odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmotna uporaba materialnega prava - poškodba v prometni nezgodi - objektivna pogojenost višine odškodnine
Tožničine telesne poškodbe sodijo po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb med zelo lahke (I. skupina), za pretrpljeno nepremoženjsko škodo pa je prejela manj kot dve povprečni neto plači v RS, kar je izven razpona odškodnin, ki se prisojajo za take poškodbe v podobnih primerih.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - kmetijska dejavnost - upravičenec do subvencije - civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku
Pravdni postopek za likvidacijo celotnega skupnega premoženja ni primeren, okoliščine, ki bi izjemoma opravičevale civilno delitev v pravdi pa niso podane.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00060100
ZPP člen 443, 451, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - neupoštevanje prepoznih navedb - prepozen dokazni predlog - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog
Stranki v sporih majhne vrednosti lahko praviloma navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze samo v prvem paru pisnih vlog (v tožbi oziroma, če se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v prvi pripravljalni vlogi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo oziroma v prvi pripravljalni vlogi). Izjema glede prepovedi navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v drugem paru vlog bi lahko veljala le, če bi bilo navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov nujno zaradi odgovora na prejeto vlogo nasprotne stranke. Te izjeme pa ni mogoče razlagati tako široko, da bi s tem strankama dejansko omogočili, da šele v drugi vlogi, sklicujoč se na ugovore nasprotne stranke, navedeta vse tisto, kar bi morali navesti že v prvi vlogi. Enako velja za predlaganje dokazov.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - protispisnost
Protispisnost je absolutna bistvena kršitev določil pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo sodišče zagreši takrat, kadar je v sodbi o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00060311
ZVEtL-1 člen 3, 19, 20. SPZ člen 105. SZ-1 člen 5, 20. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 347, 347/2.
vzpostavitev etažne lastnine - posebni skupni del - posamezni del - skupni del - podstrešni prostor - balkon - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - pritožbena obravnava - zaslišanje udeležencev v postopku - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku
Senat je o pritožbi razpravljal na seji 8. 9. 2022. Ker po njegovi oceni ni bilo utemeljenih razlogov za opustitev dokaza z zaslišanjem udeležencev v postopku pred sodiščem prve stopnje, je bil na podlagi drugega odstavka 347. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 ter 42. členom ZNP-1 sprejet sklep, da se za odpravo kršitve opravi pritožbena obravnava.
Skupni deli zgradbe v etažni lastnini so deli, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov posameznih delov (105. člen SPZ). Med njimi SZ-1 v 5. členu našteva stopnišča, vhodne vetrolove, hodnike, kolesarnice, pralnice, sušilnice, skupne kleti, zaklonišča, delavnice za hišnike, hišniška stanovanja, prostore za odlaganje odpadkov in druge prostore, ki so namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov. Lahko (ne nujno) pa etažni lastniki, če nekateri skupni deli služijo le nekaterim posameznim delom, te določijo kot posebne skupne dele (prim. 20. člen SZ-1).
V skladu z 19. členom ZVEtL-1 je pridobitelj posameznega dela stavbe po tem zakonu oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Ne glede na to določbo izkazovanje pravnega nasledstva ni potrebno, če pridobitelj verjetno izkaže pogoje za priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe (20. člen ZVEtL-1).
Ob tem zavedanju in ob odsotnosti vsakršnih trditev o pravnem naslovu, ki bi bil lahko podlaga za pridobitev lastninske pravice oziroma za transformacijo ali določitev skupnih delov kot posebnih skupnih delov, zaključek, da je prišlo do priposestvovanja, nikakor ni mogoč. Gola dolgoletna uporaba (dotlej nedvomno in nesporno) skupnega dela ter izključitev drugih lastnikov od uporabe kljub še tako velikemu vložku ni mogla pripeljati do pridobitve lastninske pravice na skupnem prostoru, četudi bi se pritožnikoma to zdelo prav(ično).
Predlagatelj pridobitev teh dveh delov, ki predstavljata pokrit balkon oziroma verando (ali “gank“) ob njegovem stanovanju v prvem nadstropju izkazuje z darilno pogodbo (priloga A 4 v spisu). Besedilo darilne pogodbe takšno razlago vsekakor omogoča oziroma je ne izključuje. Ker je v pogodbi govora o odgovarjajočem deležu skupnih prostorov, pa bi bila (glede na to, kaj bi se ugotovilo o dotedanji uporabi prostorov) možna tudi razlaga, za kakršno sta se zavzemala pritožnika, torej, da gre za skupni prostor. A (z zaslišanji udeležencev postopka dopolnjeni) dokazni postopek njune razlage (in njunih trditev, da so vsi solastniki tam shranjevali pridelke, rože, sušili perilo ...) ni potrdil.
