ZSReg člen 29, 32, 42. ZNP-1 člen 19. ZPP člen 337, 337/1.
zavod - umik soglasja - sprememba poslovnega naslova - predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - vsebina vloge - dopustne pritožbene novote - vrnitev v novo odločanje
Sodišče druge stopnje pritrjuje predlagateljici v pritožbi, da iz vsebine njene vloge, to je obvestila sodišču o preklicu oziroma umiku soglasja za prijavo poslovnega naslova in sedeža, ni mogoče sklepati, da je predlagateljica po vsebini predlagala izbris zavoda iz sodnega registra brez likvidacije. Bistveni del njene vloge se namreč nanaša na njen predlog, da sodišče zavod po njenem zastopniku pozove k spremembi poslovnega naslova in sedeža ter iz registra izbriše poslovni naslov in sedež na naslovu, vpisanem v sodni register. Zato je že v izhodišču zmotno materialnopravno stališče v izpodbijanem sklepu registrskega sodišča, da je bil predlagan izbrisni postopek po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ker iz vsebine vloge predlagateljice slednje ne izhaja.
pravnomočen sklep o dedovanju - izvedba zapuščinskega postopka - zavrnitev predloga - naknadno najdeno premoženje - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - trditveno in dokazno breme - status stranke v zapuščinskem postopku - predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju
Glede premičnin, denarnih sredstev in vrednostnih papirjev ter neizplačane pokojnine, je pritožnica pred sodiščema prve in druge stopnje dala zgolj pavšalne navedbe, zato podrobnejši odgovor ni potreben. Sodišče prve stopnje je pritožnici tudi pravilno pojasnilo, da lahko kadarkoli pozneje vloži predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, ko/če bo izkazala obstoj dodatne zapuščine.
zakonski znaki prekrška - uporaba milejšega zakona - plavajoča naprava - imetnik - uporabnik
Pri spremembi PZ torej ni šlo le za redakcijski popravek, temveč dejansko za razširitev kroga oseb, ki lahko storijo prekršek po 29. točki prvega odstavka 978.člena PZ.
Zavarovana dobrina kaznivega dejanja krive izpovedbe po drugem odstavku 284. člena KZ-1 je integriteta sodnih postopkov ter s tem avtoriteta organa, ki vodi postopek. Stranka z izvršitvijo kaznivega dejanja sodišču onemogoči ugotovitev resničnega dejanskega stanja, ki je pogoj za uporabo pravilnega materialnega prava, pod dodatnim pogojem iz drugega odstavka tega člena, da je sodišče na njeno krivo izpovedbo oprlo svojo odločbo.
terjatve iz delovnega razmerja - delo preko polnega delovnega časa - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - zadostna trditvena podlaga - sklepčnost tožbe - nepopolna tožba - poziv k popravi tožbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
Izpodbijana sodba pravilno ugotavlja, da iz tožbenega zahtevka ne izhaja znesek, ki naj bi ga bila toženka dolžna plačati tožniku za posamezen vtoževani mesec iz naslova plačila za delo in plačila dnevnic. Čeprav navedena ugotovitev pomeni, da tožba v tem delu ni bila popolna, sodišče prve stopnje ni tožnika s sklepom pozvalo k popravi tožbe na podlagi 108. člena ZPP (ki izrecno zahteva tudi opozorilo stranki, da bo v primeru nepoprave tožbe sodišče to zavrglo). Ker tožba v navedenem delu ni bila popolna, ni bila sposobna za vsebinsko presojo in sodišče prve stopnje njene (ne)sklepčnosti niti ni moglo presojati.
Okoliščine, ki jih je sodišče izpostavilo kot ključne za zaključek o nesklepčnosti tožbe za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, tj. da ni jasno, zakaj je tožnik delal v temi, zakaj je skočil s kamiona, s kakšne višine ter ali je toženka (oziroma kako) za to odgovorna, so po presoji pritožbenega sodišča predmet ugotavljanja v nadaljnjem dokaznem postopku, seveda ob upoštevanju tudi trditev in dokaznih predlogov nasprotne stranke.
