Prvostopenjsko sodišče je jasno izpostavilo, kaj sedaj ocenjuje kot bistveno spremembo - veliko spremembo na strani življenjskih stroškov matere (odpadlo najemnino zaradi lastne nepremičnine, prenehanje kreditnih obveznosti), boljše zmožnosti matere zaradi spremembe namembnosti lastniških nepremičnin ter izgubo očetove redne zaposlitve. Tudi po presoji pritožbenega sodišča so vse navedene spremembe dovolj znatne, da narekujejo novo odmero, torej novo ugotavljanje zmožnosti obeh zavezancev in potreb upravičenke.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - kmetijska dejavnost - upravičenec do subvencije - civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku
Pravdni postopek za likvidacijo celotnega skupnega premoženja ni primeren, okoliščine, ki bi izjemoma opravičevale civilno delitev v pravdi pa niso podane.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00060100
ZPP člen 443, 451, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - neupoštevanje prepoznih navedb - prepozen dokazni predlog - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog
Stranki v sporih majhne vrednosti lahko praviloma navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze samo v prvem paru pisnih vlog (v tožbi oziroma, če se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v prvi pripravljalni vlogi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo oziroma v prvi pripravljalni vlogi). Izjema glede prepovedi navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v drugem paru vlog bi lahko veljala le, če bi bilo navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov nujno zaradi odgovora na prejeto vlogo nasprotne stranke. Te izjeme pa ni mogoče razlagati tako široko, da bi s tem strankama dejansko omogočili, da šele v drugi vlogi, sklicujoč se na ugovore nasprotne stranke, navedeta vse tisto, kar bi morali navesti že v prvi vlogi. Enako velja za predlaganje dokazov.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - zmotna uporaba materialnega prava - poškodba v prometni nezgodi - objektivna pogojenost višine odškodnine
Tožničine telesne poškodbe sodijo po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb med zelo lahke (I. skupina), za pretrpljeno nepremoženjsko škodo pa je prejela manj kot dve povprečni neto plači v RS, kar je izven razpona odškodnin, ki se prisojajo za take poškodbe v podobnih primerih.
odločanje o stroških postopka s posebnim sklepom - stroški v nepravdnem postopku - odmera stroškov - spor iz družinskih razmerij - osebno stanje - ugotavljanje očetovstva - prosti preudarek sodišča - uporaba zakona - vrnitev zadeve v ponovno odločanje - uporaba določb novejšega zakona
Določbe o stroških namreč vsebuje ZNP-1, ki v drugem odstavku 216. člena določa, da se, če se po uveljavitvi tega zakona v postopkih, ki so bili začeti pred njegovo uveljavitvijo, odločba sodišča prve stopnje razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (kot v konkretni zadevi), postopek nadaljuje po tem zakonu. Navedeno pomeni, da je treba glede stroškov postopka v tej zadevi uporabiti določbe ZNP-1. Ta vsebuje splošne določbe o stroških v 40. členu, glede postopkov za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij (kar je tudi postopek za izpodbijanje očetovstva) pa v 55. členu posebej določa, da v teh postopkih sodišče o stroških odloči po prostem preudarku (torej tudi glede stroškov udeležencev).
Pri odločitvi po prostem preudarku je sodišče upoštevalo, da je predmetni postopek tekel v korist vseh udeležencev postopka, saj se je ugotavljalo, ali je predlagatelj biološki oče nasprotne udeleženke. Odločilo je da udeleženci postopka nosijo svoje stroške postopka sami, razen stroškov, nastalih v zvezi z DNK analizo (skupni stroški), ki jih nosijo polovico predlagatelj, drugo polovico pa nasprotni udeleženki.
vzpostavitev etažne lastnine - zakoniti udeleženci nepravdnega postopka - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - dejanska etažna lastnina - nedokončana etažna lastnina - pravice etažnih lastnikov na skupnih prostorih - pravni interes za udeležbo v postopku - podržavljeno premoženje - nacionalizacija dela nepremičnine
Ker gre za stavbo, v kateri so bili njeni posamezni deli izločeni iz celote (v času nacionalizacije in denacionalizacije), ker se je z njimi vršil promet (različna lastniška struktura) in ker so bili ti pravni položaji različno zemljiškoknjižno evidentirani, gre za nedokončano etažno lastnino, kot eno od podvrst dejanske etažne lastnine.
