ZFPPIPP člen 47, 104, 104/6. Pravilnik o spremembah Pravilnika o tarifi za odmero nagrade upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in prisilne likvidacije ter stroških, do povrnitve katerih je upravitelj v teh postopkih upravičen (2022) člen 3.
nagrada upravitelju za vnovčenje stečajne mase in razdelitev - konstitutiven sklep - uporaba meril za določanje nagrade stečajnim upraviteljem - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - načelo pravne varnosti in zaupanja v pravo - javni interes
Za stanje, ki je sicer nastalo v preteklosti, učinki pa še trajajo, je treba uporabiti novelirani pravilnik. Določila novele v konkretnem primeru niso bila uporabljena retroaktivno, kot zmotno zatrjuje pritožnik. Po mnenju pritožbenega sodišča ne gre niti za t.i. nepravo retroaktivnost, pri kateri gre za poseg v pravni položaj, ki je nastal v preteklosti v času veljavnosti prvotne ureditve, pa v tem času še ni zaključen. Načelo varstva zaupanja v pravo posamezniku ne zagotavlja nespremenljivosti predpisov, pač pa da mu država pravnega položaja ne bo arbitrarno poslabšala, to je brez razloga, utemeljenega v prevladujočem javnem interesu. V konkretnem primeru pa je pravladujoč legitimen javni interes utemeljen v znižanju nekaterih previsokih tarif za odmero nagrad upraviteljem v insolvenčnih postopkih zaradi uresničitve načela zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP). S tem tudi ni bil prestopljen okvir prostora lastne presoje o koliziji načela zaupanja v nadaljnji obstoj pravnih norm in načela prilagajanja prava družbenim spremembam.
izdaja začasne odredbe v sporu iz družinskopravnih razmerij - začasen odvzem otroka - namestitev otroka v krizni center - namestitev otroka v zavod - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - vrnitev otroka - visoka ogroženost otroka - največja korist otroka
Otroka sta gotovo v stiski tudi zaradi ločitve od matere, vendar pa je njun ogrožujoč položaj (ki je trajal dalj časa) zahteval, da se ju staršema začasno odvzame, saj sta v svoji družini utrpela izdatno škodo. Njun zdrav psihosocialni razvoj ni bil zagotovljen. Namestitev dečkov v mladinski dom je še vedno v njuno največjo korist. V okviru vedenjske problematike otroka še vedno nihata, kar priča, da jima je treba zagotavljati stalno strokovno pomoč, pri čemer potrebujeta mir in stabilnost. Zato tudi stikov še ni mogoče izvajati izven prostorov ali zunanjih površin mladinskega doma. Pomembno je, da bi predlagateljica redno, ne pa le občasno, obiskovala programe za izboljšanje starševskih kapacitet, s čimer bi lahko bili bolj kvalitetni tudi njeni stiki s sinovoma.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061005
KZ-1 člen 299, 299/1, 299/3. ZKP člen 16, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-1, 373, 386. ZNPPol člen 4, 4/1, 21, 21/1.
kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - subjektivni element kaznivega dejanja - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - konkretizacija pritožbenih očitkov - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločba o kazenski sankciji
Čeprav je v abstraktnem delu opisa kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena Kz-1 uvodoma res navedeno, da je obdolženec dejanje storil proti uradni osebi, ko je ta opravljala naloge javne varnosti (in ne naloge policije), je iz nadaljevanja konkretnega dela opisa povsem jasno razvidno, da je uporaba pojma javne varnosti podrobneje konkretizirana z izrecno navedbo določbe 2. alineje prvega odstavka 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol), ki opredeljuje izključno naloge policije, ter opisom, da je obdolženec kaznivo dejanje izvršil proti policistu, ki je na terasi lokala interveniral zaradi pretepa, v katerem je obdolženec poškodoval mladoletnega A. A.
STANOVANJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00060770
ZVEtL-1 člen 7, 29, 42, 43, 55. SZ-1 člen 23.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - površina parcele - kvadratura stavbe - merila - urbanistični in arhitekturni pogoji - vpis pravic v zemljiško knjigo - vabilo na narok - kontradiktornost - neobvezna izvedba naroka - konkretizacija pritožbenih razlogov - dokaz s sodnim izvedencem
Postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča ne določa obveznosti in nujnosti oprave naroka.
