CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ŠOLSTVO
VSL00060578
OZ člen 134. ZPP člen 1. ZUS-1 člen 1, 4, 4/1.
odškodninsko pravo - odškodninska odgovornost osnovne šole - kršitev ustavne pravice - pravica do izobraževanja - pogoj PCT - nosilec javnih pooblastil - stvarna pristojnost - upravni spor - zavrženje tožbe
Tožnik s prepovednim zahtevkom izpodbija ravnanje javne oblasti oz. nasprotuje določbam odloka kot podzakonskega predpisa. Po značaju gre za javnopravni spor. Pritožbeno sodišče je seznanjeno s prakso Vrhovnega sodišča RS I Up 81/2022 z dne 13. 7. 2022, da ravnanje šole v podobnem primeru (zahteva trikrat tedenskega testiranja) ne presega narave opozorila oziroma obvestila o tem, kaj odlok zahteva od naslovnikov, in zato pri navodilih osnovne šole, tudi če so razumljena kot celota njenih dejanj in navodil, ne gre za oblastveni akt ali dejanje. Vendar pa je prav takšna vsebinska presoja stvar upravnega spora in ne pravdnega postopka in zato zadeva sodi v pristojnost upravnega in ne pravdnega sodišča.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2. SPZ člen 171, 171/1, 171/2. ZFPPIPP člen 56, 56/1, 57, 57/1, 58, 58/1, 58/1-2, 61, 67, 67/2, 308, 308/2.
prerekanje terjatev v stečajnem postopku - neposredno izvršljiv notarski zapis - neposestna zastavna pravica - napotitveni sklep - napačna napotitev na pravdo - procesna legitimacija upnika - izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala na podlagi izvršilnega naslova
Ker je s sporazumom v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki je izvršilni naslov in z izkazanim obvestilom AJPES-a o vpisu zastavne pravice na premičninah po seznamu kot prilogi navedenega notarskega zapisa nastala neposestna zastavna pravica na teh nepremičninah, je torej prerekana ločitvena pravica na opremi po seznamu kot sestavnem delu notarskega zapisa nastala na podlagi izvršilnega naslova. Čim pa je tako, mora tisti, ki je prerekal tako nastalo ločitveno pravico, vložiti tožbo za ugotovitev, da je ločitvena pravica prenehala ali da ne obstaja.
Zgolj s trditvijo o opremi kot sestavinah ali pritiklinah samega reportažnega vozila pritožnik ne more uspeti brez dodatnih pojasnil, katero in zakaj je določeno opremo šteti za sestavino in katero in zakaj za pritiklino. Njegova pritožbena trditev v tej smeri je zato nepreizkusljiva.
Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno opozorilo na dejstvo, da imajo obsojenci na prestajanju zaporne kazni pravico do zagotavljanja potrebnih zdravstvenih storitev, ki se izvršujejo v zavodih za prestajanje kazni zapora. Ob tem se lahko zdravstvena oskrba za obsojence opravlja tudi v ustreznih zdravstvenih ustanovah zunaj zavoda, zaradi česar je povsem utemeljen zaključek, da morebitno nadaljnje zdravljenje obsojenca na prestajanju zaporne kazni ne bo ogroženo.
ZDR-1 člen 31, 31/1, 54, 54/1, 54/1-3, 56.. ZPP člen 8.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi - začasno povečan obseg dela - zakonit razlog
Pritožbeno zavzemanje tožnice, da sklenjeni aneksi (skupaj s prvotno pogodbo o zaposlitvi za določen čas) ne predstavljajo nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, temveč so nezakoniti, je neutemeljeno. Glede na njihovo vsebino (neodvisno od poimenovanja) je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in obrazložilo, da ti, skupaj z vsebino prvotne pogodbe o zaposlitvi za določen čas, dejansko predstavljajo svoje pogodbe o zaposlitvi (in ne zgolj podaljšanje prvotne). Z njimi je bilo izrecno dogovorjeno, da se sklepajo za točno določeno obdobje zaradi začasno povečanega obsega dela, pod pogoji, z nalogami in vsebino kot so bili dogovorjeni v pogodbi o zaposlitvi za določen čas z dne 15. 5. 2020.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSK00064866
OZ člen 198.. SZ člen 117.. ZPP člen 8, 212, 243, 286, 339, 339/1.
uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine - nadomestno stanovanje - dolžnost sklenitve prodajne pogodbe (kontrahirna dolžnost) - višina uporabnine - dokazovanje - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - imetnik stanovanjske pravice
Neutemeljeno pritožba napada razloge, s katerimi je sodišče zavrnilo toženčev ugovor o prenehanju obveznosti plačila uporabnine zaradi uničenja spornega stanovanja. Toženec je namreč nesporno stanovanje za bivanje z ženo uporabljal vse do 30. 11. 2021. Že navedeno utrjuje zaključek, da stanovanje očitno ni bilo uničeno in neuporabno, kar bi utemeljevalo prenehanje obveznosti plačevanja uporabnine. Toženec je tako določeno korist od uporabe stanovanja zagotovo imel. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je stanje stavbe, v kateri se nahaja to stanovanje, nesporno slabo in je bila v tej zvezi izdana tudi odločba gradbene inšpekcije o prepovedi njene uporabe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061179
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 18, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/2.
kaznivo dejanje grožnje - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokazov - kršitev kazenskega zakona - konkretizacija zakonskih znakov - resnost grožnje - kazenska sankcija - denarna kazen
Grožnja je resna, če je objektivno zmožna povzročiti vznemirjenje ali občutek strahu za življenje, telesno celovitost, prostost ali premoženje oškodovanca, pri čemer za izvršitev kaznivega dejanja grožnje ni nujno, da se oškodovanec dejansko počuti ogroženega ali ustrahovanega. Pri presoji resnosti grožnje je treba upoštevati možen učinek ravnanja storilca kot celote in ne zgolj glede njegovih posameznih delov. Objektivno resnost grožnje je treba presojati glede na okoliščine konkretnega primera, upoštevaje vsebino grožnje, kontekst, v katerem je izrečena, odnos med storilcem in oškodovancem ipd. Obravnavane besede, ki jih je obdolženec izrekel oškodovanki (da jo bo ubil, "zlamal" in spravil s tega sveta), so nedvomno takšne narave in intenzitete, da so že po naravi stvari pri vsakem človeku, ne samo oškodovanki, objektivno zmožne povzročiti občutek prestrašenosti in ogroženosti.
terjatve iz delovnega razmerja - delo preko polnega delovnega časa - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost delodajalca - zadostna trditvena podlaga - sklepčnost tožbe - nepopolna tožba - poziv k popravi tožbe - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
Izpodbijana sodba pravilno ugotavlja, da iz tožbenega zahtevka ne izhaja znesek, ki naj bi ga bila toženka dolžna plačati tožniku za posamezen vtoževani mesec iz naslova plačila za delo in plačila dnevnic. Čeprav navedena ugotovitev pomeni, da tožba v tem delu ni bila popolna, sodišče prve stopnje ni tožnika s sklepom pozvalo k popravi tožbe na podlagi 108. člena ZPP (ki izrecno zahteva tudi opozorilo stranki, da bo v primeru nepoprave tožbe sodišče to zavrglo). Ker tožba v navedenem delu ni bila popolna, ni bila sposobna za vsebinsko presojo in sodišče prve stopnje njene (ne)sklepčnosti niti ni moglo presojati.
Okoliščine, ki jih je sodišče izpostavilo kot ključne za zaključek o nesklepčnosti tožbe za plačilo odškodnine zaradi nesreče pri delu, tj. da ni jasno, zakaj je tožnik delal v temi, zakaj je skočil s kamiona, s kakšne višine ter ali je toženka (oziroma kako) za to odgovorna, so po presoji pritožbenega sodišča predmet ugotavljanja v nadaljnjem dokaznem postopku, seveda ob upoštevanju tudi trditev in dokaznih predlogov nasprotne stranke.
Zavarovana dobrina kaznivega dejanja krive izpovedbe po drugem odstavku 284. člena KZ-1 je integriteta sodnih postopkov ter s tem avtoriteta organa, ki vodi postopek. Stranka z izvršitvijo kaznivega dejanja sodišču onemogoči ugotovitev resničnega dejanskega stanja, ki je pogoj za uporabo pravilnega materialnega prava, pod dodatnim pogojem iz drugega odstavka tega člena, da je sodišče na njeno krivo izpovedbo oprlo svojo odločbo.
izbrisana pravna oseba - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - obstoj terjatve - predhodni postopek - upravičen vlagatelj - aktivna procesna legitimacija
Pritožnica ni niti v postopku na prvi stopnji niti sedaj v pritožbi trdila, da bi imela terjatev do izbrisane pravne osebe, ki je v zemljiški knjigi ostala vpisana kot solastnica nepremičnin. Ves čas trdi le, da ima na tem premoženju določene pravice. To naj bi ji smiselno podeljevalo procesno legitimacijo za začetek stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane pravne osebe. Vendar navedeno tudi po presoji pritožbenega sodišča niti smiselno ne more pomeniti, da je pritožnica izkazala aktivno procesno legitimacijo za vložitev predloga v tem postopku. Kot razlastitvena upravičenka ima pritožnica v tem trenutku le pravni interes, ki ga v obliki pravovarstvenega zahtevka uveljavi (uresniči) v razlastitvenem postopku. Takega pravnega interesa ni mogoče enačiti s terjatvijo.
Izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine se opravi tako, da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari. V tovrstnih primerih se izvršba opravi na način, da se upniku omogoči posest stvari, to pa je, da se mu izroči ključe stanovanja ali stori drugo potrebno, da lahko upnik nemoteno vstopi v stanovanje. Zgolj opustitev rabe, ki jo v pritožbi izpostavljata dolžnika, ne zadošča.
zahtevek za plačilo odškodnine za škodo - poslovna odškodninska odgovornost - izgubljeni dobiček - obstoj vzročne zveze - teorija o naravni vzročnosti - teorija o adekvatni vzročnosti - teorija o ratio legis vzročnosti - predvidljivost škode - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - odškodnina za nepremožensko škodo - pomanjkljiva trditvena podlaga
Morebitna škoda je tožnici nastala zaradi uničenih kefirnih zrn, do česar je prišlo med postopkom liofilizacije. To predstavlja naravni vzrok škode. Sodišče prve stopnje se je na drugi strani postavilo na stališče, da je vzrok nastale škode okoliščina, da se tožnica ni prepričala, ali ima toženka vsa potrebna dovoljenja za izvajanje storitev liofilizacije. Pri tem iz prvostopenjske sodbe tudi ne izhaja jasno, ali je navedeno dejstvo štelo kot izključni razlog nastale škode ali pa kot okoliščino, ki je pomenila prekinitev naravne vzročne zveze, ki izhaja iz uničenja kefirnih zrn med procesom. V vsakem primeru je takšna presoja zmotna. Okoliščina, da toženka ni obrat za predelovanje živil oziroma da se tožnica o tem ni prepričala, ne more predstavljati vzročne zveze nastali škodi v naravnem pomenu.
Sodišče prve stopnje je prehitro začelo obravnavati vprašanje predvidljivosti škode (prvi odstavek 243. člen OZ), preden je sploh ugotavljalo, ali je tožnici nastala škoda in s kakšno stopnjo krivde je ravnala toženka v smislu 243. člena OZ. Ta omogoča razbremenitev odgovornosti stranke za povračilo „nepredvidljive“ škode le, če ta ni ravnala iz naklepa ali hude malomarnosti.
V skladu s 183. členom OZ sodišče prisodi pravni osebi za okrnitev ugleda ali dobrega imena pravično denarno odškodnino neodvisno od povračila premoženjske škode, pa tudi če premoženjske škode ni, če spozna, da okoliščine primera to opravičujejo. Odškodnina po tem pravilu predstavlja odškodnino za nepremoženjsko škodo. Med dejanja, ki spadajo v domet tega člena teorija navaja predvsem primere neresničnih trditev v sredstvih javnega obveščanja in dejanja nelojalne konkurence. Zaradi povezanosti gospodarskih subjektov v gospodarski verigi bi sicer bila mogoča tudi okrnitev ugleda, kjer predhodna kršitev pogodbe enega udeleženca povzroči nemožnost izpolnitve naslednjega udeleženca tretjemu in posledična izguba ugleda ali dobrega imena. Vendar okoliščine obravnavnega primera kaj takšnega ne utemeljujejo, saj je bila trditvena podlaga tožnice v tem delu preskopa, pa tudi sam dokazni postopek (sicer skromnih) trditev o izgubi poslovnega ugleda ni potrdil.
pravnomočen sklep o dedovanju - izvedba zapuščinskega postopka - zavrnitev predloga - naknadno najdeno premoženje - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - trditveno in dokazno breme - status stranke v zapuščinskem postopku - predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju
Glede premičnin, denarnih sredstev in vrednostnih papirjev ter neizplačane pokojnine, je pritožnica pred sodiščema prve in druge stopnje dala zgolj pavšalne navedbe, zato podrobnejši odgovor ni potreben. Sodišče prve stopnje je pritožnici tudi pravilno pojasnilo, da lahko kadarkoli pozneje vloži predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, ko/če bo izkazala obstoj dodatne zapuščine.
spor majhne vrednosti - laična pritožba - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog
Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja oziroma je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbenega sodišča, razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava.
