delegacija pristojnosti - delegacija krajevne pristojnosti - sorodstveno razmerje
Če zaradi izločitve sodnika sodišče ne more postopati, sporoči okrajno ali okrožno sodišče to višjemu sodišču, ki odloči, da naj postopa v zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja.
Neutemeljeni so pritožbeni očitki, da v predmetni situaciji niso bila upoštevana pravila ZPP o vročanju. Vročanje v zaprošeni državi se po 9. členu Haaške konvencije opravi po pravu zaprošene države, v konkretnem primeru po pravu Združenega kraljestva. V potrdilu o vročitvi je jasno navedeno, da je bila vročitev opravljena v skladu s civilnim procesnim pravom Anglije in Walesa. Potrdilo o vročitvi predstavlja javno listino tudi po notranjem pravu Republike Slovenije, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje ali določa.
STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00060770
ZVEtL-1 člen 7, 29, 42, 43, 55. SZ-1 člen 23.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - površina parcele - kvadratura stavbe - merila - urbanistični in arhitekturni pogoji - vpis pravic v zemljiško knjigo - vabilo na narok - kontradiktornost - neobvezna izvedba naroka - konkretizacija pritožbenih razlogov - dokaz s sodnim izvedencem
Postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča ne določa obveznosti in nujnosti oprave naroka.
Zakon sodišču omogoča, da z uporabo meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča. To je tudi storilo sodišče v obravnavani zadevi, ko je s pomočjo izvedenke, ki si je ogledala kraj in po pregledu dokumentacije v spisu, ugotavljalo obseg pripadajočega zemljišča k stavbama. Zahteva po omejitvi zemljišča na določeno kvadraturo ne obstaja.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - namestitev otroka v zavod - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - vrnitev otroka - visoka ogroženost otroka - največja korist otroka
Otroka sta gotovo v stiski tudi zaradi ločitve od matere, vendar pa je njun ogrožujoč položaj (ki je trajal dalj časa) zahteval, da se ju staršema začasno odvzame, saj sta v svoji družini utrpela izdatno škodo. Njun zdrav psihosocialni razvoj ni bil zagotovljen. Namestitev dečkov v mladinski dom je še vedno v njuno največjo korist. V okviru vedenjske problematike otroka še vedno nihata, kar priča, da jima je treba zagotavljati stalno strokovno pomoč, pri čemer potrebujeta mir in stabilnost. Zato tudi stikov še ni mogoče izvajati izven prostorov ali zunanjih površin mladinskega doma. Pomembno je, da bi predlagateljica redno, ne pa le občasno, obiskovala programe za izboljšanje starševskih kapacitet, s čimer bi lahko bili bolj kvalitetni tudi njeni stiki s sinovoma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00060286
ZVPot člen 21b, 21b/2. OZ člen 468, 468/1, 468/1-2.
prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje stvari - znižanje kupnine - oblikovalni zahtevek
Posebna pravila o povrnitvi neposredne škode (manjše vrednosti stvari z napako), ki veljajo za odgovornost prodajalca za brezhibno delovanje stvari, izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti glede zahtevkov (pravic) kupca v primeru neposredne škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari, ki ne deluje brezhibno. Kupec lahko povrnitev te neposredne škode zahteva samo z zahtevki za odpravo okvare oziroma za zamenjavo stvari in z uveljavljanjem pravice do sorazmernega znižanja kupnine in pravice odstopiti od prodajne pogodbe.
Ker tudi določba drugega odstavka 21.b člena ZVPot določa, da lahko potrošnik zahteva znižanje kupnine, gre po presoji pritožbenega sodišča tudi pri zahtevku za znižanje kupnine v okviru garancije za tožbeno oblikovalno pravico.