URS člen 22, 29, 34. ZKP člen 5, 5/2, 104, 104/1, 105, 392, 392/6.
premoženjskopravni zahtevek - izvedba naroka za glavno obravnavo - načelo kontradiktornosti postopka - odločitev o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca - razveljavitev sodbe
Prvostopenjsko sodišče ni izvedlo naroka za glavno obravnavo, na katerem bi ugotavljalo, ali so uveljavljani premoženjskopravni zahtevki oškodovancev po višini utemeljeni, s čimer obsojencu ni dalo možnosti, da se izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki se nanaša na njegovo odgovornost povrniti oškodovancem škodo, posledično pa je bilo poseženo v njegovo pravico do obrambe.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. SPZ člen 9, 10. ZZK-1 člen 8.
zaznamba izvršbe - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobra vera - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da zastavna pravica tožene stranke temelji na pogodbeni podlagi in ni bila pridobljena šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Pravilno je pojasnilo, da pridobitev zastavne pravice na nepremičnini na pogodbeni podlagi učinkuje tudi zoper v zemljiško knjigo nevpisanega (originarnega) solastnika pod pogojem, da je pridobitelj zastavne pravice v dobri veri, in glede na podatke v spisu pravilno ugotovilo, da je tožena stranka navedla in utemeljila, da je bila dobroverna in se je v celoti oprla na javne podatke v zemljiški knjigi, tožnica pa teh navedb sploh ni prerekala ali zatrjevala (in dokazovala) nasprotno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da ima poplačilna pravica tožene stranke prednost pred s strani tožnice zatrjevano originarno pridobitvijo solastninske pravice.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - zavrnitev ugovora - povračilo stroškov dolžnika - odvetniška tarifa - vrednost spornega predmeta - višina dolga
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravno določbo 1. točke tarifne številke 37 OT, ko je kot znesek, za katerega je dolžnik prezadolžen (in od katerega je odvisna višina nagrade), upoštevalo zgolj vsoto priznanih terjatev obeh upnikov, ki sta vložila ugovor proti odpustu obveznosti. Ugovor proti odpustu obveznosti je namreč uperjen proti nastopu pravnih učinkov odpusta obveznosti - to je proti prenehanju upnikove pravice sodno uveljavljati plačilo terjatev upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, celo ne glede na to, ali je upnik terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja. Učinki morebitne uveljavitve ugovora proti odpustu obveznosti se ne raztezajo zgolj na terjatve upnika, ki je ugovor vložil, na kar pravilno opozarja pritožnik, pač pa na vse upnike.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSK00064866
OZ člen 198.. SZ člen 117.. ZPP člen 8, 212, 243, 286, 339, 339/1.
uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine - nadomestno stanovanje - dolžnost sklenitve prodajne pogodbe (kontrahirna dolžnost) - višina uporabnine - dokazovanje - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - imetnik stanovanjske pravice
Neutemeljeno pritožba napada razloge, s katerimi je sodišče zavrnilo toženčev ugovor o prenehanju obveznosti plačila uporabnine zaradi uničenja spornega stanovanja. Toženec je namreč nesporno stanovanje za bivanje z ženo uporabljal vse do 30. 11. 2021. Že navedeno utrjuje zaključek, da stanovanje očitno ni bilo uničeno in neuporabno, kar bi utemeljevalo prenehanje obveznosti plačevanja uporabnine. Toženec je tako določeno korist od uporabe stanovanja zagotovo imel. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je stanje stavbe, v kateri se nahaja to stanovanje, nesporno slabo in je bila v tej zvezi izdana tudi odločba gradbene inšpekcije o prepovedi njene uporabe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060288
ZPP člen 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja
Kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče zagreši takrat, kadar ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali so v njej navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Z nasprotovanjem dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje, pa pritožnica tega pritožbenega razloga ni utemeljila.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061179
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 18, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/2.