Zakon sodišču omogoča, da z uporabo meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča. To je tudi storilo sodišče v obravnavani zadevi, ko je s pomočjo izvedenke, ki si je ogledala kraj in po pregledu dokumentacije v spisu, ugotavljalo obseg pripadajočega zemljišča k stavbama. Zahteva po omejitvi zemljišča na določeno kvadraturo ne obstaja.
ponovna odmera pokojnine - dokup zavarovalne dobe za čas študija - trenutek plačila
Časovno trajanje upravnega postopka ne more vplivati na vrednotenje sporne dobe. Zakon je jasen. Dokup mora biti izvršen do 31. 12. 2012. O izvršenosti dokupa lahko govorimo samo v primeru že izvedenega plačila. Plačilo prispevkov in upoštevanje dobe na podlagi plačila prispevkov je potrebno ločiti od povsem tehničnega vprašanja izvedbe plačila prispevkov, ki je zvezano z določili, ki se nanašajo na trajanje upravnega postopka.
ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/5.. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72/2, 73.
zavrženje tožbe - nepopolna tožba - poziv na dopolnitev tožbe - molk organa
Ker je bila tožba pomanjkljiva in nerazumljiva, je sodišče postopalo po 1. odst. 108. člena ZPP. Tožnika je s sklepom z dne 2. 6. 2022 pozvalo, da v 15 dneh tožbo dopolni in popravi tako, da predloži odločbo drugostopenjskega organa oz. izkaže predpostavko za molk organa, da postavi jasen in določen tožbeni zahtevek, da predloži odločbo Centra za socialno delo, s katero naj bi bila zavrnjena pravica do občinske denarne pomoči, zahtevo za izdajo odločbe o pritožbi in dokazilo, da je po preteku dvomesečnega roka zahteval izdajo drugostopenjske odločbe.
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da ne gre za procesno stanje iz 2. odst. 72. člena ZDSS-1. Ker tožba ni bila popravljena in dopolnjena v skladu s sklepom z dne 2. 6. 2022, jo je sodišče na podlagi 5. odst. 108. člena ZPP zakonito zavrglo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060641
KZ-1 člen 191, 191/1. ZKP člen 167, 167/1, 169, 169/7, 355, 355/2, 402, 402/3.
kaznivo dejanje nasilja v družini - preiskava v kazenskem postopku - utemeljen sum storitve kaznivega dejanja - pritožba državnega tožilca - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa
V fazi odločanja o odreditvi preiskave sodišče obstoja posameznih odločilnih dejstev ne presoja po načelu proste presoje dokazov in se tudi ne spušča v presojo verodostojnosti dokazov ter tehtanje nasprotujočih si dokazov v smislu drugega odstavka 355. člena ZKP. Skozi to postopkovno fazo sodišče zgolj oceni, ali zbrani dokazi zadoščajo za utemeljen sum, da je obravnavani osumljenec izvršil kaznivo dejanje. In v aktualnem stadiju zbrano gradivo je po oceni pritožbenega sodišča takšne kvalitete, da poda zadostno podlago za sklep o obstoju utemeljenega suma, da je osumljeni storil kaznivo dejanje nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1. Posledično je pritožbeno sodišče zoper A. A. uvedlo kazensko preiskavo.
ZPP člen 105, 108, 108/1, 108/5.. ZDSS-1 člen 72, 72/1, 72/2.
zavrženje tožbe - poziv na dopolnitev tožbe
Iz dejanskih ugotovitev izpodbijanega sklepa pravilno izhaja, da je bil tožnici sklep o popravi tožbe vročen 18. 8. 2022. Tožnica je 22. 8. 2022 vložila vlogo z istima listinama, že priloženima tožbi, ter hkrati navedla, da odgovora na pritožbo oz. drugostopenjsko upravno odločbo še ni prejela. Sodišče prve stopnje v okoliščinah obravnavanega primera posledično pravilno zaključuje, da ne gre za stanje po 2. odst. 72. člena ZDSS-1, ki bi ga bilo mogoče šteti za molk organa. Ker tožnica tožbe tudi ni popravila niti je ni dopolnila v skladu s sklepom z dne 19. 7. 2022, jo je na podlagi 5. odst. 108. člena ZPP zakonito zavrglo.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v oddelek pod posebnim nadzorom - zadržanje v psihiatrični bolnišnici - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - organska duševna motnja
Pritožbene navedbe o okoliščinah, v katerih je policija našla udeleženca, ne vzbujajo dvoma o pravilnosti ugotovitev o udeleženčevem duševnem stanju in nezmožnosti presoje o potrebnosti zdravljenja. Iz pritožničinih navedb izhaja, da je v kratkem času, v katerem je zanj in zase urejala prenočišče, odtaval, da ga ni našla in je morala prositi za pomoč njegovo skrbnico, ki se je obrnila na policijo. Te navedbe so v bistvenem skladne s tem, kar je povedal udeleženec in utrjujejo pravilnost zaključka, da se je udeleženčevo zdravstveno stanje poslabšalo do te mere, da ni zmožen presoje o sebi.