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061202
ZDZdr člen 39, 39/1, 48, 48/2, 52, 74, 75.
socialno varstvo - predlog centra za socialno delo - sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - prostorska stiska - pravice varovancev zavoda - poseg v ustavno varovane pravice - nujna oskrba - namestitev v psihiatrično bolnišnico - sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - bolnišnično zdravljenje - končano zdravljenje - začasnost ukrepa
Določitev začasnega nadomestnega zavoda ni izrecno predvidena v zakonu. Vendar je imelo sodišče za tako odločitev oporo v pravnih izhodiščih odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-477/18-19, Up-93/18-37 z dne 23. 5. 2019, ki je ugotovilo, da je nameščanje oseb v prezasedene socialnovarstvene zavode neustavno, in v sklepu VS RS II Ips 51/2019 z dne 25. 4. 2019. Z njim je Vrhovno sodišče RS odstopilo od dotedanje sodne prakse, ki prostorske stiske socialnovarstvenih zavodov ni štela za pravnorelevanten odklonitveni razlog za sprejem osebe z duševno motnjo. Opozorilo je na ustavnopravno vrednotenje vseh kolidirajočih vrednot in pravic v zvezi s tem ter na ustavno vzdržno in hkrati ustavno nujno razlago določb ZDZdr. Ob ugotovitvi, da je utemeljen odvzem prostosti osebi z duševno motnjo, pri kateri akutno bolnišnično zdravljenje ni (več) potrebno, in ob ugotovljeni prezasedenosti ustreznih socialnovarstvenih zavodov, je treba ZDZdr razlagati tako, da se lahko odredi začasna namestitev osebe v druge – za osebo primerljive zavode, med drugim tudi v psihiatrične bolnišnice, tako da bodo (začasno) zavarovane dobrine, ki jih ščiti 39. člen ZDZdr. Ta izhodišča so bila sprejeta ob zavedanju Vrhovnega sodišča RS, da psihiatrične bolnišnice niso namenjene dolgoročnemu bivanju oseb po končanem zdravljenju, in da nameščanje oseb, ki zdravljenja ne potrebujejo, v bolnišnice, lahko pripelje do njihovega prekomernega obremenjevanja.
Nadaljnja sodna praksa se je zavzela za restriktivni pristop pri izrekanju začasnih namestitev oseb z duševno motnjo, ki ne potrebujejo (več) bolnišničnega zdravljenja, v psihiatrične bolnišnice. Gre za skrajni ukrep, ko so izčrpane vse druge možnosti. Pri odločitvi o izbiri ustreznega zavoda in trajanju namestitve (drugi odstavek 48. člena ZDZdr) mora sodišče upoštevati tudi različen namen oddelkov pod posebnim nadzorom v psihiatričnih bolnišnicah, ki so namenjeni zdravljenju duševno bolnih oseb, od namena nastanitvenih varovanih oddelkov socialnovarstvenih zavodov.
kontradiktornost postopka - pravica do izjave - pravica do obrambe z zagovornikom
Za realno in učinkovito uresničitev pravice do kontradiktornosti in pravice do obrambe z zagovornikom, oziroma pravice do izjave, mora biti tako obdolžencu kot zagovorniku predhodno omogočeno, da izvesta za procesna dejanja, glede katerih se ima obdolženi sam ali po zagovorniku pravico izjaviti, še preden o njih odloči sodišče. Iz Ustave RS in drugega odstavka 205. člena ZKP izhajajoča dolžnost sodišča predpostavlja vročitev predloga za podaljšanje pripora obema, tako obdolžencu kot tudi zagovorniku ter nato spoštovanje 24-urnega roka, do izteka katerega ima obramba pravico, da se izjavi o okoliščinah ter dejstvih, ki so navedeni v pripornem predlogu in dokazih, na katere se predlog opira, ter možnost da ponudi nasprotna dejstva in dokaze.
