ZPIZ-2 člen 63, 63/3.. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
ugotavljanje invalidnosti - zmožnost za delo - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so bili v postopku pred tožencem pri ugotavljanju tožnikove delazmožnosti pravilno upoštevani pogoji delovnega mesta in tudi delovna dokumentacija. Tožnik je imel sicer še sklenjeno pogodbo o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske, ki je začela veljati 1. 3. 2016, vendar tožnikovo pogodbeno delo ne more predstavljati svojega poklica v smislu tretjega odstavka 63. člena ZPIZ-2 in predstavljati podlago za oceno invalidnosti.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da v predmetni situaciji niso bila upoštevana pravila ZPP o vročanju. Vročanje v zaprošeni državi se po 9. členu Haaške konvencije opravi po pravu zaprošene države, v konkretnem primeru po pravu Združenega kraljestva. V potrdilu o vročitvi je jasno navedeno, da je bila vročitev opravljena v skladu s civilnim procesnim pravom Anglije in Walesa. Potrdilo o vročitvi predstavlja javno listino tudi po notranjem pravu Republike Slovenije, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
stečajni postopek - stranke glavnega postopka - upnik kot stranka - pridobitev procesne legitimacije upnika - pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku - prenos terjatve na novega upnika - pogodba o prenosu terjatve - singularno pravno nasledstvo - pritožba zoper sklep o prodaji - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Na podlagi 57. člena ZFPPIPP upnik pridobi upravičenje opravljati procesna dejanja v glavnem postopku zaradi insolventnosti, če v tem postopku prijavi svojo terjatev v roku za prijavo terjatve, določenem v 59. členu tega zakona (prvi odstavek). Če pa upnik pravočasno prijavljeno terjatev prenese na novega upnika, novi upnik pridobi procesno legitimacijo in procesna legitimacija prejšnjega upnika preneha, ko eden od njiju o prenosu obvesti upravitelja in mu dokaže prenos (tretji odstavek 57. člena ZFPPIPP). V tem primeru gre za singularno pravno nasledstvo (terjatve) in novi upnik vstopi v čevlje prejšnjega upnika tako, da se mu priznajo vsi učinki procesnih dejanj, ki jih je v postopku pravočasno opravil prejšnji upnik. Novi upnik pa ne more z učinkom za nazaj izvrševati zamujenih procesnih dejanj, t. j. dejanj, za izvršitev katerih je rok že potekel.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je družba A. d. o. o. kot novi upnik stečajnega dolžnika, ki je svojo terjatev do dolžnika odkupila od prejšnjega upnika, dokazala prenos in upraviteljico obvestila o prenosu najkasneje z dopisom z dne 3. 8. 2022, vsekakor pa po sklenitvi pogodbe o prenosu terjatve dne 28. 7. 2022. V času sprejema sklepa o prodaji z dne 11. 5. 2022 in v času vložitve pritožbe zoper ta sklep dne 25. 5. 2022 A. d. o. o. ni bila upnica stečajnega dolžnika, zoper navedeni sklep o prodaji pa se tudi ni pritožil upnikov pravni prednik.
ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/5.. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72/2, 73.
zavrženje tožbe - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - molk organa
Ker je bila tožba pomanjkljiva in nerazumljiva, je sodišče postopalo po 1. odst. 108. člena ZPP. Tožnika je s sklepom z dne 2. 6. 2022 pozvalo, da v 15 dneh tožbo dopolni in popravi tako, da predloži odločbo drugostopenjskega organa oz. izkaže predpostavko za molk organa, da postavi jasen in določen tožbeni zahtevek, da predloži odločbo Centra za socialno delo, s katero naj bi bila zavrnjena pravica do občinske denarne pomoči, zahtevo za izdajo odločbe o pritožbi in dokazilo, da je po preteku dvomesečnega roka zahteval izdajo drugostopenjske odločbe.