Osebe, ki niso več zemljiškoknjižni lastniki nobenega posameznega dela obravnavane stavbe, niti nimajo na njih ali stavbi kot celoti drugih stvarnih ali obligacijskih pravic, nimajo več pravnega interesa za udeležbo v postopku.
NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00060311
ZVEtL-1 člen 3, 19, 20. SPZ člen 105. SZ-1 člen 5, 20. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 347, 347/2.
vzpostavitev etažne lastnine - posebni skupni del - posamezni del - skupni del - podstrešni prostor - balkon - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - pritožbena obravnava - zaslišanje udeležencev v postopku - odprava procesne kršitve v pritožbenem postopku
Senat je o pritožbi razpravljal na seji 8. 9. 2022. Ker po njegovi oceni ni bilo utemeljenih razlogov za opustitev dokaza z zaslišanjem udeležencev v postopku pred sodiščem prve stopnje, je bil na podlagi drugega odstavka 347. člena ZPP v zvezi s 3. členom ZVEtL-1 ter 42. členom ZNP-1 sprejet sklep, da se za odpravo kršitve opravi pritožbena obravnava.
Skupni deli zgradbe v etažni lastnini so deli, namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov posameznih delov (105. člen SPZ). Med njimi SZ-1 v 5. členu našteva stopnišča, vhodne vetrolove, hodnike, kolesarnice, pralnice, sušilnice, skupne kleti, zaklonišča, delavnice za hišnike, hišniška stanovanja, prostore za odlaganje odpadkov in druge prostore, ki so namenjeni skupni rabi etažnih lastnikov. Lahko (ne nujno) pa etažni lastniki, če nekateri skupni deli služijo le nekaterim posameznim delom, te določijo kot posebne skupne dele (prim. 20. člen SZ-1).
V skladu z 19. členom ZVEtL-1 je pridobitelj posameznega dela stavbe po tem zakonu oseba, ki s pravnim naslovom izkazuje pravni temelj pridobitve lastninske pravice na posameznem delu stavbe. Ne glede na to določbo izkazovanje pravnega nasledstva ni potrebno, če pridobitelj verjetno izkaže pogoje za priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe (20. člen ZVEtL-1).
Ob tem zavedanju in ob odsotnosti vsakršnih trditev o pravnem naslovu, ki bi bil lahko podlaga za pridobitev lastninske pravice oziroma za transformacijo ali določitev skupnih delov kot posebnih skupnih delov, zaključek, da je prišlo do priposestvovanja, nikakor ni mogoč. Gola dolgoletna uporaba (dotlej nedvomno in nesporno) skupnega dela ter izključitev drugih lastnikov od uporabe kljub še tako velikemu vložku ni mogla pripeljati do pridobitve lastninske pravice na skupnem prostoru, četudi bi se pritožnikoma to zdelo prav(ično).
Predlagatelj pridobitev teh dveh delov, ki predstavljata pokrit balkon oziroma verando (ali “gank“) ob njegovem stanovanju v prvem nadstropju izkazuje z darilno pogodbo (priloga A 4 v spisu). Besedilo darilne pogodbe takšno razlago vsekakor omogoča oziroma je ne izključuje. Ker je v pogodbi govora o odgovarjajočem deležu skupnih prostorov, pa bi bila (glede na to, kaj bi se ugotovilo o dotedanji uporabi prostorov) možna tudi razlaga, za kakršno sta se zavzemala pritožnika, torej, da gre za skupni prostor. A (z zaslišanji udeležencev postopka dopolnjeni) dokazni postopek njune razlage (in njunih trditev, da so vsi solastniki tam shranjevali pridelke, rože, sušili perilo ...) ni potrdil.