Ob preizkusu po uradni dolžnosti pritožbeno sodišče ne dvomi niti o obstoju ostalih predpostavk za zadržanje na zdravljenju brez privolitve.
OZ člen 132, 167, 174, 175. ZPP člen 214. ZBPP člen 46, 46/3.
zahtevek za povrnitev premoženjske škode - povrnitev škode zaradi izgube zaslužka - izgubljeni zaslužek - bodoča škoda - mesečna renta - zmanjšanje delovne zmožnosti - premoženjska škoda - delovna nesreča - izguba zaposlitve - dokazni standard mejne verjetnosti - neprerekane trditve - primerjalna metoda - izvedenec finančne stroke - odprava rente - ugovor omejene zavarovalne vsote - brezplačna pravna pomoč
Škoda zaradi izgubljenega zaslužka je, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka, iz katerega izvira, bodoča škoda. Odškodnina zanjo (in s tem tudi renta v prihodnje) pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem stanju stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. O povrnitvi te škode se odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive trenutnega škodnega dogodka.
Okoliščina, da je šel tožnikov bivši delodajalec v likvidacijo, zaradi česar je prišlo do prenehanja delovnih razmerij in družbe same, ne zadostuje za sklep o nedokazanosti bodoče tožnikove zaposlitve, ki bi mu prinašala primerljivo plačo za delo, ki ga je opravljal. Pravno nepomembno za odločitev je, da je delodajalec z izbrisom prenehal, saj je tožnik v trditveni podlagi podal povsem zadostne trditve o tem, da bi se tudi potem (po likvidaciji) še naprej preživljal tako, kot se je pred nezgodo, in sicer z delom gozdnega delavca.
Ker toženka glede na zadostno trditveno podlago tožnika ni podala ugovorov, da tožnik ne bi mogel v bodoče drugje pridobiti dela, kot ga je opravljal v času delovne nezgode, ki bi mu prinašal zaslužek, kot bi ga prejemal, če ne bi bilo škodnega dogodka, je mogoče že na podlagi neprerekanih tožnikovih trditev zaključiti, da bi se tožnik zelo verjetno še naprej preživljal tako, kot se je pred nezgodo.
INVALIDI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VDS00061449
ZPIZ-2 člen 111, 111/1, 194, 194/1, 194/3.. ZUP člen 221, 221/3.. OZ člen 190, 190/1.
I. kategorija invalidnosti - invalidska pokojnina - letni dodatek k pokojnini - začasna upravna odločba - vračilo neupravičeno izplačanih sredstev
Institut pravnomočnosti varuje priznano pravico le v okviru pravnega in dejanskega stanja podanega ob priznanju pravice. Zato je priznana pravica iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, po kateri je zavarovanec upravičen do določenih prejemkov, varovana le v primeru, če po izdaji odločbe o priznanju te pravice obstojijo še naprej vsi potrebni pravni in dejanski pogoji za njeno priznanje oziroma izplačevanje. Če se dejanske okoliščine po izdaji odločbe o pravici spremenijo, lahko zavarovanec pravico še naprej uživa le v primeru, če so še nadalje izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Če ti niso več izpolnjeni, je novo dejstvo podlaga za novo upravno odločanje. Za obdobje, v katerem zavarovanec ni izpolnjeval pogoja za izplačevanje dajatve, tožena stranka odloči o preplačilu in dolžnosti vračila izplačanih sredstev v odločbi o ugotovitvi preplačila.
ZPIZ-2 člen 63, 63/3.. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
ugotavljanje invalidnosti - zmožnost za delo - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so bili v postopku pred tožencem pri ugotavljanju tožnikove delazmožnosti pravilno upoštevani pogoji delovnega mesta in tudi delovna dokumentacija. Tožnik je imel sicer še sklenjeno pogodbo o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske, ki je začela veljati 1. 3. 2016, vendar tožnikovo pogodbeno delo ne more predstavljati svojega poklica v smislu tretjega odstavka 63. člena ZPIZ-2 in predstavljati podlago za oceno invalidnosti.
predlog za izdajo začasne odredbe - prepis na drugo šolo - pogoji za prešolanje - prešolanje učenca na drugo šolo - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - okoliščine konkretnega primera - neogroženost otroka - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - kraj bivanja - stiki otroka s staršem
Kadar starši ne živijo skupaj in otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo obema, v skladu z drugim odstavkom 151. člena DZ odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj otrok, sporazumno in v skladu s koristjo otrok. Če se starši niti ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumejo o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na razvoj otrok, odloči o tem sodišče (četrti odstavek 151. člena DZ).
