ugotavljanje stopnje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Tako sodna izvedenka MDPŠ kot izvedenski organ sta skozi pisna izvedenska mnenja in njihove dopolnitve pri tožnici ugotovila preostalo delovno zmožnost v okviru III. kategorije invalidnosti. Bistvena značilnost dokaza z izvedencem je zagotoviti sodišču znanje, ki ga to nima in brez katerega odločitev v sporu ni mogoča in objektivizacija preostalih dokazov.
Pritožnica neskrbnost neutemeljeno enači z nepoštenostjo.
Čeprav se po seznanitvi z obstojem tipkane oporoke niso lotili nadaljnjega raziskovanja, jim nepoštenosti ni mogoče očitati. Za napolnitev standarda nepoštenosti ne zadostuje neskrbnost/malomarnost, ampak bi morala tožnica dokazati zavajanje z jasnim namenom doseči (nepravično, neutemeljeno) korist ali cilj.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - namestitev otroka v zavod - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - vrnitev otroka - visoka ogroženost otroka - največja korist otroka
Otroka sta gotovo v stiski tudi zaradi ločitve od matere, vendar pa je njun ogrožujoč položaj (ki je trajal dalj časa) zahteval, da se ju staršema začasno odvzame, saj sta v svoji družini utrpela izdatno škodo. Njun zdrav psihosocialni razvoj ni bil zagotovljen. Namestitev dečkov v mladinski dom je še vedno v njuno največjo korist. V okviru vedenjske problematike otroka še vedno nihata, kar priča, da jima je treba zagotavljati stalno strokovno pomoč, pri čemer potrebujeta mir in stabilnost. Zato tudi stikov še ni mogoče izvajati izven prostorov ali zunanjih površin mladinskega doma. Pomembno je, da bi predlagateljica redno, ne pa le občasno, obiskovala programe za izboljšanje starševskih kapacitet, s čimer bi lahko bili bolj kvalitetni tudi njeni stiki s sinovoma.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - zadržanje v psihiatrični bolnišnici - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - organska duševna motnja
Pritožbene navedbe o okoliščinah, v katerih je policija našla udeleženca, ne vzbujajo dvoma o pravilnosti ugotovitev o udeleženčevem duševnem stanju in nezmožnosti presoje o potrebnosti zdravljenja. Iz pritožničinih navedb izhaja, da je v kratkem času, v katerem je zanj in zase urejala prenočišče, odtaval, da ga ni našla in je morala prositi za pomoč njegovo skrbnico, ki se je obrnila na policijo. Te navedbe so v bistvenem skladne s tem, kar je povedal udeleženec in utrjujejo pravilnost zaključka, da se je udeleženčevo zdravstveno stanje poslabšalo do te mere, da ni zmožen presoje o sebi.
Ob preizkusu po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ne dvomi niti o obstoju ostalih predpostavk za zadržanje na zdravljenju brez privolitve.
dodatek za pomoč in postrežbo - I. kategorija invalidnosti - duševna motnja - neizpolnjevanje pogojev
Tožnik osnovne življenjske potrebe še opravlja samostojno, čeprav počasi in s težavo. Pri tožniku tudi ni izgubljena realitetna kontrola, tako da ne potrebuje stalnega nadzora. To pa pomeni, da niso izpolnjeni pogoji, določeni v 101. členu ZPIZ-2 za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, niti za priznanje tega dodatka za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb.
zamudna sodba - pogoji - pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja
Podlaga zamudne sodbe je dejansko stanje, kot ga tožnica zatrjuje v tožbi, zaradi česar zamudne sodbe ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. odstavek 338. člena ZPP). Zato toženec ne more uspeti s pritožbenimi navedbami, s katerimi izpodbija dejansko stanje.
Sodišče prve stopnje je ob povzeti trditveni podlagi pravdnih strank, po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je izvedlo v obrazložitvi navedene dokaze, pravilno zaključilo, da so na tožnico kot osebo, ki je pred toženčevo (upnikovo) pridobitvijo zastavne pravice v izvršilnem postopku (na podlagi v zemljiški knjigi zaznamovanega sklepa o izvršbi), razpolagala z veljavnim zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom, ne glede na v času zaznambe zastavne pravice neobstoječi (in šele kasneje izvedeni) zemljiškoknjižni vpis, že prešla stvarnopravna upravičenja v obsegu, ki ji zagotavlja pravno varstvo v izločitveni pravdi. Vprašanja skrbnosti oz. poštenosti tožnice na eni strani in dobre vere toženca na drugi strani niso pravno pomembna.
ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/5.. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72/2, 73.
zavrženje tožbe - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - molk organa
Ker je bila tožba pomanjkljiva in nerazumljiva, je sodišče postopalo po 1. odst. 108. člena ZPP. Tožnika je s sklepom z dne 2. 6. 2022 pozvalo, da v 15 dneh tožbo dopolni in popravi tako, da predloži odločbo drugostopenjskega organa oz. izkaže predpostavko za molk organa, da postavi jasen in določen tožbeni zahtevek, da predloži odločbo Centra za socialno delo, s katero naj bi bila zavrnjena pravica do občinske denarne pomoči, zahtevo za izdajo odločbe o pritožbi in dokazilo, da je po preteku dvomesečnega roka zahteval izdajo drugostopenjske odločbe.
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da ne gre za procesno stanje iz 2. odst. 72. člena ZDSS-1. Ker tožba ni bila popravljena in dopolnjena v skladu s sklepom z dne 2. 6. 2022, jo je sodišče na podlagi 5. odst. 108. člena ZPP zakonito zavrglo.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da v predmetni situaciji niso bila upoštevana pravila ZPP o vročanju. Vročanje v zaprošeni državi se po 9. členu Haaške konvencije opravi po pravu zaprošene države, v konkretnem primeru po pravu Združenega kraljestva. V potrdilu o vročitvi je jasno navedeno, da je bila vročitev opravljena v skladu s civilnim procesnim pravom Anglije in Walesa. Potrdilo o vročitvi predstavlja javno listino tudi po notranjem pravu Republike Slovenije, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 63, 63/2, 63/2-1.. ZPP člen 287.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - invalidska pokojnina - komisija za fakultetna izvedenska mnenja - preostala delovna zmožnost
Glede pritožbenih navedb, da je bila tožnica s strani ZRSZ napotena na zdravniški pregled na MDPŠ, ki pa je v nasprotju z mnenjem izvedenskega organa ugotovil, da tožnica ni sposobna za pridobitno delo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za mnenje, ki bi imelo v primeru ugotavljanja invalidnosti odločilno vlogo. Enako kot ostala dokazna dokumentacije je bilo tudi omenjeno vprašanje predmet presoje sodišča. Do medicinske dokumentacije se je opredelil tudi izvedenski organ, katerega mnenje je sodišče, zaradi prepričljivosti, tudi upoštevalo pri svoji odločitvi.
URS člen 29. ZKP člen 15, 16, 16/3, 18, 18/1, 248, 371, 371/2.
zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na zakonitost in pravilnost sodbe - subjektivni znaki kaznivega dejanja - sodni izvedenec - izvedensko mnenje iz drugega postopka - zaslišanje razbremenilnih prič
Glede na pomembnost ugotavljanja dejstev, to je obtoženčevega pojmovanja in razumevanja dejanja ter obvladovanja svojih ravnanj, je po oceni pritožbenega sodišča obramba s potrebno stopnjo verjetnosti utemeljila pravno relevantnost predlaganega dokaza, upoštevaje vsebino strokovnega mnenja dr. C. C., ki je za obtoženca razbremenilna, pa je tudi izkazano, da je izvedba dokaza v njegovo korist, zato je zagovornica upravičeno predlagala, da se dr. C. C. zasliši na glavni obravnavi. Šele po tako izvedenem dokaznem postopku, v katerem bi bila obrambi dana možnost, da se neposredno izvede tudi dokaz, ki bi utegnil obtoženca razbremeniti, bi bil odvrnjen vsak dvom, ali je mnenje v konkretni zadevi postavljene izvedenke strokovno in popolno.
