DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00060040
ZIZ člen 272.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe - mladoletna oseba - šolanje - izbira osnovne šole
Namen začasne odredbe ni dokončna regulacija razmerij med udeleženci, temveč preprečitev akutne ogroženosti z ukrepom začasne narave. Kot je pravilno obrazložilo sodišče, zaslišanje strokovne delavke glede na njeno dopolnjeno poročilo ni bilo potrebno, zaradi narave postopka, v katerem mora sodišče ukrepati hitro in odloča z dokaznim standardom verjetnosti, pa sodišče tudi ni bilo dolžno postaviti sodne izvedenke.
V največjo otrokovo korist je da šolanje prične v kraju, ki ga pozna, in skupaj z otroci iz soseščine, kar zanjo pomeni stabilnost in varnost.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpoved večjemu številu delavcev - opravljanje drugega dela - izvršljivost izreka - poziv nazaj na delo - reparacija - samostojni podjetnik posameznik - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Pritožba pravilno opozarja, da je poslovni razlog obstajal na nivoju celotnega podjetja, saj se je toženec zaradi odločitve o bistvenem zmanjšanju proizvodnih kapacitet odločil zreducirati število zaposlenih znotraj vseh organizacijskih enot oziroma oddelkov, torej tudi v oddelku Kadrovske in splošne službe, v katerem je opravljal delo tožnik. Za določitev presežnih delavcev je določil enotne kriterije in izvedel ocenjevanje vseh zaposlenih po notranjih organizacijskih enotah. Na podlagi tako izvedenega ocenjevanja je bil spoznan za presežnega delavca tudi tožnik. Iz navedenega tako izhaja, da za presojo zakonitosti izpodbijane odpovedi ni pomembno, ali je pri tožencu prenehala potreba po delu, podobnem delu informatika, temveč je pomembno, ali je bil na podlagi ocenjevanja po kriterijih tožnik zakonito določen za presežnega delavca.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - olajševalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni - denarna kazen - višina dnevnega zneska
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje kot bistveno (posebno) olajševalno okoliščino štelo, da je obtoženec krivdo po obtožbi priznal na predobravnavnem naroku, vse druge okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje štelo kot olajševalne, pa so skupaj s priznanjem krivde privedle do končne odločitve sodišča prve stopnje, da obtožencu zaporno kazen omili in mu izreče kazen dve leti in sedem mesecev zapora.
Pritožnik nima prav, da število tujcev ni obteževalna okoliščina, res pa je, da ni taka okoliščina, ki bi izključno vplivala na odmero kazni.
Višino dnevnega zneska 5,00 EUR je sodišče prve stopnje odmerilo glede na premoženjske razmere obtoženca, v skladu s tretjim odstavkom 47. člena KZ-1, pri čemer je upoštevalo, da obtoženec trenutno nima prihodkov in premoženja, čeprav je pred prijetjem bil zaposlen in je prejemal redno mesečno plačo v višini med 1.800,00 do 2.200,00 EUR ter da se je izšolal za poklic železokrivca. Kot je razvidno iz 8. točke izpodbijane sodbe, je na višino dnevnega zneska vplivala tudi okoliščina, da obtoženec skrbi za družino ter da ima dolgove, ki jih bo moral odplačevati.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 54, 54/1, 54/1-3, 56.. ZPP člen 8.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi - začasno povečan obseg dela - zakonit razlog
Pritožbeno zavzemanje tožnice, da sklenjeni aneksi (skupaj s prvotno pogodbo o zaposlitvi za določen čas) ne predstavljajo nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, temveč so nezakoniti, je neutemeljeno. Glede na njihovo vsebino (neodvisno od poimenovanja) je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in obrazložilo, da ti, skupaj z vsebino prvotne pogodbe o zaposlitvi za določen čas, dejansko predstavljajo svoje pogodbe o zaposlitvi (in ne zgolj podaljšanje prvotne). Z njimi je bilo izrecno dogovorjeno, da se sklepajo za točno določeno obdobje zaradi začasno povečanega obsega dela, pod pogoji, z nalogami in vsebino kot so bili dogovorjeni v pogodbi o zaposlitvi za določen čas z dne 15. 5. 2020.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ŠOLSTVO
VSL00060578
OZ člen 134. ZPP člen 1. ZUS-1 člen 1, 4, 4/1.
