Ker sta zaradi smrti dediča zemljiškoknjižni lastnici postali toženi stranki vsaka do ½ celote na podlagi sklepa o dedovanju, je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da tožeča stranka razpolaga z verigo pridobitnih naslovov oziroma z listino, sposobno za vpis pridobitve lastninske pravice v zemljiško knjigo. Tako je za verjetno izkazala svojo lastninsko pravico v pričakovanju, pri tem pa tudi izkazala, da zaradi smrti dediča ne more več neposredno izposlovati vpisa lastninske pravice v zemljiškoknjižnem postopku. Pravilno je sodišče pre stopnje presodilo, da v postopku zavarovanja podane trditve in predložena listinska dokazila zadostujejo za verjeten obstoj nedenarne terjatve po primarnem tožbenem zahtevku.
ZIKS-1 člen 45, 54, 54/1, 83, 85.. Pravilnik o plačilu za delo obsojencev (2016) člen 8, 8/1.
stvarna pristojnost - obsojenec - delo zapornika med prestajanjem kazni - pristojnost sodišča splošne pristojnosti
Delo obsojencev (plačilo za delo) je urejeno v ZIKS-1 in na njegovi podlagi sprejetem Pravilniku o plačilu za delo obsojencev. Tožnik sodnega varstva ne uveljavlja na podlagi 85. člena ZIKS-1 (prvi odstavek 8. člena pravilnika) niti 83. člena ZIKS-1 (obsojenec, ki meni, da je podvržen mučenju ali drugim oblikam krutega, prepovedanega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja), ampak zahteva plačilo denarnega zneska od Republike Slovenije. Gre za spor iz premoženjskega razmerja fizične in pravne osebe, za katerega je podana stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti – Okrožnega sodišča v Ljubljani
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061179
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 18, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/2.
kaznivo dejanje grožnje - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokazov - kršitev kazenskega zakona - konkretizacija zakonskih znakov - resnost grožnje - kazenska sankcija - denarna kazen
Grožnja je resna, če je objektivno zmožna povzročiti vznemirjenje ali občutek strahu za življenje, telesno celovitost, prostost ali premoženje oškodovanca, pri čemer za izvršitev kaznivega dejanja grožnje ni nujno, da se oškodovanec dejansko počuti ogroženega ali ustrahovanega. Pri presoji resnosti grožnje je treba upoštevati možen učinek ravnanja storilca kot celote in ne zgolj glede njegovih posameznih delov. Objektivno resnost grožnje je treba presojati glede na okoliščine konkretnega primera, upoštevaje vsebino grožnje, kontekst, v katerem je izrečena, odnos med storilcem in oškodovancem ipd. Obravnavane besede, ki jih je obdolženec izrekel oškodovanki (da jo bo ubil, "zlamal" in spravil s tega sveta), so nedvomno takšne narave in intenzitete, da so že po naravi stvari pri vsakem človeku, ne samo oškodovanki, objektivno zmožne povzročiti občutek prestrašenosti in ogroženosti.
ZPP-UPB3 člen 111, 111/2, 145, 280, 280/2.. ZIZ-UPB4 člen 181, 181/6.
izvršilni postopek - štetje rokov - nezakonita javna dražba - odredba o prodaji na javni dražbi - kršitev pravice do izjave v postopku - spletna javna dražba v izvršilnem postopku - vročitev s pritrditvijo na sodno desko
V ZIZ vprašanje štetja rokov ni posebej urejeno, zato je treba uporabiti določbe ZPP. Če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan (drugi odstavek 111. člena ZPP). To pomeni, da do začetka dražbe 4.3.2022 še ni poteklo 30 dni od objave odredbe o prodaji, kot to pravilno opozarja pritožba in da so bile torej pri izvedbi dražbe nepravilnosti.
