skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - kmetijska dejavnost - upravičenec do subvencije - civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku
Pravdni postopek za likvidacijo celotnega skupnega premoženja ni primeren, okoliščine, ki bi izjemoma opravičevale civilno delitev v pravdi pa niso podane.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00060100
ZPP člen 443, 451, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - neupoštevanje prepoznih navedb - prepozen dokazni predlog - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog
Stranki v sporih majhne vrednosti lahko praviloma navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze samo v prvem paru pisnih vlog (v tožbi oziroma, če se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v prvi pripravljalni vlogi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo oziroma v prvi pripravljalni vlogi). Izjema glede prepovedi navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v drugem paru vlog bi lahko veljala le, če bi bilo navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov nujno zaradi odgovora na prejeto vlogo nasprotne stranke. Te izjeme pa ni mogoče razlagati tako široko, da bi s tem strankama dejansko omogočili, da šele v drugi vlogi, sklicujoč se na ugovore nasprotne stranke, navedeta vse tisto, kar bi morali navesti že v prvi vlogi. Enako velja za predlaganje dokazov.
Prvostopenjsko sodišče je jasno izpostavilo, kaj sedaj ocenjuje kot bistveno spremembo - veliko spremembo na strani življenjskih stroškov matere (odpadlo najemnino zaradi lastne nepremičnine, prenehanje kreditnih obveznosti), boljše zmožnosti matere zaradi spremembe namembnosti lastniških nepremičnin ter izgubo očetove redne zaposlitve. Tudi po presoji pritožbenega sodišča so vse navedene spremembe dovolj znatne, da narekujejo novo odmero, torej novo ugotavljanje zmožnosti obeh zavezancev in potreb upravičenke.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - protispisnost
Protispisnost je absolutna bistvena kršitev določil pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo sodišče zagreši takrat, kadar je v sodbi o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.
odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - stroški v nepravdnem postopku - odmera stroškov - spor iz družinskih razmerij - osebno stanje - ugotavljanje očetovstva - prosti preudarek sodišča - uporaba zakona - vrnitev zadeve v ponovno odločanje - uporaba določb novejšega zakona
Določbe o stroških namreč vsebuje ZNP-1, ki v drugem odstavku 216. člena določa, da se, če se po uveljavitvi tega zakona v postopkih, ki so bili začeti pred njegovo uveljavitvijo, odločba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (kot v konkretni zadevi), postopek nadaljuje po tem zakonu. Navedeno pomeni, da je treba glede stroškov postopka v tej zadevi uporabiti določbe ZNP-1. Ta vsebuje splošne določbe o stroških v 40. členu, glede postopkov za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij (kar je tudi postopek za izpodbijanje očetovstva) pa v 55. členu posebej določa, da v teh postopkih sodišče o stroških odloči po prostem preudarku (torej tudi glede stroškov udeležencev).
Pri odločitvi po prostem preudarku je sodišče upoštevalo, da je predmetni postopek tekel v korist vseh udeležencev postopka, saj se je ugotavljalo, ali je predlagatelj biološki oče nasprotne udeleženke. Odločilo je da udeleženci postopka nosijo svoje stroške postopka sami, razen stroškov, nastalih v zvezi z DNK analizo (skupni stroški), ki jih nosijo polovico predlagatelj, drugo polovico pa nasprotni udeleženki.
vzpostavitev etažne lastnine - zakoniti udeleženci nepravdnega postopka - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - dejanska etažna lastnina - nedokončana etažna lastnina - pravice etažnih lastnikov na skupnih prostorih - pravni interes za udeležbo v postopku - podržavljeno premoženje - nacionalizacija dela nepremičnine
Ker gre za stavbo, v kateri so bili njeni posamezni deli izločeni iz celote (v času nacionalizacije in denacionalizacije), ker se je z njimi vršil promet (različna lastniška struktura) in ker so bili ti pravni položaji različno zemljiškoknjižno evidentirani, gre za nedokončano etažno lastnino, kot eno od podvrst dejanske etažne lastnine.
Osebe, ki niso več zemljiškoknjižni lastniki nobenega posameznega dela obravnavane stavbe, niti nimajo na njih ali stavbi kot celoti drugih stvarnih ali obligacijskih pravic, nimajo več pravnega interesa za udeležbo v postopku.