odškodninsko pravo - odškodninska odgovornost osnovne šole - kršitev ustavne pravice - pravica do izobraževanja - pogoj PCT - nosilec javnih pooblastil - stvarna pristojnost - upravni spor - zavrženje tožbe
Tožnik s prepovednim zahtevkom izpodbija ravnanje javne oblasti oz. nasprotuje določbam odloka kot podzakonskega predpisa. Po značaju gre za javnopravni spor. Pritožbeno sodišče je seznanjeno s prakso Vrhovnega sodišča RS I Up 81/2022 z dne 13. 7. 2022, da ravnanje šole v podobnem primeru (zahteva trikrat tedenskega testiranja) ne presega narave opozorila oziroma obvestila o tem, kaj odlok zahteva od naslovnikov, in zato pri navodilih osnovne šole, tudi če so razumljena kot celota njenih dejanj in navodil, ne gre za oblastveni akt ali dejanje. Vendar pa je prav takšna vsebinska presoja stvar upravnega spora in ne pravdnega postopka in zato zadeva sodi v pristojnost upravnega in ne pravdnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00060838
ZKP člen 538, 538/1, 542, 542/1, 543. OZ člen 132, 168. ZDoh-2 člen 27, 27-5, 127.
pravica do povrnitve škode - povrnitev škode zaradi neupravičene obsodbe - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - pravno priznana škoda - neupravičena obsodba - neupravičen pripor - izgubljeni dobiček - povrnitev izgubljenega dobička - trditvena podlaga - čisti dobiček - poslovanje družbe - vzročna zveza - zaposlitev - nedopustne pritožbene novote - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec finančne stroke - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - plačilo akontacije
Škoda, ki nastane zaradi samega teka kazenskega postopka, ni pravno priznana škoda, vendar pa v obravnavanem primeru tožniku ni bila priznana odškodnina zaradi izgubljenega dobička zaradi teka kazenskega postopka, temveč zaradi neupravičenega pripora in neupravičene obsodbe.
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da se v civilnih postopkih ne odloča o javnopravnih obremenitvah izplačil, tudi zato, ker se s tem posega v pristojnost upravnih organov.
pravnomočen sklep o dedovanju - izvedba zapuščinskega postopka - zavrnitev predloga - naknadno najdeno premoženje - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - trditveno in dokazno breme - status stranke v zapuščinskem postopku - predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju
Glede premičnin, denarnih sredstev in vrednostnih papirjev ter neizplačane pokojnine, je pritožnica pred sodiščema prve in druge stopnje dala zgolj pavšalne navedbe, zato podrobnejši odgovor ni potreben. Sodišče prve stopnje je pritožnici tudi pravilno pojasnilo, da lahko kadarkoli pozneje vloži predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, ko/če bo izkazala obstoj dodatne zapuščine.
sklep o dedovanju - zapuščinski postopek - način delitve zapuščine - izločitev iz zapuščine - dedni dogovor - dedič - odgovornost za zapustnikove dolgove - dedičeva odgovornost za dolgove - upravnik večstanovanjske stavbe - obratovalni stroški - razdelilni ključ - aktivna in pasivna legitimacija - stvarnopravni zahtevek - obligacijski zahtevek
V primeru izločitve premoženja zaradi lastništva toženke zapuščinsko sodišče (izločenega) premoženja ne bi zajelo v obsegu zapuščine. V takšnem primeru zapuščinsko sodišče tudi ne bi navajalo toženke kot upnice v postopku. Prav tako toženki in zakonitima dedičema ne bi bilo treba skleniti sporazuma o delitvi zapuščine. Toženka ne bi prejela solastniškega deleža zapuščine, saj bi že bila lastnica izločenega premoženja, ki ne sodi v zapuščino.
odgovornost lastnika vozila za prekršek - obrnjeno dokazno breme - izvajanje dokazov v korist obdolženca - ocena dokazov
Drži, da za razbremenitev odgovornosti po 8. členu ZPrCP zadošča, da lastnik že z določeno stopnjo izkaže, da ni vozil in da to lahko stori tudi s predlaganjem ustreznih dokazov. Če pa sodišče te dokaze izvede, so predmet dokazne ocene.
spor majhne vrednosti - laična pritožba - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog
Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja oziroma je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbenega sodišča, razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava.