Skladno z določbo drugega odstavka člena 435 ZKP pritožba zoper izpodbijani sklep glede na tako odločitev prvega sodišča ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu v zapisanem pravnem pouku o pravici do pritožbi namesto pravilnega pravnega pouka, ki bi se moral glasiti, da pritožba zoper izpodbijani sklep ni dovoljena, napačno navedlo, da je zoper sklep, s katerim je bil predlog za izločitev zavrnjen (oziroma zavržen) dovoljena. Tako napačno podan pravni pouk s strani sodišča prve stopnje, pa obrambi ne daje pravice do pritožbe v primeru, kot je obravnavani, torej, ko po samem zakonu pritožba, kar je bilo predhodno obrazloženo, ni dovoljena.
časovne meje pravnomočnosti - namestitev otroka v zavod - zmožnost plačevanja preživnine - določitev preživnine
Sodišče pri sojenju upošteva dejstva, ki so obstajala v času sojenja, torej na koncu naroka. Odloča po stanju na dan zaključka naroka, kar pomeni po stanju ob razsoji.
Prvo sodišče je v izpodbijanem sklepu svojo odločitev pravilno zgradilo na določbah členov 367 do 375 ZKP ter v skladu z določbo prvega odstavka člena 403 ZKP odločilo, da je taka obtoženčeva pritožba nedovoljena, kar nenazadnje izhaja tudi iz citiranega sklepa pritožbenega sodišča, ki ni vseboval pravnega pouka, da je pritožba dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - STVARNO PRAVO
VSM00060754
ZEKom-1 člen 2, 2/1, 9, 9/5, 19, 20, 21, 22, 93, 238. ZTel-1 člen 52, 53, 54. ZSZ člen 3, 18, 18/1, 20, 28, 28/1. OZ člen 339, 339/2, 339/3. SPZ člen 37, 99. ZPP člen 337, 337/1. URS člen 33, 69. ZTel člen 1, 2, 2-1, 2-2, 2-5, 2-25, 2-26, 4, 4/2, 7, 7-3. ZEKom člen 77, 78, 79, 80.
razširitev služnosti - služnost v javno korist - priposestvovanje služnosti - odstranitev oddajnika - aktivna legitimacija - res iudicata - gospodarska javna infrastruktura - višina stroškov postopka - vznemirjanje lastninske pravice
V obravnavani zadevi bistveno, ali je bila z namestitvijo oddajnika na antenski stolp že pridobljena služnost razširjena, ali je dejansko po vsebini ostala enaka. Izjemno naravo služnosti v javno korist, ki jo v bistvenem razlikuje od siceršnjih nepravih stvarnih služnosti, določa njena javnopravna lastnost, to je, da gre pri njej za razlaščujoč poseg (v obravnavani zadevi ne sicer za odvzem, ampak za omejitev lastninske pravice), ki mora biti zato v skladu z ustavno pravnimi varovali. Služnosti v javno korist ni mogoče pridobiti s priposestvovanjem, če je za pridobitev le-te obstajala druga zakonsko določena možnost, pa je upravičenec ni izkoristil. Načeloma ni mogoče omejevati služnostne pravice na določeno tehnologijo, saj so vanjo praviloma vključene vse tehnologije, ki se uporabljajo v določenem razvojnem obdobju kot "tehnologije", vendar pod pogojem, da uvajanje novih "tehnologij", ki eventualno po obsegu presegajo dosedanje načine, ne pomenijo prevelike obremenitve služečega zemljišča. V tem primeru je treba lastniku služečega zemljišča priznati, da se brani pred povečano in spremenjeno obremenitvijo.
ZPP člen 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8.. ZZVZZ člen 80.a.
oprava naroka za glavno obravnavo v nenavzočnosti stranke in pooblaščenca - opravičilo za izostanek z naroka - bolniški stalež - zdravniško opravičilo
Po 80.a členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ) se zdravniško opravičilo o upravičeni odsotnosti izda na obrazcu, ki ga predpiše minister pristojen za zdravje.
sodna določitev meje - stroški v postopku za ureditev meje - skupni stroški postopka - odločitev o skupnih stroških - odločanje o stroških postopka - vmesni sklep - poseben sklep o višini stroškov - dovoljeni pritožbeni razlogi - pritožba zoper odmero
V sodbi ali sklepu, s katerim se konča postopek, lahko sodišče odloči le, katera stranka nosi stroške postopka in v kakšnem deležu (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Navedeni sklep je v obravnavanem primeru vsebovan v končnem sklepu na redni številki 46 spisa. Sklep o stroških, izdan na podlagi četrtega odstavka 163. člena ZPP, je mogoče šteti za vmesni sklep o stroških. Po njegovi pravnomočnosti so udeleženci postopka in sodišče nanj vezani. Ugovorov materialnopravne narave (v obravnavanem primeru o uporabi krivdnega načela za plačilo skupnih stroškov postopka sodne določitve meje) nimajo več in jih tudi sodišče ne more več obravnavati.