ZFPPIPP člen 280, 280/2, 280/2-1, 342, 342/1, 342/1-1, 342/2, 342/3.
ločitvena pravica nastala na podlagi izvršilnega naslova - ustavitev izvršbe - procesni sklep - pristojnost stečajnega sodišča - izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine - prenehanje hipoteke
Sklep po 1. točki drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP ima naravo procesnega sklepa, ki sam zase ne ustvarja materialnopravnih učinkov. Pomeni le, da v primeru stečaja nad dolžnikom premoženja, na katerem je pridobljena ločitvena pravica, ne bo prodajalo izvršilno sodišče (zaradi česar le-to ustavi postopek izvršbe), ohranitev ločitvene pravice v veljavi pa ne spremeni pravnega položaja ne dolžniku ne upniku - le-ta je namreč morala biti pridobljena že pred začetkom stečajnega postopka (stečajni upravitelj jo je nenazadnje v obravnavanem primeru tudi priznal). Zgolj z izdajo sklepa o ustavitvi izvršbe, pri čemer sodišče prve stopnje ni razveljavilo tudi izvršilnih dejanj, v upnikovo ločitveno pravico ni poseglo.
V stečajnem postopku, če je predmet prodajne pogodbe nepremičnina, sodišče po plačilu kupnine na predlog upravitelja izda sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, s katerim odloči, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca stečajnem postopku.
Ker je s prisilno prodajo v stečajnem postopku uresničeno prednostno poplačilno upravičenje, s to prodajo oziroma dosledneje s prenosom lastninske pravice na kupca kot zadnjim dejanjem te prisilne prodaje, prenehajo vse hipoteke oziroma zemljiški dolgovi, ki so omejevali lastninsko pravico na prodani nepremičnini. Gre za materialnopravno prenehanje teh pravic, zato bi bilo v navideznem nasprotju s potekom stečajnega postopka, če bi sodišče prve stopnje ločitveno pravico v izpodbijanem sklepu obdržalo v veljavi.
DZ člen 100, 100/1, 102. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14.
preživnina za nepreskrbljenega zakonca po razvezi - materialno procesno vodstvo in njegove meje - nesklepčnost tožbe - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena - zavrnitev dokazov kot nepotrebnih - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - obseg obrazložitve sodbe - standard obrazloženosti prvostopenjske sodbe - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Eventualno prepričanje sodišča, da je imela tožnica v relevantnem obdobju dovolj denarnih sredstev za preživljanje, sodišča ne odvezuje obveznosti, da izvede dokaz, s katerim tožnica želi dokazati ravno nasprotno. Drugačno stališče pomeni nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno, ki stranki jemlje možnost obravnavanja pred sodiščem.
Tožnica utemeljeno navaja, da dokazna ocena sodišča predstavlja nekritično povzemanje navedb toženca, ter ji utemeljeno očita manjko lastne argumentacije. Za zagotovitev ustavne pravice do poštenega sojenja je pomembno, da stranka, tudi če sodišče njenemu zahtevku ne ugodi, spozna, da se je sodišče z njenimi argumenti seznanilo in jih obravnavalo, da jih ni prezrlo. Sodišče se v sodbi ni opredelilo do pravno pomembnih navedb tožnice, razlogov za to pa ni utemeljilo. Posledično sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih, dokazna ocena pa ne ustreza metodološkim napotkom 8. člena ZPP, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
izločitev dokazov - odločba državnega organa - dokaz, na katerega se po določbah ZKP sodba ne more opirati - sklep o izločitvi listin
Poudariti je namreč, da predmet izločitve po drugem odstavku 83. člena ZKP niso katerikoli dokazi, temveč le dokazi, za katere je v zakonu določeno, da se sodba nanje ne sme opirati. Predmet so torej dokazi in posamezna obvestila, ne pa odločbe državnih organov.
preklic naroka - odsotnost tožene stranke z naroka - pogoji za preložitev naroka - pravica do sojenja v navzočnosti - pravica do sojenja v razumnem roku - pravovarstveni interes - pravni interes (pravna korist) za tožbo
Pogoji za preklic naroka niso bili izpolnjeni, saj toženka ni izkazala upravičenega razloga za njeno odsotnost, na naroku pa je bila zastopana po pooblaščencu.