pravnomočen sklep o dedovanju - izvedba zapuščinskega postopka - zavrnitev predloga - naknadno najdeno premoženje - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - trditveno in dokazno breme - status stranke v zapuščinskem postopku - predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju
Glede premičnin, denarnih sredstev in vrednostnih papirjev ter neizplačane pokojnine, je pritožnica pred sodiščema prve in druge stopnje dala zgolj pavšalne navedbe, zato podrobnejši odgovor ni potreben. Sodišče prve stopnje je pritožnici tudi pravilno pojasnilo, da lahko kadarkoli pozneje vloži predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, ko/če bo izkazala obstoj dodatne zapuščine.
odstop kazenskega pregona tuji državi - odstop kazenskega spisa tuji državi v sojenje
Po določbi prvega odstavka 519. člena Zakona o kazenskem postopku se smejo v primeru, če je na ozemlju Republike Slovenije storil kaznivo dejanje tujec, ki ima stalno prebivališče v tuji državi, tej državi mimo pogojev iz 522. člena ZKP odstopiti vsi kazenski spisi za kazenski pregon in sojenje, če tuja država temu ne nasprotuje. Zagovornik pa določbo prvega odstavka 519. člena ZKP napačno tolmači. Ugotavljanje pogoja, ali druga država, v konkretnem primeru Ukrajina, prevzemu spisa nasprotuje ali ne je stvar naslednje faze postopka odstopa spisa, torej faze, ki sledi pravnomočnosti sklepa o odstopu.
Zavarovana dobrina kaznivega dejanja krive izpovedbe po drugem odstavku 284. člena KZ-1 je integriteta sodnih postopkov ter s tem avtoriteta organa, ki vodi postopek. Stranka z izvršitvijo kaznivega dejanja sodišču onemogoči ugotovitev resničnega dejanskega stanja, ki je pogoj za uporabo pravilnega materialnega prava, pod dodatnim pogojem iz drugega odstavka tega člena, da je sodišče na njeno krivo izpovedbo oprlo svojo odločbo.
bančna garancija na prvi poziv - neodvisna bančna garancija - pogoji za izplačilo - unovčitev bančne garancije - predložitev dokumentov - pogoj - dokumentarni pogoj - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Pritožbeno sodišče sledi presoji prvostopenjskega sodišča, da gre pri izdani bančni garanciji za neodvisno bančno garancijo. To pomeni, da obveznost banke garanta ni odvisna od obstoja, veljavnosti ali izpolnitve katerekoli obveznosti iz temeljnega posla. Neodvisne bančne garancije se delijo na nepogojne in pogojne. Razlika med njimi je ta, da mora pri prvih upravičenec za unovčitev bančne garancije podati le zahtevo za njeno unovčitev, pri drugih pa mora poleg podaje zahteve izpolniti še dodatne pogoje, določene v garanciji. Ti pogoji morajo biti takšni, da ne nasprotujejo naravi instituta, to je neodvisnosti zavarovanja glede na temeljni posel. V nasprotnem primeru bančna garancija izgubi svojo neodvisno naravo.
V neodvisni bančni garanciji so kot pogoj za njeno unovčitev, ki ne spremenijo narave garancije v odvisno, lahko določeni pogoji dokumentarne narave (izjava upravičenca, v kateri mora navesti, kako je naročnik kršil obveznost iz temeljnega posla, izjava tretje osebe npr. nadzornega inženirja, da dela niso dokončana v roku, predložitev dokumenta, listine itd.). Pri teh garancijah banke ne preverjajo resničnosti vsebine izjav, dokumentov in listin, temveč za izplačilo garantirane vsote zadostuje že, da se banki predložene izjave, dokumenti in listine po obliki in vsebini skladajo z garancijskimi pogoji. Zato takšna bančna garancija kljub pogojem ohrani svojo neodvisno naravo.
odgovornost lastnika vozila za prekršek - obrnjeno dokazno breme - izvajanje dokazov v korist obdolženca - ocena dokazov
Drži, da za razbremenitev odgovornosti po 8. členu ZPrCP zadošča, da lastnik že z določeno stopnjo izkaže, da ni vozil in da to lahko stori tudi s predlaganjem ustreznih dokazov. Če pa sodišče te dokaze izvede, so predmet dokazne ocene.