kaznivo dejanje grožnje - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokazov - kršitev kazenskega zakona - konkretizacija zakonskih znakov - resnost grožnje - kazenska sankcija - denarna kazen
Grožnja je resna, če je objektivno zmožna povzročiti vznemirjenje ali občutek strahu za življenje, telesno celovitost, prostost ali premoženje oškodovanca, pri čemer za izvršitev kaznivega dejanja grožnje ni nujno, da se oškodovanec dejansko počuti ogroženega ali ustrahovanega. Pri presoji resnosti grožnje je treba upoštevati možen učinek ravnanja storilca kot celote in ne zgolj glede njegovih posameznih delov. Objektivno resnost grožnje je treba presojati glede na okoliščine konkretnega primera, upoštevaje vsebino grožnje, kontekst, v katerem je izrečena, odnos med storilcem in oškodovancem ipd. Obravnavane besede, ki jih je obdolženec izrekel oškodovanki (da jo bo ubil, "zlamal" in spravil s tega sveta), so nedvomno takšne narave in intenzitete, da so že po naravi stvari pri vsakem človeku, ne samo oškodovanki, objektivno zmožne povzročiti občutek prestrašenosti in ogroženosti.
ZDR-1 člen 155, 156, 179.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZJU člen 140.. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
vojska - misija - neizkoriščen tedenski počitek - dnevni počitek - premoženjska škoda - sklepčnost tožbe - dokazna ocena
Ena od pravic delavca iz delovnega razmerja, vzpostavljenega s pogodbo o zaposlitvi, je število ur dela, ki jih mora opraviti v določenem časovnem obdobju. V primeru, da delodajalec te pravice ne spoštuje in mora delavec opraviti večje število ur, krši svojo pogodbeno obveznost. Če ima to za posledico škodo, jo je delodajalec dolžan delavcu povrniti po splošnih pravilih civilnega prava (140. člen ZJU; 179. člen ZDR-1), pri čemer je Vrhovno sodišče RS kot zmotno opredelilo določitev odškodnine v višini 11 ur in pojasnilo, da je delavec upravičen do zneska glede na dejanske ure opravljenega dela, ki mu ni bilo plačano.
sklep o dedovanju - zapuščinski postopek - način delitve zapuščine - izločitev iz zapuščine - dedni dogovor - dedič - odgovornost za zapustnikove dolgove - dedičeva odgovornost za dolgove - upravnik večstanovanjske stavbe - obratovalni stroški - razdelilni ključ - aktivna in pasivna legitimacija - stvarnopravni zahtevek - obligacijski zahtevek
V primeru izločitve premoženja zaradi lastništva toženke zapuščinsko sodišče (izločenega) premoženja ne bi zajelo v obsegu zapuščine. V takšnem primeru zapuščinsko sodišče tudi ne bi navajalo toženke kot upnice v postopku. Prav tako toženki in zakonitima dedičema ne bi bilo treba skleniti sporazuma o delitvi zapuščine. Toženka ne bi prejela solastniškega deleža zapuščine, saj bi že bila lastnica izločenega premoženja, ki ne sodi v zapuščino.
razlika v plači - dodatek k plači - nadpovprečna delovna uspešnost - ustni dogovor - ničnost dogovora - obseg dela - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Zgolj na podlagi splošne ugotovitve, da je tožnica opravljala dodatno nalogo s področja plačilnega prometa poleg rednega dela oziroma izven delokroga svojega delovnega mesta, ni mogoče zaključiti, da je bil zaradi tega obseg njenega dela bistveno povečan, zaradi česar bi lahko bila upravičena do izplačila dodatka za izredno delovno uspešnost v vtoževanem obdobju.
Odločitev sodišča prve stopnje o tožničini upravičenosti do dodatka za izredno delovno uspešnost je zmotna tudi iz razloga, ker zaključek o opravljanju povečanega obsega dela temelji na napačni presoji, da dodatna zadolžitev priprave plačilnega naloga pomeni opravljanje dela izven delokroga njenega delovnega mesta.
preklic naroka - odsotnost tožene stranke z naroka - pogoji za preložitev naroka - pravica do sojenja v navzočnosti - pravica do sojenja v razumnem roku - pravovarstveni interes - pravni interes (pravna korist) za tožbo
Pogoji za preklic naroka niso bili izpolnjeni, saj toženka ni izkazala upravičenega razloga za njeno odsotnost, na naroku pa je bila zastopana po pooblaščencu.