vzpostavitev etažne lastnine - zakoniti udeleženci nepravdnega postopka - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - dejanska etažna lastnina - nedokončana etažna lastnina - pravice etažnih lastnikov na skupnih prostorih - pravni interes za udeležbo v postopku - podržavljeno premoženje - nacionalizacija dela nepremičnine
Ker gre za stavbo, v kateri so bili njeni posamezni deli izločeni iz celote (v času nacionalizacije in denacionalizacije), ker se je z njimi vršil promet (različna lastniška struktura) in ker so bili ti pravni položaji različno zemljiškoknjižno evidentirani, gre za nedokončano etažno lastnino, kot eno od podvrst dejanske etažne lastnine.
Osebe, ki niso več zemljiškoknjižni lastniki nobenega posameznega dela obravnavane stavbe, niti nimajo na njih ali stavbi kot celoti drugih stvarnih ali obligacijskih pravic, nimajo več pravnega interesa za udeležbo v postopku.
Prvostopenjsko sodišče je jasno izpostavilo, kaj sedaj ocenjuje kot bistveno spremembo - veliko spremembo na strani življenjskih stroškov matere (odpadlo najemnino zaradi lastne nepremičnine, prenehanje kreditnih obveznosti), boljše zmožnosti matere zaradi spremembe namembnosti lastniških nepremičnin ter izgubo očetove redne zaposlitve. Tudi po presoji pritožbenega sodišča so vse navedene spremembe dovolj znatne, da narekujejo novo odmero, torej novo ugotavljanje zmožnosti obeh zavezancev in potreb upravičenke.
DZ člen 100, 100/1, 102. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
preživnina za nepreskrbljenega zakonca po razvezi - materialno procesno vodstvo in njegove meje - nesklepčnost tožbe - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - obseg obrazložitve sodbe - standard obrazloženosti prvostopenjske sodbe - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Eventualno prepričanje sodišča, da je imela tožnica v relevantnem obdobju dovolj denarnih sredstev za preživljanje, sodišča ne odvezuje obveznosti, da izvede dokaz, s katerim tožnica želi dokazati ravno nasprotno. Drugačno stališče pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki stranki jemlje možnost obravnavanja pred sodiščem.
Tožnica utemeljeno navaja, da dokazna ocena sodišča predstavlja nekritično povzemanje navedb toženca, ter ji utemeljeno očita manjko lastne argumentacije. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja je pomembno, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, da jih ni prezrlo. Sodišče se v sodbi ni opredelilo do pravno pomembnih navedb tožnice, razlogov za to pa ni utemeljilo. Posledično sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, dokazna ocena pa ne ustreza metodološkim napotkom 8. člena ZPP, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
izločitev dokazov - odločba državnega organa - dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati - sklep o izločitvi listin
Poudariti je namreč, da predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP niso katerikoli dokazi, temveč le dokazi, za katere je v zakonu določeno, da se sodba nanje ne sme opirati. Predmet so torej dokazi in posamezna obvestila, ne pa odločbe državnih organov.
ZFPPIPP člen 280, 280/2, 280/2-1, 342, 342/1, 342/1-1, 342/2, 342/3.
ločitvena pravica nastala na podlagi izvršilnega naslova - ustavitev izvršbe - procesni sklep - pristojnost stečajnega sodišča - izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine - prenehanje hipoteke
Sklep po 1. točki drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP ima naravo procesnega sklepa, ki sam zase ne ustvarja materialnopravnih učinkov. Pomeni le, da v primeru stečaja nad dolžnikom premoženja, na katerem je pridobljena ločitvena pravica, ne bo prodajalo izvršilno sodišče (zaradi česar le-to ustavi postopek izvršbe), ohranitev ločitvene pravice v veljavi pa ne spremeni pravnega položaja ne dolžniku ne upniku - le-ta je namreč morala biti pridobljena že pred začetkom stečajnega postopka (stečajni upravitelj jo je nenazadnje v obravnavanem primeru tudi priznal). Zgolj z izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe, pri čemer sodišče prve stopnje ni razveljavilo tudi izvršilnih dejanj, v upnikovo ločitveno pravico ni poseglo.
V stečajnem postopku, če je predmet prodajne pogodbe nepremičnina, sodišče po plačilu kupnine na predlog upravitelja izda sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca stečajnem postopku.
