihiatrične bolnišnice, tako da bodo (začasno) zavarovane dobrine, ki jih ščiti 39. člen ZDZdr. Ta izhodišča so bila sprejeta ob zavedanju Vrhovnega sodišča RS, da psihiatrične bolnišnice niso namenjene dolgoročnemu bivanju oseb po končanem zdravljenju, in da nameščanje oseb, ki zdravljenja ne potrebujejo, v bolnišnice, lahko pripelje do njihovega prekomernega obremenjevanja.
Nadaljnja sodna praksa se je zavzela za restriktivni pristop pri izrekanju začasnih namestitev oseb z duševno motnjo, ki ne potrebujejo (več) bolnišničnega zdravljenja, v psihiatrične bolnišnice. Gre za skrajni ukrep, ko so izčrpane vse druge možnosti. Pri odločitvi o izbiri ustreznega zavoda in trajanju namestitve (drugi odstavek 48. člena ZDZdr) mora sodišče upoštevati tudi različen namen oddelkov pod posebnim nadzorom v psihiatričnih bolnišnicah, ki so namenjeni zdravljenju duševno bolnih oseb, od namena nastanitvenih varovanih oddelkov socialnovarstvenih zavodov.
ZPP člen 133, 133/1, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 142/5, 142/6.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga - osebna vročitev - nadomestna vročitev
V prvem odstavku 142. člena ZPP je predpisano, da mora sodišče nalog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek stranki vročiti osebno. Kadar pravnim osebam osebna vročitev ni mogoča, šesti odstavek istega člena določa, da se za vročitev njim smiselno uporabljajo določila tretjega do petega odstavka 142. člena ZPP. Iz navedenih določil ZPP je razvidno, da je tudi za tiste sodne pošiljke, ki jih mora sicer sodišče osebno vročiti stranki, v zakonu predvidena nadomestna vročitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSC00059943
KZ-1 člen 211, 211/1, 211/3. ZKP člen 168, 168/3, 169, 169/7.
kaznivo dejanje goljufije - oškodovanec kot tožilec - goljufiv namen - utemeljen sum
V obravnavanem primeru bi za uvedbo preiskave moralo biti na ravni dokaznega standarda utemeljenega suma izkazano, da je bil goljufiv namen pri osumljenemu A. A. podan že ob sklenitvi posojilnih pogodb z dne 21. 8. 2012 in z dne 18. 4. 2013. Ne gre pa za kaznivo dejanje goljufije po 211. členu KZ-1, če se šele po sklenjenem poslu pojavi namen, da si storilec pridobi protipravno premoženjsko korist.
časovne meje pravnomočnosti - namestitev otroka v zavod - zmožnost plačevanja preživnine - določitev preživnine
Sodišče pri sojenju upošteva dejstva, ki so obstajala v času sojenja, torej na koncu naroka. Odloča po stanju na dan zaključka naroka, kar pomeni po stanju ob razsoji.
sodna določitev meje - stroški v postopku za ureditev meje - skupni stroški postopka - odločitev o skupnih stroških - odločanje o stroških postopka - vmesni sklep - poseben sklep o višini stroškov - dovoljeni pritožbeni razlogi - pritožba zoper odmero
V sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, lahko sodišče odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Navedeni sklep je v obravnavanem primeru vsebovan v končnem sklepu na redni številki 46 spisa. Sklep o stroških, izdan na podlagi četrtega odstavka 163. člena ZPP, je mogoče šteti za vmesni sklep o stroških. Po njegovi pravnomočnosti so udeleženci postopka in sodišče nanj vezani. Ugovorov materialnopravne narave (v obravnavanem primeru o uporabi krivdnega načela za plačilo skupnih stroškov postopka sodne določitve meje) nimajo več in jih tudi sodišče ne more več obravnavati.
Prvo sodišče je v izpodbijanem sklepu svojo odločitev pravilno zgradilo na določbah členov 367 do 375 ZKP ter v skladu z določbo prvega odstavka člena 403 ZKP odločilo, da je taka obtoženčeva pritožba nedovoljena, kar nenazadnje izhaja tudi iz citiranega sklepa pritožbenega sodišča, ki ni vseboval pravnega pouka, da je pritožba dovoljena.
odškodnina - soprispevek - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - krivdna odgovornost - dokaz z izvedencem medicinske stroke - postavitev novega izvedenca - nepremoženjska škoda - vzročna zveza - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
S tem je tožnici prisojena odškodnina v višini 18.000,00 EUR, kar predstavlja v času odmere odškodnine ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje 14 povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji, tako odmerjena odškodnina pa je tudi primerljiva s podobnimi primeri v sodni praksi.
zavrženje nedopolnjenega predloga - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predložitev potrdila - pozivni sklep - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - neposredna vročitev stranki - nepravilna vročitev sodnega pisanja - možnost obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz vročilnice, ki potrjuje prejem pozivnega sklepa na dopolnitev predloga z 20. 4. 2022, izhaja, da je sodišče kljub drugačni odredbi sklep vročilo neposredno predlagateljici in ne njeni pooblaščenki, kar je v nasprotju z določilom 137. člena ZPP. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da vročitev ni bila pravilno opravljena, s tem pa je bila predlagateljici odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
Pravico do plačila stroškov in nagrade izvedenca je mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava, ki se nanašajo na naročeno delo, saj se nagrada za izvedenca, ki ni sodni izvedenec, ne more odmeriti po določbah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Vendar, ker je bil izvedenec pritegnjen v sodnem postopku, je treba določila o podjemni pogodbi, tako glede opravljenega dela kot tudi v delu, ki se nanašajo na plačilo, uporabljati smiselno. To pomeni, da je treba upoštevati, da se o stroških izvedenca odloča v več fazah med postopkom, pri čemer pretežni (glavni) del opravljenega dela izvedenec opravi, ko sodišču predloži pisno izvedensko mnenje.
URS člen 29. ZKP člen 15, 16, 16/3, 18, 18/1, 248, 371, 371/2.
zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na zakonitost in pravilnost sodbe - subjektivni znaki kaznivega dejanja - sodni izvedenec - izvedensko mnenje iz drugega postopka - zaslišanje razbremenilnih prič
Glede na pomembnost ugotavljanja dejstev, to je obtoženčevega pojmovanja in razumevanja dejanja ter obvladovanja svojih ravnanj, je po oceni pritožbenega sodišča obramba s potrebno stopnjo verjetnosti utemeljila pravno relevantnost predlaganega dokaza, upoštevaje vsebino strokovnega mnenja dr. C. C., ki je za obtoženca razbremenilna, pa je tudi izkazano, da je izvedba dokaza v njegovo korist, zato je zagovornica upravičeno predlagala, da se dr. C. C. zasliši na glavni obravnavi. Šele po tako izvedenem dokaznem postopku, v katerem bi bila obrambi dana možnost, da se neposredno izvede tudi dokaz, ki bi utegnil obtoženca razbremeniti, bi bil odvrnjen vsak dvom, ali je mnenje v konkretni zadevi postavljene izvedenke strokovno in popolno.