ZSReg člen 29, 32, 42. ZNP-1 člen 19. ZPP člen 337, 337/1.
zavod - umik soglasja - sprememba poslovnega naslova - predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - vsebina vloge - dopustne pritožbene novote - vrnitev v novo odločanje
Sodišče druge stopnje pritrjuje predlagateljici v pritožbi, da iz vsebine njene vloge, to je obvestila sodišču o preklicu oziroma umiku soglasja za prijavo poslovnega naslova in sedeža, ni mogoče sklepati, da je predlagateljica po vsebini predlagala izbris zavoda iz sodnega registra brez likvidacije. Bistveni del njene vloge se namreč nanaša na njen predlog, da sodišče zavod po njenem zastopniku pozove k spremembi poslovnega naslova in sedeža ter iz registra izbriše poslovni naslov in sedež na naslovu, vpisanem v sodni register. Zato je že v izhodišču zmotno materialnopravno stališče v izpodbijanem sklepu registrskega sodišča, da je bil predlagan izbrisni postopek po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ker iz vsebine vloge predlagateljice slednje ne izhaja.
preklic naroka - odsotnost tožene stranke z naroka - pogoji za preložitev naroka - pravica do sojenja v navzočnosti - pravica do sojenja v razumnem roku - pravovarstveni interes - pravni interes (pravna korist) za tožbo
Pogoji za preklic naroka niso bili izpolnjeni, saj toženka ni izkazala upravičenega razloga za njeno odsotnost, na naroku pa je bila zastopana po pooblaščencu.
Iz trditvene podlage toženke ne izhaja, o čem bi glede na listinske dokaze in neprerekano višino terjatve izpovedovala ob svojem zaslišanju, česar tudi v pritožbi ne konkretizira, zato z opustitvijo izvedbe predlaganega dokaza, ki trditev ne more nadomestiti, ni bila kršena njena pravica do izvedbe dokazov.
ZKP člen 76, 76/3, 147, 277, 277/1, 277/1-1, 434, 434/1, 437, 437/1. KZ-1 člen 283, 283/1.
kaznivo dejanje krive ovadbe - zavrženje obtožnega predloga - formalni preizkus obtožnega akta - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta - poziv na dopolnitev - konkretizacija zakonskih znakov - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - naznanitev kaznivega dejanja
Formalni preizkus obtožnega akta, ki se nanaša na njegove obvezne sestavine iz prvega odstavka 434. člena ZKP, obsega presojo, ali ima obtožni akt morebitne formalne pomanjkljivosti. Če pri tem preizkusu sodnik ugotovi, da formalne napake obstajajo, v skladu s tretjim odstavkom 76. členom ZKP pozove vložnika, da jih popravi oziroma vlogo dopolni in mu za to določi primeren rok. Materialni oziroma vsebinski preizkus pa je faza, ki sledi predhodnemu formalnemu preizkusu in obsega presojo, ali je podan kakšen od razlogov za ustavitev kazenskega postopka po prvem odstavku 437. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 277. člena ZKP, kamor spada tudi preverjanje konkretizacije zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja. V tej fazi sodišče sprejme svojo odločitev, ne da bi tožilca pozvalo k dopolnitvi oziroma vsebinski popravi pomanjkljivega obtožnega predloga.
Za naznanitev kaznivega dejanja je mogoče v osnovi šteti pisno ovadbo, podajo ustne ovadbe na zapisnik ali podajo ovadbe v okviru katerega drugega postopka, v katerem sodelujejo osebe, ki so pooblaščene za sprejem ovadbe (policija, tožilec, sodišče - 147. člen ZKP), pri čemer se upoštevajo tudi vse druge oblike podaje ovadbe (ustno po telefonu ali z uporabo elektronskih telekomunikacijskih sredstev). Ker pa oškodovanec kot tožilec izvršitvene oblike ni konkretiziral v tej smeri, ni podan zakonski znak naznanitev kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
Tožnica je bila pri toženki utemeljeno v disciplinskem postopku spoznana za odgovorno storitve hujše kršitve vojaške discipline po 12. točki četrtega odstavka 57. člena ZObr v povezavi s sumom storitve kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, ker je v času od julija do 2. 8. 2019 kontinuirano, z namenom, da bi sebi pridobila protipravno premoženjsko korist, spravila z lažnim prikazovanjem dejanskega stanja in prikrivanjem dejanskih okoliščin toženko v zmoto s tem, da si je dala obračunavati potne stroške, do katerih ni bila upravičena, saj se je v tem obdobju na delo v vojašnico dejansko vozila z naslova B. in ne z naslova C., ki ga je kot naslov navedla v izjavi za povrnitev stroškov za prevoz z dne 8. 10. 2012.