Začasna odredba o vprašanju prešolanja je začasna odločitev sodišča o vprašanju, ki (praviloma) bistveno vpliva na razvoj otrok; starši pa se o njem niso sporazumeli. Dejstvo, da je sin zaupan v vzgojo in varstvo materi, samo po sebi ne pomeni, da se ga prešola v kraj materinega bivališča oz. kraj, ki ga ta izbere.
Ob nadomestitvi soglasja v smislu četrtega odstavka 151. člena DZ mora sodišče vzeti v obzir okoliščine primera, ki jih je pravilno pretreslo v izpodbijanem sklepu in jim tudi dalo pravo težo. Pravno pomembne so torej ugotovitve sodišča, da je deček tudi po spremembi odločitve o vzgoji in varstvu med tednom bival z očetom, v (šolskem) okolju je vraščen in si želi ostati v okolju, ki ga pozna. Nič torej ne kaže na to, da bi bila verjetno izkazana takšna ogroženost (prim. 161. člena DZ), ki bi jo lahko preprečila začasna nadomestitev soglasja za prešolanje v drug kraj.
ZPP člen 161, 161/1, 362.. ZUPJS člen 3, 6, 32, 32/1, 41.. SZ-1 člen 121, 121/5.. OZ člen 1, 1/2, 190, 197.
ponovno sojenje pred sodiščem prve stopnje - subvencija tržne najemnine - trajanje postopka - plačilo v izogib sili - verzijski zahtevek
Pravno in življenjsko je povsem sprejemljivo ravnanje tožnikov, ki so na podlagi določila 190. člena OZ v izogib nevarnosti deložacije najemodajalcu sami plačali celotni znesek najemnine. Trajanje postopka priznanja subvencije za tržno najemnino je spremenilo razmerja med deležniki, kar je privedlo do neprimernosti postopka, opredeljenega v določilih ZUPJS za konkretni primer. Najemodajalec kot zakonsko določen prejemnik izplačila subvencije, je celotno najemnino že prejel, tudi del, za katerega je bila tožnikom subvencija priznana. Sicer ne s strani občine, temveč s strani tožnikov. Upoštevajoč sistem socialne varnosti in načel, ki ta sistem prežemajo, je pravno neprimerno vztrajati pri uporabi zakonskih določil, ki ne nalegajo na konkretni dejanski stan ter hkrati stranko, ki jo je potrebno socialno zaščititi, izpostavljati tveganjem in stroškom nadaljnjih sodnih postopkov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00060698
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 168, 168/3, 169, 169/7.
kaznivo dejanje poslovne goljufije - zavrnitev zahteve za preiskavo - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - abstraktni in konkretni opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskega znaka - preslepitev
Navedbe v konkretnem opisu kaznivega dejanja, da je "osumljeni oškodovanca namenoma pregovoril v poslovno sodelovanje in lažnivo prikazal, da bo izpolnil svojo obveznost z dovozom in nasutjem kvalitetne zemlje", po oceni pritožbenega sodišča same zase ne zadostujejo za konkretizacijo tega zakonskega znaka. Vsebini in naravi teh ravnanj namreč nista takšni, da bi (že) na njuni podlagi bilo mogoče sklepati na obstoj zakonskega znaka preslepitve. V obravnavani zadevi je v abstraktnem delu opisa kaznivega dejanja sicer navedeno, da je osumljeni (pri opravljanju gospodarske dejavnosti) z lažnim prikazovanjem preslepil oškodovanca, da bodo obveznosti izpolnjene. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru povezovanje abstraktnega dejanskega stanu kaznivega dejanja poslovne goljufije z opisom obstoječih ravnanj v konkretnem delu opisa ne prispeva h konkretizaciji znaka preslepitve oziroma njegove vsebine, kot bistvenega znaka kaznivega dejanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00060286
ZVPot člen 21b, 21b/2. OZ člen 468, 468/1, 468/1-2.
prodajna pogodba - garancija za brezhibno delovanje stvari - znižanje kupnine - oblikovalni zahtevek
Posebna pravila o povrnitvi neposredne škode (manjše vrednosti stvari z napako), ki veljajo za odgovornost prodajalca za brezhibno delovanje stvari, izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti glede zahtevkov (pravic) kupca v primeru neposredne škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari, ki ne deluje brezhibno. Kupec lahko povrnitev te neposredne škode zahteva samo z zahtevki za odpravo okvare oziroma za zamenjavo stvari in z uveljavljanjem pravice do sorazmernega znižanja kupnine in pravice odstopiti od prodajne pogodbe.