DZ člen 100, 100/1, 102. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
preživnina za nepreskrbljenega zakonca po razvezi - materialno procesno vodstvo in njegove meje - nesklepčnost tožbe - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - obseg obrazložitve sodbe - standard obrazloženosti prvostopenjske sodbe - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Eventualno prepričanje sodišča, da je imela tožnica v relevantnem obdobju dovolj denarnih sredstev za preživljanje, sodišča ne odvezuje obveznosti, da izvede dokaz, s katerim tožnica želi dokazati ravno nasprotno. Drugačno stališče pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki stranki jemlje možnost obravnavanja pred sodiščem.
Tožnica utemeljeno navaja, da dokazna ocena sodišča predstavlja nekritično povzemanje navedb toženca, ter ji utemeljeno očita manjko lastne argumentacije. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja je pomembno, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, da jih ni prezrlo. Sodišče se v sodbi ni opredelilo do pravno pomembnih navedb tožnice, razlogov za to pa ni utemeljilo. Posledično sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, dokazna ocena pa ne ustreza metodološkim napotkom 8. člena ZPP, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmotna uporaba materialnega prava - poškodba v prometni nezgodi - objektivna pogojenost višine odškodnine
Tožničine telesne poškodbe sodijo po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb med zelo lahke (I. skupina), za pretrpljeno nepremoženjsko škodo pa je prejela manj kot dve povprečni neto plači v RS, kar je izven razpona odškodnin, ki se prisojajo za take poškodbe v podobnih primerih.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00060311
ZVEtL-1 člen 3, 19, 20. SPZ člen 105. SZ-1 člen 5, 20. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 347, 347/2.
vzpostavitev etažne lastnine - posebni skupni del - posamezni del - skupni del - podstrešni prostor - balkon - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - pritožbena obravnava - zaslišanje udeležencev v postopku - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku
Senat je o pritožbi razpravljal na seji 8. 9. 2022. Ker po njegovi oceni ni bilo utemeljenih razlogov za opustitev dokaza z zaslišanjem udeležencev v postopku pred sodiščem prve stopnje, je bil na podlagi drugega odstavka 347. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 ter 42. členom ZNP-1 sprejet sklep, da se za odpravo kršitve opravi pritožbena obravnava.
Skupni deli zgradbe v etažni lastnini so deli, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov posameznih delov (105. člen SPZ). Med njimi SZ-1 v 5. členu našteva stopnišča, vhodne vetrolove, hodnike, kolesarnice, pralnice, sušilnice, skupne kleti, zaklonišča, delavnice za hišnike, hišniška stanovanja, prostore za odlaganje odpadkov in druge prostore, ki so namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov. Lahko (ne nujno) pa etažni lastniki, če nekateri skupni deli služijo le nekaterim posameznim delom, te določijo kot posebne skupne dele (prim. 20. člen SZ-1).
V skladu z 19. členom ZVEtL-1 je pridobitelj posameznega dela stavbe po tem zakonu oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Ne glede na to določbo izkazovanje pravnega nasledstva ni potrebno, če pridobitelj verjetno izkaže pogoje za priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe (20. člen ZVEtL-1).
Ob tem zavedanju in ob odsotnosti vsakršnih trditev o pravnem naslovu, ki bi bil lahko podlaga za pridobitev lastninske pravice oziroma za transformacijo ali določitev skupnih delov kot posebnih skupnih delov, zaključek, da je prišlo do priposestvovanja, nikakor ni mogoč. Gola dolgoletna uporaba (dotlej nedvomno in nesporno) skupnega dela ter izključitev drugih lastnikov od uporabe kljub še tako velikemu vložku ni mogla pripeljati do pridobitve lastninske pravice na skupnem prostoru, četudi bi se pritožnikoma to zdelo prav(ično).
Predlagatelj pridobitev teh dveh delov, ki predstavljata pokrit balkon oziroma verando (ali “gank“) ob njegovem stanovanju v prvem nadstropju izkazuje z darilno pogodbo (priloga A 4 v spisu). Besedilo darilne pogodbe takšno razlago vsekakor omogoča oziroma je ne izključuje. Ker je v pogodbi govora o odgovarjajočem deležu skupnih prostorov, pa bi bila (glede na to, kaj bi se ugotovilo o dotedanji uporabi prostorov) možna tudi razlaga, za kakršno sta se zavzemala pritožnika, torej, da gre za skupni prostor. A (z zaslišanji udeležencev postopka dopolnjeni) dokazni postopek njune razlage (in njunih trditev, da so vsi solastniki tam shranjevali pridelke, rože, sušili perilo ...) ni potrdil.