Ker je s prisilno prodajo v stečajnem postopku uresničeno prednostno poplačilno upravičenje, s to prodajo oziroma dosledneje s prenosom lastninske pravice na kupca kot zadnjim dejanjem te prisilne prodaje, prenehajo vse hipoteke oziroma zemljiški dolgovi, ki so omejevali lastninsko pravico na prodani nepremičnini. Gre za materialnopravno prenehanje teh pravic, zato bi bilo v navideznem nasprotju s potekom stečajnega postopka, če bi sodišče prve stopnje ločitveno pravico v izpodbijanem sklepu obdržalo v veljavi.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - priznanje krivde - olajševalne okoliščine - posebne olajševalne okoliščine - omilitev kazni - denarna kazen - višina dnevnega zneska
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje kot bistveno (posebno) olajševalno okoliščino štelo, da je obtoženec krivdo po obtožbi priznal na predobravnavnem naroku, vse druge okoliščine, ki jih je sodišče prve stopnje štelo kot olajševalne, pa so skupaj s priznanjem krivde privedle do končne odločitve sodišča prve stopnje, da obtožencu zaporno kazen omili in mu izreče kazen dve leti in sedem mesecev zapora.
Pritožnik nima prav, da število tujcev ni obteževalna okoliščina, res pa je, da ni taka okoliščina, ki bi izključno vplivala na odmero kazni.
Višino dnevnega zneska 5,00 EUR je sodišče prve stopnje odmerilo glede na premoženjske razmere obtoženca, v skladu s tretjim odstavkom 47. člena KZ-1, pri čemer je upoštevalo, da obtoženec trenutno nima prihodkov in premoženja, čeprav je pred prijetjem bil zaposlen in je prejemal redno mesečno plačo v višini med 1.800,00 do 2.200,00 EUR ter da se je izšolal za poklic železokrivca. Kot je razvidno iz 8. točke izpodbijane sodbe, je na višino dnevnega zneska vplivala tudi okoliščina, da obtoženec skrbi za družino ter da ima dolgove, ki jih bo moral odplačevati.
Zavarovana dobrina kaznivega dejanja krive izpovedbe po drugem odstavku 284. člena KZ-1 je integriteta sodnih postopkov ter s tem avtoriteta organa, ki vodi postopek. Stranka z izvršitvijo kaznivega dejanja sodišču onemogoči ugotovitev resničnega dejanskega stanja, ki je pogoj za uporabo pravilnega materialnega prava, pod dodatnim pogojem iz drugega odstavka tega člena, da je sodišče na njeno krivo izpovedbo oprlo svojo odločbo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpoved večjemu številu delavcev - opravljanje drugega dela - izvršljivost izreka - poziv nazaj na delo - reparacija - samostojni podjetnik posameznik - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Pritožba pravilno opozarja, da je poslovni razlog obstajal na nivoju celotnega podjetja, saj se je toženec zaradi odločitve o bistvenem zmanjšanju proizvodnih kapacitet odločil zreducirati število zaposlenih znotraj vseh organizacijskih enot oziroma oddelkov, torej tudi v oddelku Kadrovske in splošne službe, v katerem je opravljal delo tožnik. Za določitev presežnih delavcev je določil enotne kriterije in izvedel ocenjevanje vseh zaposlenih po notranjih organizacijskih enotah. Na podlagi tako izvedenega ocenjevanja je bil spoznan za presežnega delavca tudi tožnik. Iz navedenega tako izhaja, da za presojo zakonitosti izpodbijane odpovedi ni pomembno, ali je pri tožencu prenehala potreba po delu, podobnem delu informatika, temveč je pomembno, ali je bil na podlagi ocenjevanja po kriterijih tožnik zakonito določen za presežnega delavca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI SPOR - ŠOLSTVO
VSL00060578
OZ člen 134. ZPP člen 1. ZUS-1 člen 1, 4, 4/1.
odškodninsko pravo - odškodninska odgovornost osnovne šole - kršitev ustavne pravice - pravica do izobraževanja - pogoj PCT - nosilec javnih pooblastil - stvarna pristojnost - upravni spor - zavrženje tožbe
Tožnik s prepovednim zahtevkom izpodbija ravnanje javne oblasti oz. nasprotuje določbam odloka kot podzakonskega predpisa. Po značaju gre za javnopravni spor. Pritožbeno sodišče je seznanjeno s prakso Vrhovnega sodišča RS I Up 81/2022 z dne 13. 7. 2022, da ravnanje šole v podobnem primeru (zahteva trikrat tedenskega testiranja) ne presega narave opozorila oziroma obvestila o tem, kaj odlok zahteva od naslovnikov, in zato pri navodilih osnovne šole, tudi če so razumljena kot celota njenih dejanj in navodil, ne gre za oblastveni akt ali dejanje. Vendar pa je prav takšna vsebinska presoja stvar upravnega spora in ne pravdnega postopka in zato zadeva sodi v pristojnost upravnega in ne pravdnega sodišča.