ZPIZ-2 člen 41, 41-1, 63, 63/2, 63/2-1.. ZPP člen 287.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - invalidska pokojnina - komisija za fakultetna izvedenska mnenja - preostala delovna zmožnost
Glede pritožbenih navedb, da je bila tožnica s strani ZRSZ napotena na zdravniški pregled na MDPŠ, ki pa je v nasprotju z mnenjem izvedenskega organa ugotovil, da tožnica ni sposobna za pridobitno delo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da ne gre za mnenje, ki bi imelo v primeru ugotavljanja invalidnosti odločilno vlogo. Enako kot ostala dokazna dokumentacije je bilo tudi omenjeno vprašanje predmet presoje sodišča. Do medicinske dokumentacije se je opredelil tudi izvedenski organ, katerega mnenje je sodišče, zaradi prepričljivosti, tudi upoštevalo pri svoji odločitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00060698
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 168, 168/3, 169, 169/7.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - zavrnitev zahteve za preiskavo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - preslepitev
Navedbe v konkretnem opisu kaznivega dejanja, da je "osumljeni oškodovanca namenoma pregovoril v poslovno sodelovanje in lažnivo prikazal, da bo izpolnil svojo obveznost z dovozom in nasutjem kvalitetne zemlje", po oceni pritožbenega sodišča same zase ne zadostujejo za konkretizacijo tega zakonskega znaka. Vsebini in naravi teh ravnanj namreč nista takšni, da bi (že) na njuni podlagi bilo mogoče sklepati na obstoj zakonskega znaka preslepitve. V obravnavani zadevi je v abstraktnem delu opisa kaznivega dejanja sicer navedeno, da je osumljeni (pri opravljanju gospodarske dejavnosti) z lažnim prikazovanjem preslepil oškodovanca, da bodo obveznosti izpolnjene. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru povezovanje abstraktnega dejanskega stanu kaznivega dejanja poslovne goljufije z opisom obstoječih ravnanj v konkretnem delu opisa ne prispeva h konkretizaciji znaka preslepitve oziroma njegove vsebine, kot bistvenega znaka kaznivega dejanja.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca
Tako sodna izvedenka MDPŠ kot izvedenski organ sta skozi pisna izvedenska mnenja in njihove dopolnitve pri tožnici ugotovila preostalo delovno zmožnost v okviru III. kategorije invalidnosti. Bistvena značilnost dokaza z izvedencem je zagotoviti sodišču znanje, ki ga to nima in brez katerega odločitev v sporu ni mogoča in objektivizacija preostalih dokazov.
odškodnina - soprispevek - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - krivdna odgovornost - dokaz z izvedencem medicinske stroke - postavitev novega izvedenca - nepremoženjska škoda - vzročna zveza - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
S tem je tožnici prisojena odškodnina v višini 18.000,00 EUR, kar predstavlja v času odmere odškodnine ob izdaji sodbe sodišča prve stopnje 14 povprečnih mesečnih neto plač na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji, tako odmerjena odškodnina pa je tudi primerljiva s podobnimi primeri v sodni praksi.
ZPP člen 115, 115/2, 339, 339/2, 339/2-8.. ZZVZZ člen 80.a.
oprava naroka za glavno obravnavo v nenavzočnosti stranke in pooblaščenca - opravičilo za izostanek z naroka - bolniški stalež - zdravniško opravičilo
Po 80.a členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ) se zdravniško opravičilo o upravičeni odsotnosti izda na obrazcu, ki ga predpiše minister pristojen za zdravje.
izvršilni naslov - izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - nedenarna nenadomestna obveznost - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - dopustitev in opustitev - neizpolnitev obveznosti - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - izpolnitev obveznosti - uporaba dovozne poti - ogled
S sklepom je sodišče dolžniku izreklo denarno kazen in mu jo naložilo v plačilo ter sklenilo, da jo bo v primeru neplačila prisilno izterjalo po uradni dolžnosti, dolžniku je določilo nov rok za izpolnitev nedenarne obveznosti in mu zagrozilo, da mu bo v primeru neizpolnitve nedenarne obveznosti izreklo novo, višjo denarno kazen. ZIZ takega postopanja ne predvideva, saj določa, da mora sodišče v primeru, ko ugotovi, da dolžnik nedenarne obveznosti ni izpolnil, že prej izrečeno denarno kazen izterjati po uradni dolžnosti (in ne kazni šele izreči in dolžniku določati roka za njeno plačilo), dolžniku določiti nov rok za izpolnitev obveznosti in za primer neizpolnitve te obveznosti izreči novo, višjo denarno kazen (ne pa z izrekom take kazni šele zagroziti).
Dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da so zaključki sodišča glede neutrjenosti bankine laični in temeljijo le na navedbah upnika, ne da bi se sodišče o dejanskem stanju glede tega prepričalo z ogledom na kraju samem. Na tem mestu višje sodišče ponovno opozarja na napotek, ki ga je dalo v sklepu II Ip 261/2021 z dne 20. 4. 2021 in v katerem je zapisalo, da bo pri obravnavanju ponovnega upnikovega predloga za izrekanje nove, višje denarne kazni treba natančno ugotoviti, ali dolžnik izpolnjuje obveznost po izvršilnem naslovu. Ob tem je višje sodišče poudarilo, da dolžniku ne z izvršilnim naslovom ne s sklepom o izvršbi ni bila odvzeta posest njegovih parcel, preko katerih poteka upnikova pot (pri čemer niti ne gre za javno cesto, kot navaja sodišče, temveč za pot preko dolžnikovega dvorišča), in da zgolj parkiran avto na dolžnikovi parceli še ne pomeni, da je s tem upnikova pot ovirana. Ker gre za različno široko parcelo, po kateri poteka upnikova pot, je višje sodišče poudarilo, da bo najverjetneje na kraju samem treba ugotoviti, ali res že vsako parkiranje na dolžnikovi parceli pomeni kršitev obveznosti po izvršilnem naslovu. Višje sodišče pri tem napotku vztraja in tokrat še dodaja, da bo moralo sodišče prve stopnje ob tem tudi preveriti stanje in širino bankine, saj dolžnik ves čas postopka trdi, da je bankino utrdil tako, da prenese bistveno težje tovore, kot je osebni avto, in da je upniku vedno omogočen nemoten prehod delno po asfaltiranem delno po gramoziranem delu dvorišča oziroma po utrjeni bankini, zato ne more od dolžnika zahtevati, da mora biti njegovo dvorišče ves čas popolnoma prazno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ELEKTRONSKE TELEKOMUNIKACIJE - STVARNO PRAVO
VSM00060754
ZEKom-1 člen 2, 2/1, 9, 9/5, 19, 20, 21, 22, 93, 238. ZTel-1 člen 52, 53, 54. ZSZ člen 3, 18, 18/1, 20, 28, 28/1. OZ člen 339, 339/2, 339/3. SPZ člen 37, 99. ZPP člen 337, 337/1. URS člen 33, 69. ZTel člen 1, 2, 2-1, 2-2, 2-5, 2-25, 2-26, 4, 4/2, 7, 7-3. ZEKom člen 77, 78, 79, 80.
razširitev služnosti - služnost v javno korist - priposestvovanje služnosti - odstranitev oddajnika - aktivna legitimacija - res iudicata - gospodarska javna infrastruktura - višina stroškov postopka - vznemirjanje lastninske pravice
V obravnavani zadevi bistveno, ali je bila z namestitvijo oddajnika na antenski stolp že pridobljena služnost razširjena, ali je dejansko po vsebini ostala enaka. Izjemno naravo služnosti v javno korist, ki jo v bistvenem razlikuje od siceršnjih nepravih stvarnih služnosti, določa njena javnopravna lastnost, to je, da gre pri njej za razlaščujoč poseg (v obravnavani zadevi ne sicer za odvzem, ampak za omejitev lastninske pravice), ki mora biti zato v skladu z ustavno pravnimi varovali. Služnosti v javno korist ni mogoče pridobiti s priposestvovanjem, če je za pridobitev le-te obstajala druga zakonsko določena možnost, pa je upravičenec ni izkoristil. Načeloma ni mogoče omejevati služnostne pravice na določeno tehnologijo, saj so vanjo praviloma vključene vse tehnologije, ki se uporabljajo v določenem razvojnem obdobju kot "tehnologije", vendar pod pogojem, da uvajanje novih "tehnologij", ki eventualno po obsegu presegajo dosedanje načine, ne pomenijo prevelike obremenitve služečega zemljišča. V tem primeru je treba lastniku služečega zemljišča priznati, da se brani pred povečano in spremenjeno obremenitvijo.