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da ne gre za procesno stanje iz 2. odst. 72. člena ZDSS-1. Ker tožba ni bila popravljena in dopolnjena v skladu s sklepom z dne 2. 6. 2022, jo je sodišče na podlagi 5. odst. 108. člena ZPP zakonito zavrglo.
reševanje predhodnih vprašanj - razlogi za prekinitev postopka - prekinitev postopka, kadar je zoper pravnomočno odločitev drugega sodišča o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo
Prekinitev postopka po sklepu sodišča je obvezna le v zakonsko predvidenih primerih, med drugim če sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje (in pritožnica to pravilno razume), je v tem pravdnem postopku predhodne narave vprašanje pridobitve lastninske pravice na podlagi upravne odločbe. O tem vprašanju je bilo na matičnem (upravnem) področju že odločeno s pravnomočno odločbo, na katero je pravdno sodišče v tem postopku vezano (13. člen ZPP). Vložitve izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju (ne glede na to, kateri razlog je v tem sredstvu uveljavljan) pa med primere, v katerih je prekinitev postopka po sklepu sodišča obvezna, ni mogoče uvrstiti.
nesporno dejansko stanje - pritožbene novote - računi - listine - priznana dejstva
Tožena stranka na dopolnitev tožbe tožeče stranke v kateri je ta utemeljila tožbeni zahtevek po temelju in višini in za svoje navedbe predložila tudi dokazne listine, kljub pozivu sodišča, ni odgovorila in navedb tožeče stranke ni prerekala. V ugovoru zoper sklep o izvršbi pa je tožena stranka podala povsem nekonkretizirane navedbe, zato je prvostopno sodišče skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP, le-te štelo za priznane ter izdalo odločbo po 488. členu ZPP, kar je po oceni pritožbenega sodišča smelo storiti. Dolžnost stranke iz 212. člena ZPP je, da se izjavi o trditvah in dokazih nasprotne stranke, česar pa tožena stranka kljub pozivu sodišča, ni storila. Ker priznanih dejstev po 214. členu ZPP ni potrebno dokazovati, je sodišče odločilo po 488. členu ZPP, kar v gospodarskih sporih lahko. Za novote, ki jih tožena stranka uveljavlja sedaj s pritožbo, pa v skladu s 1. odstavkom 337. člena ZPP tožena stranka niti ne navede, zakaj jih ni podala pravočasno. Zato so pritožbene novote nedopustne in neupoštevne, pritožba pa neutemeljena.
dodatek za pomoč in postrežbo - I. kategorija invalidnosti - duševna motnja - neizpolnjevanje pogojev
Tožnik osnovne življenjske potrebe še opravlja samostojno, čeprav počasi in s težavo. Pri tožniku tudi ni izgubljena realitetna kontrola, tako da ne potrebuje stalnega nadzora. To pa pomeni, da niso izpolnjeni pogoji, določeni v 101. členu ZPIZ-2 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, niti za priznanje tega dodatka za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb.
predlog za izdajo začasne odredbe - prepis na drugo šolo - pogoji za prešolanje - prešolanje učenca na drugo šolo - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - okoliščine konkretnega primera - neogroženost otroka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - kraj bivanja - stiki otroka s staršem
Kadar starši ne živijo skupaj in otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo obema, v skladu z drugim odstavkom 151. člena DZ odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj otrok, sporazumno in v skladu s koristjo otrok. Če se starši niti ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumejo o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj otrok, odloči o tem sodišče (četrti odstavek 151. člena DZ).
Začasna odredba o vprašanju prešolanja je začasna odločitev sodišča o vprašanju, ki (praviloma) bistveno vpliva na razvoj otrok; starši pa se o njem niso sporazumeli. Dejstvo, da je sin zaupan v vzgojo in varstvo materi, samo po sebi ne pomeni, da se ga prešola v kraj materinega bivališča oz. kraj, ki ga ta izbere.