ZSReg člen 29, 32, 42. ZNP-1 člen 19. ZPP člen 337, 337/1.
zavod - umik soglasja - sprememba poslovnega naslova - predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - vsebina vloge - dopustne pritožbene novote - vrnitev v novo odločanje
Sodišče druge stopnje pritrjuje predlagateljici v pritožbi, da iz vsebine njene vloge, to je obvestila sodišču o preklicu oziroma umiku soglasja za prijavo poslovnega naslova in sedeža, ni mogoče sklepati, da je predlagateljica po vsebini predlagala izbris zavoda iz sodnega registra brez likvidacije. Bistveni del njene vloge se namreč nanaša na njen predlog, da sodišče zavod po njenem zastopniku pozove k spremembi poslovnega naslova in sedeža ter iz registra izbriše poslovni naslov in sedež na naslovu, vpisanem v sodni register. Zato je že v izhodišču zmotno materialnopravno stališče v izpodbijanem sklepu registrskega sodišča, da je bil predlagan izbrisni postopek po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ker iz vsebine vloge predlagateljice slednje ne izhaja.
Zavarovana dobrina kaznivega dejanja krive izpovedbe po drugem odstavku 284. člena KZ-1 je integriteta sodnih postopkov ter s tem avtoriteta organa, ki vodi postopek. Stranka z izvršitvijo kaznivega dejanja sodišču onemogoči ugotovitev resničnega dejanskega stanja, ki je pogoj za uporabo pravilnega materialnega prava, pod dodatnim pogojem iz drugega odstavka tega člena, da je sodišče na njeno krivo izpovedbo oprlo svojo odločbo.
Ker sta zaradi smrti dediča zemljiškoknjižni lastnici postali toženi stranki vsaka do ½ celote na podlagi sklepa o dedovanju, je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da tožeča stranka razpolaga z verigo pridobitnih naslovov oziroma z listino, sposobno za vpis pridobitve lastninske pravice v zemljiško knjigo. Tako je za verjetno izkazala svojo lastninsko pravico v pričakovanju, pri tem pa tudi izkazala, da zaradi smrti dediča ne more več neposredno izposlovati vpisa lastninske pravice v zemljiškoknjižnem postopku. Pravilno je sodišče pre stopnje presodilo, da v postopku zavarovanja podane trditve in predložena listinska dokazila zadostujejo za verjeten obstoj nedenarne terjatve po primarnem tožbenem zahtevku.
Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno opozorilo na dejstvo, da imajo obsojenci na prestajanju zaporne kazni pravico do zagotavljanja potrebnih zdravstvenih storitev, ki se izvršujejo v zavodih za prestajanje kazni zapora. Ob tem se lahko zdravstvena oskrba za obsojence opravlja tudi v ustreznih zdravstvenih ustanovah zunaj zavoda, zaradi česar je povsem utemeljen zaključek, da morebitno nadaljnje zdravljenje obsojenca na prestajanju zaporne kazni ne bo ogroženo.
Tožena stranka je tožniku, ki je bil zaposlen kot tehnolog skrbnik 3, pravočasno in iz utemeljenega razloga izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker si je prilastil več kosov orodja tožene stranke, ker je s sredstvi in materialom tožene stranke brez dovoljenja tožene stranke na podlagi narejenih krojnih pol izdeloval kovinske izdelke za svoj račun in ker je na dan 11. 4. 2019 brez ustreznega evidentiranja odšel iz prostorov tožene stranke. S takšnim ravnanjem je tožnik naklepoma huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima zakonske znake kaznivega dejanja tatvine iz prvega odstavka 204. člena KZ-1.