Iz trditvene podlage toženke ne izhaja, o čem bi glede na listinske dokaze in neprerekano višino terjatve izpovedovala ob svojem zaslišanju, česar tudi v pritožbi ne konkretizira, zato z opustitvijo izvedbe predlaganega dokaza, ki trditev ne more nadomestiti, ni bila kršena njena pravica do izvedbe dokazov.
ZPIZ-2 člen 63, 63/3.. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
ugotavljanje invalidnosti - zmožnost za delo - uveljavljanje bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so bili v postopku pred tožencem pri ugotavljanju tožnikove delazmožnosti pravilno upoštevani pogoji delovnega mesta in tudi delovna dokumentacija. Tožnik je imel sicer še sklenjeno pogodbo o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske, ki je začela veljati 1. 3. 2016, vendar tožnikovo pogodbeno delo ne more predstavljati svojega poklica v smislu tretjega odstavka 63. člena ZPIZ-2 in predstavljati podlago za oceno invalidnosti.
reševanje predhodnih vprašanj - razlogi za prekinitev postopka - prekinitev postopka, kadar je zoper pravnomočno odločitev drugega sodišča o predhodnem vprašanju vloženo izredno pravno sredstvo
Prekinitev postopka po sklepu sodišča je obvezna le v zakonsko predvidenih primerih, med drugim če sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje (in pritožnica to pravilno razume), je v tem pravdnem postopku predhodne narave vprašanje pridobitve lastninske pravice na podlagi upravne odločbe. O tem vprašanju je bilo na matičnem (upravnem) področju že odločeno s pravnomočno odločbo, na katero je pravdno sodišče v tem postopku vezano (13. člen ZPP). Vložitve izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju (ne glede na to, kateri razlog je v tem sredstvu uveljavljan) pa med primere, v katerih je prekinitev postopka po sklepu sodišča obvezna, ni mogoče uvrstiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061005
KZ-1 člen 299, 299/1, 299/3. ZKP člen 16, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-1, 373, 386. ZNPPol člen 4, 4/1, 21, 21/1.
kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - subjektivni element kaznivega dejanja - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - konkretizacija pritožbenih očitkov - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - zakonski znaki kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - odločba o kazenski sankciji
Čeprav je v abstraktnem delu opisa kaznivega dejanja po tretjem v zvezi s prvim odstavkom 299. člena Kz-1 uvodoma res navedeno, da je obdolženec dejanje storil proti uradni osebi, ko je ta opravljala naloge javne varnosti (in ne naloge policije), je iz nadaljevanja konkretnega dela opisa povsem jasno razvidno, da je uporaba pojma javne varnosti podrobneje konkretizirana z izrecno navedbo določbe 2. alineje prvega odstavka 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol), ki opredeljuje izključno naloge policije, ter opisom, da je obdolženec kaznivo dejanje izvršil proti policistu, ki je na terasi lokala interveniral zaradi pretepa, v katerem je obdolženec poškodoval mladoletnega A. A.
SPZ člen 193, 194, 195, 196, 196/2, 197, 198, 199, 199/1, 200. OZ-UPB1 člen 216, 216/1, 216/3, 217, 220, 225. ZZK-1 člen 20, 20/2. ZZK-1E člen 35. ZIZ člen 15, 38, 38/5, 38/6, 172, 172.a, 172.a/1, 172.a/2, 172.a/3, 172.a/4, 172.a/5, 180, 180/1, 196, 196/1, 196/1-2, 198. ZPP člen 105, 105/4, 108, 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/2, 365, 365/1, 365/1-3.
izvršba na nepremičnino - predlog za ustavitev izvršbe - zavrnitev predloga - zemljiško pismo - izvirnik - vrednostni papir - zemljiški dolg - indosament - nepopolna vloga - zavrženje predloga - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa - pritožbeni stroški
Ker v obravnavani zadevi predlagatelj vse do izdaje izpodbijanega sklepa sodišču ni predložil izvirnika, ampak le kopijo zemljiškega pisma, ni uspel izkazati imetništva zemljiškega pisma in tudi ne izpodbiti domneve iz četrtega odstavka 172.a člena ZIZ.1 Kot pravilno se torej izkaže stališče sodišča prve stopnje, da predlagatelj ni izkazal upravičenja za vložitev predloga za ustavitev izvršbe na nepremičnine po 180. členu ZIZ.