Ob nadomestitvi soglasja v smislu četrtega odstavka 151. člena DZ mora sodišče vzeti v obzir okoliščine primera, ki jih je pravilno pretreslo v izpodbijanem sklepu in jim tudi dalo pravo težo. Pravno pomembne so torej ugotovitve sodišča, da je deček tudi po spremembi odločitve o vzgoji in varstvu med tednom bival z očetom, v (šolskem) okolju je vraščen in si želi ostati v okolju, ki ga pozna. Nič torej ne kaže na to, da bi bila verjetno izkazana takšna ogroženost (prim. 161. člena DZ), ki bi jo lahko preprečila začasna nadomestitev soglasja za prešolanje v drug kraj.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00060698
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 168, 168/3, 169, 169/7.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - zavrnitev zahteve za preiskavo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - preslepitev
Navedbe v konkretnem opisu kaznivega dejanja, da je "osumljeni oškodovanca namenoma pregovoril v poslovno sodelovanje in lažnivo prikazal, da bo izpolnil svojo obveznost z dovozom in nasutjem kvalitetne zemlje", po oceni pritožbenega sodišča same zase ne zadostujejo za konkretizacijo tega zakonskega znaka. Vsebini in naravi teh ravnanj namreč nista takšni, da bi (že) na njuni podlagi bilo mogoče sklepati na obstoj zakonskega znaka preslepitve. V obravnavani zadevi je v abstraktnem delu opisa kaznivega dejanja sicer navedeno, da je osumljeni (pri opravljanju gospodarske dejavnosti) z lažnim prikazovanjem preslepil oškodovanca, da bodo obveznosti izpolnjene. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru povezovanje abstraktnega dejanskega stanu kaznivega dejanja poslovne goljufije z opisom obstoječih ravnanj v konkretnem delu opisa ne prispeva h konkretizaciji znaka preslepitve oziroma njegove vsebine, kot bistvenega znaka kaznivega dejanja.
ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/5.. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72/2.
zavrženje tožbe - poziv na dopolnitev tožbe
Iz dejanskih ugotovitev izpodbijanega sklepa pravilno izhaja, da je bil tožnici sklep o popravi tožbe vročen 18. 8. 2022. Tožnica je 22. 8. 2022 vložila vlogo z istima listinama, že priloženima tožbi, ter hkrati navedla, da odgovora na pritožbo oz. drugostopenjsko upravno odločbo še ni prejela. Sodišče prve stopnje v okoliščinah obravnavanega primera posledično pravilno zaključuje, da ne gre za stanje po 2. odst. 72. člena ZDSS-1, ki bi ga bilo mogoče šteti za molk organa. Ker tožnica tožbe tudi ni popravila niti je ni dopolnila v skladu s sklepom z dne 19. 7. 2022, jo je na podlagi 5. odst. 108. člena ZPP zakonito zavrglo.
zavrženje nedopolnjenega predloga - predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora - potrdilo o poskusu mirne rešitve spora - predložitev potrdila - pozivni sklep - vročanje stranki, ki ima pooblaščenca - neposredna vročitev stranki - nepravilna vročitev sodnega pisanja - možnost obravnavanja pred sodiščem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz vročilnice, ki potrjuje prejem pozivnega sklepa na dopolnitev predloga z 20. 4. 2022, izhaja, da je sodišče kljub drugačni odredbi sklep vročilo neposredno predlagateljici in ne njeni pooblaščenki, kar je v nasprotju z določilom 137. člena ZPP. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da vročitev ni bila pravilno opravljena, s tem pa je bila predlagateljici odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem.
namen skrbništva - delni odvzem poslovne sposobnosti - dolžnosti skrbnika
Ima pa pritožba prav, da ni zakonske podlage za to, da se med naloge skrbnika uvrsti njegovo sodelovanje v postopkih za izboljšanje in ohranitev zdravja predlagateljice. Kot izhaja iz obrazložitve predloga zakona, je treba določbo 239. člena DZ tolmačiti v smislu, da skrbnik ni dolžan imeti varovanca pri sebi in osebno skrbeti za njegovo vsakodnevno nego in varstvo, temveč si mora zgolj prizadevati za njegovo zdravljenje. Prizadevanje za predlagateljičino zdravljenje pa je že zajeto v dikciji izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na vzpodbuja predlagateljice k rednemu jemanju predpisane zdravstvene terapije.
Pravico do plačila stroškov in nagrade izvedenca je mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava, ki se nanašajo na naročeno delo, saj se nagrada za izvedenca, ki ni sodni izvedenec, ne more odmeriti po določbah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Vendar, ker je bil izvedenec pritegnjen v sodnem postopku, je treba določila o podjemni pogodbi, tako glede opravljenega dela kot tudi v delu, ki se nanašajo na plačilo, uporabljati smiselno. To pomeni, da je treba upoštevati, da se o stroških izvedenca odloča v več fazah med postopkom, pri čemer pretežni (glavni) del opravljenega dela izvedenec opravi, ko sodišču predloži pisno izvedensko mnenje.