Iz trditvene podlage toženke ne izhaja, o čem bi glede na listinske dokaze in neprerekano višino terjatve izpovedovala ob svojem zaslišanju, česar tudi v pritožbi ne konkretizira, zato z opustitvijo izvedbe predlaganega dokaza, ki trditev ne more nadomestiti, ni bila kršena njena pravica do izvedbe dokazov.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - zavrnitev ugovora - povračilo stroškov dolžnika - odvetniška tarifa - vrednost spornega predmeta - višina dolga
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožnikom, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo materialno pravno določbo 1. točke tarifne številke 37 OT, ko je kot znesek, za katerega je dolžnik prezadolžen (in od katerega je odvisna višina nagrade), upoštevalo zgolj vsoto priznanih terjatev obeh upnikov, ki sta vložila ugovor proti odpustu obveznosti. Ugovor proti odpustu obveznosti je namreč uperjen proti nastopu pravnih učinkov odpusta obveznosti - to je proti prenehanju upnikove pravice sodno uveljavljati plačilo terjatev upnikov do dolžnika, ki so nastale do začetka postopka osebnega stečaja, celo ne glede na to, ali je upnik terjatev prijavil v postopku osebnega stečaja. Učinki morebitne uveljavitve ugovora proti odpustu obveznosti se ne raztezajo zgolj na terjatve upnika, ki je ugovor vložil, na kar pravilno opozarja pritožnik, pač pa na vse upnike.
odgovornost lastnika vozila za prekršek - obrnjeno dokazno breme - izvajanje dokazov v korist obdolženca - ocena dokazov
Drži, da za razbremenitev odgovornosti po 8. členu ZPrCP zadošča, da lastnik že z določeno stopnjo izkaže, da ni vozil in da to lahko stori tudi s predlaganjem ustreznih dokazov. Če pa sodišče te dokaze izvede, so predmet dokazne ocene.
bančna garancija na prvi poziv - neodvisna bančna garancija - pogoji za izplačilo - unovčitev bančne garancije - predložitev dokumentov - pogoj - dokumentarni pogoj - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Pritožbeno sodišče sledi presoji prvostopenjskega sodišča, da gre pri izdani bančni garanciji za neodvisno bančno garancijo. To pomeni, da obveznost banke garanta ni odvisna od obstoja, veljavnosti ali izpolnitve katerekoli obveznosti iz temeljnega posla. Neodvisne bančne garancije se delijo na nepogojne in pogojne. Razlika med njimi je ta, da mora pri prvih upravičenec za unovčitev bančne garancije podati le zahtevo za njeno unovčitev, pri drugih pa mora poleg podaje zahteve izpolniti še dodatne pogoje, določene v garanciji. Ti pogoji morajo biti takšni, da ne nasprotujejo naravi instituta, to je neodvisnosti zavarovanja glede na temeljni posel. V nasprotnem primeru bančna garancija izgubi svojo neodvisno naravo.
V neodvisni bančni garanciji so kot pogoj za njeno unovčitev, ki ne spremenijo narave garancije v odvisno, lahko določeni pogoji dokumentarne narave (izjava upravičenca, v kateri mora navesti, kako je naročnik kršil obveznost iz temeljnega posla, izjava tretje osebe npr. nadzornega inženirja, da dela niso dokončana v roku, predložitev dokumenta, listine itd.). Pri teh garancijah banke ne preverjajo resničnosti vsebine izjav, dokumentov in listin, temveč za izplačilo garantirane vsote zadostuje že, da se banki predložene izjave, dokumenti in listine po obliki in vsebini skladajo z garancijskimi pogoji. Zato takšna bančna garancija kljub pogojem ohrani svojo neodvisno naravo.