ZPP člen 133, 133/1, 142, 142/1, 142/3, 142/4, 142/5, 142/6.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga - osebna vročitev - nadomestna vročitev
V prvem odstavku 142. člena ZPP je predpisano, da mora sodišče nalog za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek stranki vročiti osebno. Kadar pravnim osebam osebna vročitev ni mogoča, šesti odstavek istega člena določa, da se za vročitev njim smiselno uporabljajo določila tretjega do petega odstavka 142. člena ZPP. Iz navedenih določil ZPP je razvidno, da je tudi za tiste sodne pošiljke, ki jih mora sicer sodišče osebno vročiti stranki, v zakonu predvidena nadomestna vročitev.
izvršilni naslov - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - nedenarna nenadomestna obveznost - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - dopustitev in opustitev - neizpolnitev obveznosti - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - izpolnitev obveznosti - uporaba dovozne poti - ogled
S sklepom je sodišče dolžniku izreklo denarno kazen in mu jo naložilo v plačilo ter sklenilo, da jo bo v primeru neplačila prisilno izterjalo po uradni dolžnosti, dolžniku je določilo nov rok za izpolnitev nedenarne obveznosti in mu zagrozilo, da mu bo v primeru neizpolnitve nedenarne obveznosti izreklo novo, višjo denarno kazen. ZIZ takega postopanja ne predvideva, saj določa, da mora sodišče v primeru, ko ugotovi, da dolžnik nedenarne obveznosti ni izpolnil, že prej izrečeno denarno kazen izterjati po uradni dolžnosti (in ne kazni šele izreči in dolžniku določati roka za njeno plačilo), dolžniku določiti nov rok za izpolnitev obveznosti in za primer neizpolnitve te obveznosti izreči novo, višjo denarno kazen (ne pa z izrekom take kazni šele zagroziti).
Dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da so zaključki sodišča glede neutrjenosti bankine laični in temeljijo le na navedbah upnika, ne da bi se sodišče o dejanskem stanju glede tega prepričalo z ogledom na kraju samem. Na tem mestu višje sodišče ponovno opozarja na napotek, ki ga je dalo v sklepu II Ip 261/2021 z dne 20. 4. 2021 in v katerem je zapisalo, da bo pri obravnavanju ponovnega upnikovega predloga za izrekanje nove, višje denarne kazni treba natančno ugotoviti, ali dolžnik izpolnjuje obveznost po izvršilnem naslovu. Ob tem je višje sodišče poudarilo, da dolžniku ne z izvršilnim naslovom ne s sklepom o izvršbi ni bila odvzeta posest njegovih parcel, preko katerih poteka upnikova pot (pri čemer niti ne gre za javno cesto, kot navaja sodišče, temveč za pot preko dolžnikovega dvorišča), in da zgolj parkiran avto na dolžnikovi parceli še ne pomeni, da je s tem upnikova pot ovirana. Ker gre za različno široko parcelo, po kateri poteka upnikova pot, je višje sodišče poudarilo, da bo najverjetneje na kraju samem treba ugotoviti, ali res že vsako parkiranje na dolžnikovi parceli pomeni kršitev obveznosti po izvršilnem naslovu. Višje sodišče pri tem napotku vztraja in tokrat še dodaja, da bo moralo sodišče prve stopnje ob tem tudi preveriti stanje in širino bankine, saj dolžnik ves čas postopka trdi, da je bankino utrdil tako, da prenese bistveno težje tovore, kot je osebni avto, in da je upniku vedno omogočen nemoten prehod delno po asfaltiranem delno po gramoziranem delu dvorišča oziroma po utrjeni bankini, zato ne more od dolžnika zahtevati, da mora biti njegovo dvorišče ves čas popolnoma prazno.