Tožnica je bila pri toženki utemeljeno v disciplinskem postopku spoznana za odgovorno storitve hujše kršitve vojaške discipline po 12. točki četrtega odstavka 57. člena ZObr v povezavi s sumom storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, ker je v času od julija do 2. 8. 2019 kontinuirano, z namenom, da bi sebi pridobila protipravno premoženjsko korist, spravila z lažnim prikazovanjem dejanskega stanja in prikrivanjem dejanskih okoliščin toženko v zmoto s tem, da si je dala obračunavati potne stroške, do katerih ni bila upravičena, saj se je v tem obdobju na delo v vojašnico dejansko vozila z naslova B. in ne z naslova C., ki ga je kot naslov navedla v izjavi za povrnitev stroškov za prevoz z dne 8. 10. 2012.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00060838
ZKP člen 538, 538/1, 542, 542/1, 543. OZ člen 132, 168. ZDoh-2 člen 27, 27-5, 127.
pravica do povrnitve škode - povrnitev škode zaradi neupravičene obsodbe - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili - pravno priznana škoda - neupravičena obsodba - neupravičen pripor - izgubljeni dobiček - povrnitev izgubljenega dobička - trditvena podlaga - čisti dobiček - poslovanje družbe - vzročna zveza - zaposlitev - nedopustne pritožbene novote - dokaz s sodnim izvedencem - izvedenec finančne stroke - plačilo dohodnine od izplačane odškodnine - plačilo akontacije
Škoda, ki nastane zaradi samega teka kazenskega postopka, ni pravno priznana škoda, vendar pa v obravnavanem primeru tožniku ni bila priznana odškodnina zaradi izgubljenega dobička zaradi teka kazenskega postopka, temveč zaradi neupravičenega pripora in neupravičene obsodbe.
V sodni praksi se je ustalilo stališče, da se v civilnih postopkih ne odloča o javnopravnih obremenitvah izplačil, tudi zato, ker se s tem posega v pristojnost upravnih organov.
Odločilno torej je, da je s pogodbo o prenosu podjetja novi toženec vstopil v celotni pravni položaj prvotnega toženca in je njegov pravni naslednik glede celote pravic, obveznosti in pravnih razmerij v zvezi s prenesenim podjetjem.
Tožena stranka je tožniku, ki je bil zaposlen kot tehnolog skrbnik 3, pravočasno in iz utemeljenega razloga izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker si je prilastil več kosov orodja tožene stranke, ker je s sredstvi in materialom tožene stranke brez dovoljenja tožene stranke na podlagi narejenih krojnih pol izdeloval kovinske izdelke za svoj račun in ker je na dan 11. 4. 2019 brez ustreznega evidentiranja odšel iz prostorov tožene stranke. S takšnim ravnanjem je tožnik naklepoma huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima zakonske znake kaznivega dejanja tatvine iz prvega odstavka 204. člena KZ-1.
zahtevek za plačilo odškodnine za škodo - poslovna odškodninska odgovornost - izgubljeni dobiček - obstoj vzročne zveze - teorija o naravni vzročnosti - teorija o adekvatni vzročnosti - teorija o ratio legis vzročnosti - predvidljivost škode - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - odškodnina za nepremožensko škodo - pomanjkljiva trditvena podlaga
Morebitna škoda je tožnici nastala zaradi uničenih kefirnih zrn, do česar je prišlo med postopkom liofilizacije. To predstavlja naravni vzrok škode. Sodišče prve stopnje se je na drugi strani postavilo na stališče, da je vzrok nastale škode okoliščina, da se tožnica ni prepričala, ali ima toženka vsa potrebna dovoljenja za izvajanje storitev liofilizacije. Pri tem iz prvostopenjske sodbe tudi ne izhaja jasno, ali je navedeno dejstvo štelo kot izključni razlog nastale škode ali pa kot okoliščino, ki je pomenila prekinitev naravne vzročne zveze, ki izhaja iz uničenja kefirnih zrn med procesom. V vsakem primeru je takšna presoja zmotna. Okoliščina, da toženka ni obrat za predelovanje živil oziroma da se tožnica o tem ni prepričala, ne more predstavljati vzročne zveze nastali škodi v naravnem pomenu.