pravnomočen sklep o dedovanju - izvedba zapuščinskega postopka - zavrnitev predloga - naknadno najdeno premoženje - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem - trditveno in dokazno breme - status stranke v zapuščinskem postopku - predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju
Glede premičnin, denarnih sredstev in vrednostnih papirjev ter neizplačane pokojnine, je pritožnica pred sodiščema prve in druge stopnje dala zgolj pavšalne navedbe, zato podrobnejši odgovor ni potreben. Sodišče prve stopnje je pritožnici tudi pravilno pojasnilo, da lahko kadarkoli pozneje vloži predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, ko/če bo izkazala obstoj dodatne zapuščine.
spor majhne vrednosti - laična pritožba - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog
Sodba v sporu majhne vrednosti se sme izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. To pomeni, da v pritožbi zoper odločitev v sporu majhne vrednosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja oziroma je ugotovljeno dejansko stanje neizpodbojna podlaga tudi pritožbenega sodišča, razen če bi bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno zaradi nepravilne uporabe materialnega prava.
ZSReg člen 29, 32, 42. ZNP-1 člen 19. ZPP člen 337, 337/1.
zavod - umik soglasja - sprememba poslovnega naslova - predlog za izbris iz sodnega registra brez likvidacije - vsebina vloge - dopustne pritožbene novote - vrnitev v novo odločanje
Sodišče druge stopnje pritrjuje predlagateljici v pritožbi, da iz vsebine njene vloge, to je obvestila sodišču o preklicu oziroma umiku soglasja za prijavo poslovnega naslova in sedeža, ni mogoče sklepati, da je predlagateljica po vsebini predlagala izbris zavoda iz sodnega registra brez likvidacije. Bistveni del njene vloge se namreč nanaša na njen predlog, da sodišče zavod po njenem zastopniku pozove k spremembi poslovnega naslova in sedeža ter iz registra izbriše poslovni naslov in sedež na naslovu, vpisanem v sodni register. Zato je že v izhodišču zmotno materialnopravno stališče v izpodbijanem sklepu registrskega sodišča, da je bil predlagan izbrisni postopek po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, ker iz vsebine vloge predlagateljice slednje ne izhaja.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00060040
ZIZ člen 272.
regulacijska (ureditvena) začasna odredba - nujnost izdaje začasne odredbe - mladoletna oseba - šolanje - izbira osnovne šole
Namen začasne odredbe ni dokončna regulacija razmerij med udeleženci, temveč preprečitev akutne ogroženosti z ukrepom začasne narave. Kot je pravilno obrazložilo sodišče, zaslišanje strokovne delavke glede na njeno dopolnjeno poročilo ni bilo potrebno, zaradi narave postopka, v katerem mora sodišče ukrepati hitro in odloča z dokaznim standardom verjetnosti, pa sodišče tudi ni bilo dolžno postaviti sodne izvedenke.
V največjo otrokovo korist je da šolanje prične v kraju, ki ga pozna, in skupaj z otroci iz soseščine, kar zanjo pomeni stabilnost in varnost.
Tožena stranka je tožniku, ki je bil zaposlen kot tehnolog skrbnik 3, pravočasno in iz utemeljenega razloga izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker si je prilastil več kosov orodja tožene stranke, ker je s sredstvi in materialom tožene stranke brez dovoljenja tožene stranke na podlagi narejenih krojnih pol izdeloval kovinske izdelke za svoj račun in ker je na dan 11. 4. 2019 brez ustreznega evidentiranja odšel iz prostorov tožene stranke. S takšnim ravnanjem je tožnik naklepoma huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, kršitev pa ima zakonske znake kaznivega dejanja tatvine iz prvega odstavka 204. člena KZ-1.
Odločilno torej je, da je s pogodbo o prenosu podjetja novi toženec vstopil v celotni pravni položaj prvotnega toženca in je njegov pravni naslednik glede celote pravic, obveznosti in pravnih razmerij v zvezi s prenesenim podjetjem.