Skladno z določbo drugega odstavka člena 435 ZKP pritožba zoper izpodbijani sklep glede na tako odločitev prvega sodišča ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu v zapisanem pravnem pouku o pravici do pritožbi namesto pravilnega pravnega pouka, ki bi se moral glasiti, da pritožba zoper izpodbijani sklep ni dovoljena, napačno navedlo, da je zoper sklep, s katerim je bil predlog za izločitev zavrnjen (oziroma zavržen) dovoljena. Tako napačno podan pravni pouk s strani sodišča prve stopnje, pa obrambi ne daje pravice do pritožbe v primeru, kot je obravnavani, torej, ko po samem zakonu pritožba, kar je bilo predhodno obrazloženo, ni dovoljena.
NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00060898
ZEN člen 8, 8/2, 73, 73/1, 75, 75/7, 81, 81/4. Pravilnik o vpisih v kataster stavb (2012) člen 6, 6/1, 8, 8/1, 10, 10/1, 10/4.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru ali katastru stavb kot priloga sodbi
Pripombe pritožnika se dejansko niso nanašale na tehnično - strokovno pravilnost izdelave elaborata, ampak na vprašanja, povezana z lastništvom obravnavanih nepremičnin, ki niso predmet obravnavanega vmesnega sklepa, da elaborata predstavljata primerno strokovno podlago za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru in katastru stavb. Pridržana so nadaljnjemu dokaznemu postopku in odločitvi, ki bo sprejeta v končnem sklepu o vzpostavitvi etažne lastnine.
ZPP člen 133, 133/1, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 142/5, 142/6.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga - osebna vročitev - nadomestna vročitev
V prvem odstavku 142. člena ZPP je predpisano, da mora sodišče nalog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek stranki vročiti osebno. Kadar pravnim osebam osebna vročitev ni mogoča, šesti odstavek istega člena določa, da se za vročitev njim smiselno uporabljajo določila tretjega do petega odstavka 142. člena ZPP. Iz navedenih določil ZPP je razvidno, da je tudi za tiste sodne pošiljke, ki jih mora sicer sodišče osebno vročiti stranki, v zakonu predvidena nadomestna vročitev.
sodna določitev meje - stroški v postopku za ureditev meje - skupni stroški postopka - odločitev o skupnih stroških - odločanje o stroških postopka - vmesni sklep - poseben sklep o višini stroškov - dovoljeni pritožbeni razlogi - pritožba zoper odmero
V sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, lahko sodišče odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Navedeni sklep je v obravnavanem primeru vsebovan v končnem sklepu na redni številki 46 spisa. Sklep o stroških, izdan na podlagi četrtega odstavka 163. člena ZPP, je mogoče šteti za vmesni sklep o stroških. Po njegovi pravnomočnosti so udeleženci postopka in sodišče nanj vezani. Ugovorov materialnopravne narave (v obravnavanem primeru o uporabi krivdnega načela za plačilo skupnih stroškov postopka sodne določitve meje) nimajo več in jih tudi sodišče ne more več obravnavati.
URS člen 29. ZKP člen 15, 16, 16/3, 18, 18/1, 248, 371, 371/2.
zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na zakonitost in pravilnost sodbe - subjektivni znaki kaznivega dejanja - sodni izvedenec - izvedensko mnenje iz drugega postopka - zaslišanje razbremenilnih prič
Glede na pomembnost ugotavljanja dejstev, to je obtoženčevega pojmovanja in razumevanja dejanja ter obvladovanja svojih ravnanj, je po oceni pritožbenega sodišča obramba s potrebno stopnjo verjetnosti utemeljila pravno relevantnost predlaganega dokaza, upoštevaje vsebino strokovnega mnenja dr. C. C., ki je za obtoženca razbremenilna, pa je tudi izkazano, da je izvedba dokaza v njegovo korist, zato je zagovornica upravičeno predlagala, da se dr. C. C. zasliši na glavni obravnavi. Šele po tako izvedenem dokaznem postopku, v katerem bi bila obrambi dana možnost, da se neposredno izvede tudi dokaz, ki bi utegnil obtoženca razbremeniti, bi bil odvrnjen vsak dvom, ali je mnenje v konkretni zadevi postavljene izvedenke strokovno in popolno.
časovne meje pravnomočnosti - namestitev otroka v zavod - zmožnost plačevanja preživnine - določitev preživnine
Sodišče pri sojenju upošteva dejstva, ki so obstajala v času sojenja, torej na koncu naroka. Odloča po stanju na dan zaključka naroka, kar pomeni po stanju ob razsoji.