izločitev dokazov - odločba državnega organa - dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati - sklep o izločitvi listin
Poudariti je namreč, da predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP niso katerikoli dokazi, temveč le dokazi, za katere je v zakonu določeno, da se sodba nanje ne sme opirati. Predmet so torej dokazi in posamezna obvestila, ne pa odločbe državnih organov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSK00064866
OZ člen 198.. SZ člen 117.. ZPP člen 8, 212, 243, 286, 339, 339/1.
uporaba tuje stvari v svojo korist - plačilo uporabnine - nadomestno stanovanje - dolžnost sklenitve prodajne pogodbe (kontrahirna dolžnost) - višina uporabnine - dokazovanje - uporaba izvedenskega mnenja iz drugega sodnega postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - imetnik stanovanjske pravice
Neutemeljeno pritožba napada razloge, s katerimi je sodišče zavrnilo toženčev ugovor o prenehanju obveznosti plačila uporabnine zaradi uničenja spornega stanovanja. Toženec je namreč nesporno stanovanje za bivanje z ženo uporabljal vse do 30. 11. 2021. Že navedeno utrjuje zaključek, da stanovanje očitno ni bilo uničeno in neuporabno, kar bi utemeljevalo prenehanje obveznosti plačevanja uporabnine. Toženec je tako določeno korist od uporabe stanovanja zagotovo imel. Tega ne spremeni niti dejstvo, da je stanje stavbe, v kateri se nahaja to stanovanje, nesporno slabo in je bila v tej zvezi izdana tudi odločba gradbene inšpekcije o prepovedi njene uporabe.
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3. SPZ člen 9, 10. ZZK-1 člen 8.
zaznamba izvršbe - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dobra vera - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da zastavna pravica tožene stranke temelji na pogodbeni podlagi in ni bila pridobljena šele z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi. Pravilno je pojasnilo, da pridobitev zastavne pravice na nepremičnini na pogodbeni podlagi učinkuje tudi zoper v zemljiško knjigo nevpisanega (originarnega) solastnika pod pogojem, da je pridobitelj zastavne pravice v dobri veri, in glede na podatke v spisu pravilno ugotovilo, da je tožena stranka navedla in utemeljila, da je bila dobroverna in se je v celoti oprla na javne podatke v zemljiški knjigi, tožnica pa teh navedb sploh ni prerekala ali zatrjevala (in dokazovala) nasprotno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da ima poplačilna pravica tožene stranke prednost pred s strani tožnice zatrjevano originarno pridobitvijo solastninske pravice.
višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - znižanje odškodnine - soprispevek oškodovanca k nastanku škode - zmanjšanje denarne odškodnine - škoda, nastala v pretepu
Sodišče prve stopnje je dalo premalo pomena okoliščini, da se je toženec najprej umaknil od napete situacije, ko sta se s tožnikom prerekala, ter da je bil sprožilni moment za napad toženca na tožnika s kovinsko palico ravno udarec, ki mu ga je prizadel tožnik. Pri tem ni zanemarljivo dejstvo, da je tožnik večji od toženca, ki je visok 190 cm, toženec pa je visok 170 do 175 cm. Glede na sodno prakso v primerih, ko je oškodovanec začel pretep, ta pa se je s strani nasprotne stranke prevesil v samostojen napad, je sodišče glede na okoliščine primera določilo najmanj 20% soprispevek oškodovanca.
ZIZ člen 9, 9/2, 9/3. ZPP člen 142, 142/1, 142/3, 142/4.
fikcija vročitve - sklep o izvršbi - ugovor - prepozen ugovor - zavrženje ugovora
Vročitev je torej opravljena s potekom 15 dnevnega roka od dne, ko je bilo obvestilo o prispeli pošiljki puščeno v hišnem predalčniku, in ni pravno odločilen dan, ko je bilo pisanje dejansko puščeno v poštnem predalčniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060288
ZPP člen 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - nedovoljeni pritožbeni razlogi - izpodbijanje dejanskega stanja
Kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče zagreši takrat, kadar ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali so v njej navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Z nasprotovanjem dejanskim ugotovitvam sodišča prve stopnje, pa pritožnica tega pritožbenega razloga ni utemeljila.