Sodišče prve stopnje je prehitro začelo obravnavati vprašanje predvidljivosti škode (prvi odstavek 243. člen OZ), preden je sploh ugotavljalo, ali je tožnici nastala škoda in s kakšno stopnjo krivde je ravnala toženka v smislu 243. člena OZ. Ta omogoča razbremenitev odgovornosti stranke za povračilo „nepredvidljive“ škode le, če ta ni ravnala iz naklepa ali hude malomarnosti.
V skladu s 183. členom OZ sodišče prisodi pravni osebi za okrnitev ugleda ali dobrega imena pravično denarno odškodnino neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni, če spozna, da okoliščine primera to opravičujejo. Odškodnina po tem pravilu predstavlja odškodnino za nepremoženjsko škodo. Med dejanja, ki spadajo v domet tega člena teorija navaja predvsem primere neresničnih trditev v sredstvih javnega obveščanja in dejanja nelojalne konkurence. Zaradi povezanosti gospodarskih subjektov v gospodarski verigi bi sicer bila mogoča tudi okrnitev ugleda, kjer predhodna kršitev pogodbe enega udeleženca povzroči nemožnost izpolnitve naslednjega udeleženca tretjemu in posledična izguba ugleda ali dobrega imena. Vendar okoliščine obravnavnega primera kaj takšnega ne utemeljujejo, saj je bila trditvena podlaga tožnice v tem delu preskopa, pa tudi sam dokazni postopek (sicer skromnih) trditev o izgubi poslovnega ugleda ni potrdil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ŠOLSTVO
VSL00060578
OZ člen 134. ZPP člen 1. ZUS-1 člen 1, 4, 4/1.
odškodninsko pravo - odškodninska odgovornost osnovne šole - kršitev ustavne pravice - pravica do izobraževanja - pogoj PCT - nosilec javnih pooblastil - stvarna pristojnost - upravni spor - zavrženje tožbe
Tožnik s prepovednim zahtevkom izpodbija ravnanje javne oblasti oz. nasprotuje določbam odloka kot podzakonskega predpisa. Po značaju gre za javnopravni spor. Pritožbeno sodišče je seznanjeno s prakso Vrhovnega sodišča RS I Up 81/2022 z dne 13. 7. 2022, da ravnanje šole v podobnem primeru (zahteva trikrat tedenskega testiranja) ne presega narave opozorila oziroma obvestila o tem, kaj odlok zahteva od naslovnikov, in zato pri navodilih osnovne šole, tudi če so razumljena kot celota njenih dejanj in navodil, ne gre za oblastveni akt ali dejanje. Vendar pa je prav takšna vsebinska presoja stvar upravnega spora in ne pravdnega postopka in zato zadeva sodi v pristojnost upravnega in ne pravdnega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060288
ZPP člen 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja
Kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče zagreši takrat, kadar ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali so v njej navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Z nasprotovanjem dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje, pa pritožnica tega pritožbenega razloga ni utemeljila.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00060040
ZIZ člen 272.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe - mladoletna oseba - šolanje - izbira osnovne šole
Namen začasne odredbe ni dokončna regulacija razmerij med udeleženci, temveč preprečitev akutne ogroženosti z ukrepom začasne narave. Kot je pravilno obrazložilo sodišče, zaslišanje strokovne delavke glede na njeno dopolnjeno poročilo ni bilo potrebno, zaradi narave postopka, v katerem mora sodišče ukrepati hitro in odloča z dokaznim standardom verjetnosti, pa sodišče tudi ni bilo dolžno postaviti sodne izvedenke.
V največjo otrokovo korist je da šolanje prične v kraju, ki ga pozna, in skupaj z otroci iz soseščine, kar zanjo pomeni stabilnost in varnost.