OZ člen 15, 24, 24/3, 846, 846/1. ZNPosr člen 2, 2-5, 5, 5/3.
nepremičninsko posredovanje - provizija za nepremičninsko posredovanje - neobstoj ustnega dogovora - soglasje o bistvenih sestavinah - obstoj pooblastilnega razmerja - materialno procesno vodstvo
Ne oglas za nepremičnino (ki vsebuje pogoj prodajalca, da kupec prevzame plačilo 2 % posredniške provizije) in ne ogled nepremičnine, toženke ne obvezujeta k plačilu provizije. Prodajalčev pogoj, da kupec prevzame plačilo dela provizije, velja, če je potrjen v sklenjeni pogodbi o prodaji nepremičnine.
Ni utemeljeno sklicevanje, da je plačilo 2 % provizije s strani kupca nepremičnine splošen poslovni običaj. Tisto, kar je pri določenem poslu običajno ravnanje, ni avtomatično dokaz o obstoju in vsebini konkretnega posla. Naročitelj (prodajalec ali kupec) mora nepremičninski agenciji plačati provizijo za opravljeno delo le v primeru sklenjene pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami.
Skladno z določbo drugega odstavka člena 435 ZKP pritožba zoper izpodbijani sklep glede na tako odločitev prvega sodišča ni dovoljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu v zapisanem pravnem pouku o pravici do pritožbi namesto pravilnega pravnega pouka, ki bi se moral glasiti, da pritožba zoper izpodbijani sklep ni dovoljena, napačno navedlo, da je zoper sklep, s katerim je bil predlog za izločitev zavrnjen (oziroma zavržen) dovoljena. Tako napačno podan pravni pouk s strani sodišča prve stopnje, pa obrambi ne daje pravice do pritožbe v primeru, kot je obravnavani, torej, ko po samem zakonu pritožba, kar je bilo predhodno obrazloženo, ni dovoljena.
Pravico do plačila stroškov in nagrade izvedenca je mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava, ki se nanašajo na naročeno delo, saj se nagrada za izvedenca, ki ni sodni izvedenec, ne more odmeriti po določbah Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Vendar, ker je bil izvedenec pritegnjen v sodnem postopku, je treba določila o podjemni pogodbi, tako glede opravljenega dela kot tudi v delu, ki se nanašajo na plačilo, uporabljati smiselno. To pomeni, da je treba upoštevati, da se o stroških izvedenca odloča v več fazah med postopkom, pri čemer pretežni (glavni) del opravljenega dela izvedenec opravi, ko sodišču predloži pisno izvedensko mnenje.
namen skrbništva - delni odvzem poslovne sposobnosti - dolžnosti skrbnika
Ima pa pritožba prav, da ni zakonske podlage za to, da se med naloge skrbnika uvrsti njegovo sodelovanje v postopkih za izboljšanje in ohranitev zdravja predlagateljice. Kot izhaja iz obrazložitve predloga zakona, je treba določbo 239. člena DZ tolmačiti v smislu, da skrbnik ni dolžan imeti varovanca pri sebi in osebno skrbeti za njegovo vsakodnevno nego in varstvo, temveč si mora zgolj prizadevati za njegovo zdravljenje. Prizadevanje za predlagateljičino zdravljenje pa je že zajeto v dikciji izpodbijanega sklepa, ki se nanaša na vzpodbuja predlagateljice k rednemu jemanju predpisane zdravstvene terapije.