Ker tudi določba drugega odstavka 21.b člena ZVPot določa, da lahko potrošnik zahteva znižanje kupnine, gre po presoji pritožbenega sodišča tudi pri zahtevku za znižanje kupnine v okviru garancije za tožbeno oblikovalno pravico.
nesporno dejansko stanje - pritožbene novote - računi - listine - priznana dejstva
Tožena stranka na dopolnitev tožbe tožeče stranke v kateri je ta utemeljila tožbeni zahtevek po temelju in višini in za svoje navedbe predložila tudi dokazne listine, kljub pozivu sodišča, ni odgovorila in navedb tožeče stranke ni prerekala. V ugovoru zoper sklep o izvršbi pa je tožena stranka podala povsem nekonkretizirane navedbe, zato je prvostopno sodišče skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP, le-te štelo za priznane ter izdalo odločbo po 488. členu ZPP, kar je po oceni pritožbenega sodišča smelo storiti. Dolžnost stranke iz 212. člena ZPP je, da se izjavi o trditvah in dokazih nasprotne stranke, česar pa tožena stranka kljub pozivu sodišča, ni storila. Ker priznanih dejstev po 214. členu ZPP ni potrebno dokazovati, je sodišče odločilo po 488. členu ZPP, kar v gospodarskih sporih lahko. Za novote, ki jih tožena stranka uveljavlja sedaj s pritožbo, pa v skladu s 1. odstavkom 337. člena ZPP tožena stranka niti ne navede, zakaj jih ni podala pravočasno. Zato so pritožbene novote nedopustne in neupoštevne, pritožba pa neutemeljena.
reševanje predhodnih vprašanj - razlogi za prekinitev postopka - prekinitev postopka, kadar je zoper pravnomočno odločitev drugega sodišča o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo
Prekinitev postopka po sklepu sodišča je obvezna le v zakonsko predvidenih primerih, med drugim če sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje (in pritožnica to pravilno razume), je v tem pravdnem postopku predhodne narave vprašanje pridobitve lastninske pravice na podlagi upravne odločbe. O tem vprašanju je bilo na matičnem (upravnem) področju že odločeno s pravnomočno odločbo, na katero je pravdno sodišče v tem postopku vezano (13. člen ZPP). Vložitve izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju (ne glede na to, kateri razlog je v tem sredstvu uveljavljan) pa med primere, v katerih je prekinitev postopka po sklepu sodišča obvezna, ni mogoče uvrstiti.
SPZ člen 193, 194, 195, 196, 196/2, 197, 198, 199, 199/1, 200. OZ-UPB1 člen 216, 216/1, 216/3, 217, 220, 225. ZZK-1 člen 20, 20/2. ZZK-1E člen 35. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6, 172, 172.a, 172.a/1, 172.a/2, 172.a/3, 172.a/4, 172.a/5, 180, 180/1, 196, 196/1, 196/1-2, 198. ZPP člen 105, 105/4, 108, 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 365, 365/1, 365/1-3.
izvršba na nepremičnino - predlog za ustavitev izvršbe - zavrnitev predloga - zemljiško pismo - izvirnik - vrednostni papir - zemljiški dolg - indosament - nepopolna vloga - zavrženje predloga - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa - pritožbeni stroški
Ker v obravnavani zadevi predlagatelj vse do izdaje izpodbijanega sklepa sodišču ni predložil izvirnika, ampak le kopijo zemljiškega pisma, ni uspel izkazati imetništva zemljiškega pisma in tudi ne izpodbiti domneve iz četrtega odstavka 172.a člena ZIZ.1 Kot pravilno se torej izkaže stališče sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal upravičenja za vložitev predloga za ustavitev izvršbe na nepremičnine po 180. členu ZIZ.
delegacija pristojnosti - delegacija krajevne pristojnosti - sorodstveno razmerje
Če zaradi izločitve sodnika sodišče ne more postopati, sporoči okrajno ali okrožno sodišče to višjemu sodišču, ki odloči, da naj postopa v zadevi drugo stvarno pristojno sodišče z njegovega območja.