Odločilno torej je, da je s pogodbo o prenosu podjetja novi toženec vstopil v celotni pravni položaj prvotnega toženca in je njegov pravni naslednik glede celote pravic, obveznosti in pravnih razmerij v zvezi s prenesenim podjetjem.
odstop kazenskega pregona tuji državi - odstop kazenskega spisa tuji državi v sojenje
Po določbi prvega odstavka 519. člena Zakona o kazenskem postopku se smejo v primeru, če je na ozemlju Republike Slovenije storil kaznivo dejanje tujec, ki ima stalno prebivališče v tuji državi, tej državi mimo pogojev iz 522. člena ZKP odstopiti vsi kazenski spisi za kazenski pregon in sojenje, če tuja država temu ne nasprotuje. Zagovornik pa določbo prvega odstavka 519. člena ZKP napačno tolmači. Ugotavljanje pogoja, ali druga država, v konkretnem primeru Ukrajina, prevzemu spisa nasprotuje ali ne je stvar naslednje faze postopka odstopa spisa, torej faze, ki sledi pravnomočnosti sklepa o odstopu.
zahtevek za plačilo odškodnine za škodo - poslovna odškodninska odgovornost - izgubljeni dobiček - obstoj vzročne zveze - teorija o naravni vzročnosti - teorija o adekvatni vzročnosti - teorija o ratio legis vzročnosti - predvidljivost škode - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - odškodnina za nepremožensko škodo - pomanjkljiva trditvena podlaga
Morebitna škoda je tožnici nastala zaradi uničenih kefirnih zrn, do česar je prišlo med postopkom liofilizacije. To predstavlja naravni vzrok škode. Sodišče prve stopnje se je na drugi strani postavilo na stališče, da je vzrok nastale škode okoliščina, da se tožnica ni prepričala, ali ima toženka vsa potrebna dovoljenja za izvajanje storitev liofilizacije. Pri tem iz prvostopenjske sodbe tudi ne izhaja jasno, ali je navedeno dejstvo štelo kot izključni razlog nastale škode ali pa kot okoliščino, ki je pomenila prekinitev naravne vzročne zveze, ki izhaja iz uničenja kefirnih zrn med procesom. V vsakem primeru je takšna presoja zmotna. Okoliščina, da toženka ni obrat za predelovanje živil oziroma da se tožnica o tem ni prepričala, ne more predstavljati vzročne zveze nastali škodi v naravnem pomenu.
Sodišče prve stopnje je prehitro začelo obravnavati vprašanje predvidljivosti škode (prvi odstavek 243. člen OZ), preden je sploh ugotavljalo, ali je tožnici nastala škoda in s kakšno stopnjo krivde je ravnala toženka v smislu 243. člena OZ. Ta omogoča razbremenitev odgovornosti stranke za povračilo „nepredvidljive“ škode le, če ta ni ravnala iz naklepa ali hude malomarnosti.
V skladu s 183. členom OZ sodišče prisodi pravni osebi za okrnitev ugleda ali dobrega imena pravično denarno odškodnino neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni, če spozna, da okoliščine primera to opravičujejo. Odškodnina po tem pravilu predstavlja odškodnino za nepremoženjsko škodo. Med dejanja, ki spadajo v domet tega člena teorija navaja predvsem primere neresničnih trditev v sredstvih javnega obveščanja in dejanja nelojalne konkurence. Zaradi povezanosti gospodarskih subjektov v gospodarski verigi bi sicer bila mogoča tudi okrnitev ugleda, kjer predhodna kršitev pogodbe enega udeleženca povzroči nemožnost izpolnitve naslednjega udeleženca tretjemu in posledična izguba ugleda ali dobrega imena. Vendar okoliščine obravnavnega primera kaj takšnega ne utemeljujejo, saj je bila trditvena podlaga tožnice v tem delu preskopa, pa tudi sam dokazni postopek (sicer skromnih) trditev o izgubi poslovnega ugleda ni potrdil.