razlika v plači - dodatek k plači - nadpovprečna delovna uspešnost - ustni dogovor - ničnost dogovora - obseg dela - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Zgolj na podlagi splošne ugotovitve, da je tožnica opravljala dodatno nalogo s področja plačilnega prometa poleg rednega dela oziroma izven delokroga svojega delovnega mesta, ni mogoče zaključiti, da je bil zaradi tega obseg njenega dela bistveno povečan, zaradi česar bi lahko bila upravičena do izplačila dodatka za izredno delovno uspešnost v vtoževanem obdobju.
Odločitev sodišča prve stopnje o tožničini upravičenosti do dodatka za izredno delovno uspešnost je zmotna tudi iz razloga, ker zaključek o opravljanju povečanega obsega dela temelji na napačni presoji, da dodatna zadolžitev priprave plačilnega naloga pomeni opravljanje dela izven delokroga njenega delovnega mesta.
sklep o dedovanju - zapuščinski postopek - način delitve zapuščine - izločitev iz zapuščine - dedni dogovor - dedič - odgovornost za zapustnikove dolgove - dedičeva odgovornost za dolgove - upravnik večstanovanjske stavbe - obratovalni stroški - razdelilni ključ - aktivna in pasivna legitimacija - stvarnopravni zahtevek - obligacijski zahtevek
V primeru izločitve premoženja zaradi lastništva toženke zapuščinsko sodišče (izločenega) premoženja ne bi zajelo v obsegu zapuščine. V takšnem primeru zapuščinsko sodišče tudi ne bi navajalo toženke kot upnice v postopku. Prav tako toženki in zakonitima dedičema ne bi bilo treba skleniti sporazuma o delitvi zapuščine. Toženka ne bi prejela solastniškega deleža zapuščine, saj bi že bila lastnica izločenega premoženja, ki ne sodi v zapuščino.
spor majhne vrednosti - laična pritožba - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog
Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja oziroma je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbenega sodišča, razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava.
ZSReg člen 29, 32, 42. ZNP-1 člen 19. ZPP člen 337, 337/1.
zavod - umik soglasja - sprememba poslovnega naslova - predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - vsebina vloge - dopustne pritožbene novote - vrnitev v novo odločanje
Sodišče druge stopnje pritrjuje predlagateljici v pritožbi, da iz vsebine njene vloge, to je obvestila sodišču o preklicu oziroma umiku soglasja za prijavo poslovnega naslova in sedeža, ni mogoče sklepati, da je predlagateljica po vsebini predlagala izbris zavoda iz sodnega registra brez likvidacije. Bistveni del njene vloge se namreč nanaša na njen predlog, da sodišče zavod po njenem zastopniku pozove k spremembi poslovnega naslova in sedeža ter iz registra izbriše poslovni naslov in sedež na naslovu, vpisanem v sodni register. Zato je že v izhodišču zmotno materialnopravno stališče v izpodbijanem sklepu registrskega sodišča, da je bil predlagan izbrisni postopek po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ker iz vsebine vloge predlagateljice slednje ne izhaja.
zakonski znaki prekrška - uporaba milejšega zakona - plavajoča naprava - imetnik - uporabnik
Pri spremembi PZ torej ni šlo le za redakcijski popravek, temveč dejansko za razširitev kroga oseb, ki lahko storijo prekršek po 29. točki prvega odstavka 978.člena PZ.
ZIKS-1 člen 45, 54, 54/1, 83, 85.. Pravilnik o plačilu za delo obsojencev (2016) člen 8, 8/1.
stvarna pristojnost - obsojenec - delo zapornika med prestajanjem kazni - pristojnost sodišča splošne pristojnosti
Delo obsojencev (plačilo za delo) je urejeno v ZIKS-1 in na njegovi podlagi sprejetem Pravilniku o plačilu za delo obsojencev. Tožnik sodnega varstva ne uveljavlja na podlagi 85. člena ZIKS-1 (prvi odstavek 8. člena pravilnika) niti 83. člena ZIKS-1 (obsojenec, ki meni, da je podvržen mučenju ali drugim oblikam krutega, prepovedanega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja), ampak zahteva plačilo denarnega zneska od Republike Slovenije. Gre za spor iz premoženjskega razmerja fizične in pravne osebe, za katerega je podana stvarna pristojnost sodišča splošne pristojnosti – Okrožnega sodišča v Ljubljani