bančna garancija na prvi poziv - neodvisna bančna garancija - pogoji za izplačilo - unovčitev bančne garancije - predložitev dokumentov - pogoj - dokumentarni pogoj - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Pritožbeno sodišče sledi presoji prvostopenjskega sodišča, da gre pri izdani bančni garanciji za neodvisno bančno garancijo. To pomeni, da obveznost banke garanta ni odvisna od obstoja, veljavnosti ali izpolnitve katerekoli obveznosti iz temeljnega posla. Neodvisne bančne garancije se delijo na nepogojne in pogojne. Razlika med njimi je ta, da mora pri prvih upravičenec za unovčitev bančne garancije podati le zahtevo za njeno unovčitev, pri drugih pa mora poleg podaje zahteve izpolniti še dodatne pogoje, določene v garanciji. Ti pogoji morajo biti takšni, da ne nasprotujejo naravi instituta, to je neodvisnosti zavarovanja glede na temeljni posel. V nasprotnem primeru bančna garancija izgubi svojo neodvisno naravo.
V neodvisni bančni garanciji so kot pogoj za njeno unovčitev, ki ne spremenijo narave garancije v odvisno, lahko določeni pogoji dokumentarne narave (izjava upravičenca, v kateri mora navesti, kako je naročnik kršil obveznost iz temeljnega posla, izjava tretje osebe npr. nadzornega inženirja, da dela niso dokončana v roku, predložitev dokumenta, listine itd.). Pri teh garancijah banke ne preverjajo resničnosti vsebine izjav, dokumentov in listin, temveč za izplačilo garantirane vsote zadostuje že, da se banki predložene izjave, dokumenti in listine po obliki in vsebini skladajo z garancijskimi pogoji. Zato takšna bančna garancija kljub pogojem ohrani svojo neodvisno naravo.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - zavrnitev ugovora - povračilo stroškov dolžnika - odvetniška tarifa - vrednost spornega predmeta - višina dolga
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravno določbo 1. točke tarifne številke 37 OT, ko je kot znesek, za katerega je dolžnik prezadolžen (in od katerega je odvisna višina nagrade), upoštevalo zgolj vsoto priznanih terjatev obeh upnikov, ki sta vložila ugovor proti odpustu obveznosti. Ugovor proti odpustu obveznosti je namreč uperjen proti nastopu pravnih učinkov odpusta obveznosti - to je proti prenehanju upnikove pravice sodno uveljavljati plačilo terjatev upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, celo ne glede na to, ali je upnik terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja. Učinki morebitne uveljavitve ugovora proti odpustu obveznosti se ne raztezajo zgolj na terjatve upnika, ki je ugovor vložil, na kar pravilno opozarja pritožnik, pač pa na vse upnike.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061179
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 18, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/2.
kaznivo dejanje grožnje - razlogi o odločilnih dejstvih - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokazov - kršitev kazenskega zakona - konkretizacija zakonskih znakov - resnost grožnje - kazenska sankcija - denarna kazen
Grožnja je resna, če je objektivno zmožna povzročiti vznemirjenje ali občutek strahu za življenje, telesno celovitost, prostost ali premoženje oškodovanca, pri čemer za izvršitev kaznivega dejanja grožnje ni nujno, da se oškodovanec dejansko počuti ogroženega ali ustrahovanega. Pri presoji resnosti grožnje je treba upoštevati možen učinek ravnanja storilca kot celote in ne zgolj glede njegovih posameznih delov. Objektivno resnost grožnje je treba presojati glede na okoliščine konkretnega primera, upoštevaje vsebino grožnje, kontekst, v katerem je izrečena, odnos med storilcem in oškodovancem ipd. Obravnavane besede, ki jih je obdolženec izrekel oškodovanki (da jo bo ubil, "zlamal" in spravil s tega sveta), so nedvomno takšne narave in intenzitete, da so že po naravi stvari pri vsakem človeku, ne samo oškodovanki, objektivno zmožne povzročiti občutek prestrašenosti in ogroženosti.
Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno opozorilo na dejstvo, da imajo obsojenci na prestajanju zaporne kazni pravico do zagotavljanja potrebnih zdravstvenih storitev, ki se izvršujejo v zavodih za prestajanje kazni zapora. Ob tem se lahko zdravstvena oskrba za obsojence opravlja tudi v ustreznih zdravstvenih ustanovah zunaj zavoda, zaradi česar je povsem utemeljen zaključek, da morebitno nadaljnje zdravljenje obsojenca na prestajanju zaporne kazni ne bo ogroženo.