najemna pogodba - navidezna pogodba (simulirana pogodba) - ustna najemna pogodba - teorija o realizaciji pogodbe - negativno dejstvo - dolžnost materialnoprocesnega vodstva - trditveno in dokazno breme - prekarij - nedovoljena pritožbena novota - trditvena podlaga strank - izpovedba stranke - ugovor pasivne legitimacije - neutemeljen ugovor
Ločiti je treba med navedbami, s katerimi stranke v postopku podajajo svoje trditve o dejstvih in s tem postavijo okvir, znotraj katerega sodišče nato ugotavlja dejansko stanje, in med izpovedbami, kjer pa gre za enega izmed dokazov. Če stranka, ko je zaslišana, nekaj izpove, to ne predstavlja dejanske navedbe in ne širi strankine trditvene podlage. Če je stranka izpovedala nekaj, za kar ni bilo trditvene podlage, takšna izpovedba tudi ne more sama po sebi ničesar dokazovati.
Povsem neutemeljene pa so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na ugovor pasivne legitimacije, ki je bil podan šele po prvem naroku za glavno obravnavo. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je neutemeljeno sklicevanje, da se je šele na prvem naroku (v izpovedbah strank in prič) izkazalo nekaj dejstev, ki so bila prej zamolčana. Takšne trditve so prilagojene interesom tožene stranke v postopku. Neživljenjsko in povsem neprepričljivo je namreč, da toženka, ki je bila prisotna ob dogovarjanju za sklenitev najemne pogodbe in ki je pisno najemno pogodbo tudi podpisala, poleg tega pa po kvalificiranem pooblaščencu tudi podala več vlog v tej pravdi, v katerih je pojasnjevala okoliščine v zvezi z dogovarjanjem in sklenitvijo najemne pogodbe, vse do prvega naroka za glavno obravnavo ne bi vedela, da pravzaprav ni ona najemnica, ampak njen mož.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00060139
ZGD-1 člen 263, 263/1. OZ člen 243, 243/4, 346, 352, 352/3.
odškodninska odgovornost poslovodstva - kršitev družbene pogodbe - zastaranje tožbenega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - škodno ravnanje - seznanitev oškodovanca z obsegom škode - izpodbijanje dokazne ocene
Višje sodišče ne sledi tožeči stranki, da se je s škodo v zvezi s sklenitvijo prodajne pogodbe za nakup nepremičnine v B. seznanila šele po pridobitvi cenitve vrednosti nepremičnine in po njeni nadaljnji prodaji dne 26. 9. 2016. Očitano protipravno ravnanje toženca naj bi predstavljala sklenitev prodajne pogodbe za nakup sporne nepremičnine. Posledično torej ne more držati, da je škoda nastala šele potem, ko je bila nepremičnina za nižji znesek prodana. Kvečjemu bi s prodajo nepremičnine prišlo do zniževanja nastale škode, kar pa nima vpliva na začetek teka zastaralnega roka.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da prvo tožnik ni zmogel dokaznega bremena v smeri ugotavljanja podane pasivne legitimacije, saj ni podal trditev in dokazov, s katerimi bi to izkazal, hkrati pa dokaz (dodatek prilogi A3), ki naj bi izkazoval "zavezo toženca, da popravi cesto" in v katerem je "toženec priznal krivdo za poškodbo ceste" tega ne potrjuje, saj se zaveza ne nanaša na toženca oziroma je ni podal toženec, kot zmotno meni pritožba. Prvo tožnik ni izkazal, da je toženec tisti, ki bi podal zavezo za popravilo ceste (upoštevaje da iz izpodbijane sodbe izhaja tudi, da prvo tožnik niti ni dokazal, da je toženec tisti, ki je cesto uničil ali prvo tožniku povzročil škodo), drugih navedb v smeri dokazovanja pasivne legitimacije toženca pa prvo tožnik ni podal. Ker tega ne bi moglo nadomestiti niti zaslišanje priče Č. Č., je sodišče prve stopnje ta dokaz pravilno zavrnilo.
Iz zapisnika sicer izhaja, da naj bi bil obdolženec pred preizkusom seznanjen s pravicami - "Mirando", vendar pa takšen vsebinsko nekonkretiziran zapis o danem pouku ne zadošča za zaključek, da je bil obdolženec, preden je policistu povedal o okoliščinah zaužitja alkoholnih pijač, dejansko poučen skladno s četrtim odstavkom 148. člena ZKP. Po pojasnjenem sodišče prve stopnje ne le, da ne bi smelo na izjavo obdolženca v zapisniku opreti izpodbijane sodbe, temveč bo moralo glede na v konkretni zadevi izkazane okoliščine v novem sojenju tudi presoditi, ali gre morebiti celo za takšno izjavo osumljenca, da bi bilo potrebno ta del zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti iz spisa izločiti.
objava popravka po ZMed - zavrnitev tožbenega zahtevka - razlogi za zavrnitev objave (odklonilni razlogi) - pravica do popravka - namen pravice do popravka - načelo enakosti orožij - svoboda novinarskega izražanja
Ker predlagana objava popravka ne vsebuje zanikanja bistva sporočila, v katerem je bil tožnik omenjen, je podan razlog za odklonitev objave iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed. Predlog je tudi predolg, saj je nesorazmerno daljši od obvestila.
služnost vožnje - opustitev posegov v služnostno pravico - samovolja
Ker ni nobenih pravno relevantnih okoliščin, ki bi opravičevale ravnanje toženca, ko je s svojimi dejanji onemogočil tožnico pri izvrševanju služnostne pravice voženj, je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo je za samovoljo toženca in ne dovoljeno samopomoč ali skrajno silo.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24/3, 45.
pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - pristojnost tujega sodišča - spor o stvarni pravici - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pravna narava zahtevka
Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da zahtevek za priznanje, da Potrdilo z dne 22. 11. 2016 ni javna listina, ni spor glede stvarne pravice, četudi ima sicer ta listina vlogo v zemljiškoknjižnem postopku. Ne drži pa niti pritožbena navedba, da gre za postopek, katerega predmet je veljavnost vpisa v javno knjigo, glede katerega je po določbi tretjega odstavka 24. člena Uredbe Bruselj I izključno pristojno sodišče države, kjer se vodi javna knjiga (v konkretnem primeru hrvaška zemljiška knjiga). Končni namen, za katerega bo sodna odločba v tem postopku uporabljena, ne pomeni, da je ta končni namen (izpodbijanje veljavnosti vpisov v zemljiški knjigi na Hrvaškem) tudi predmet tega konkretnega postopka, kot želi prikazati tožena stranka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060466
KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3, 201/5. ZKP člen 25, 25/6, 277, 277/1, 277/1-4, 282, 402, 402/3.
ogrožanje varnosti pri delu - ugovor zoper obtožnico - ugovorni postopek - prekoračitev pooblastila - nesreča pri delu - utemeljen sum - pristojnost zunajobravnavnega senata
Iz navedenih razlogov, ko torej dokazi izvedeni in zbrani v preiskavi predstavljajo zadostno podlago za utemeljen sum, da sta obdolženca očitano kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu storila, kar pomeni, da možnost obsodilne sodbe ni izključena, je pritožbeno sodišče o ugovorih zagovornikov obdolžencev odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
nagrada za delo izvedenca - izvedenina - sklep o izvedenini - pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravni interes za pritožbo - izguba pravnega interesa - popravni sklep - vsebina popravnega sklepa - vsebinski popravek - nepravilna izdaja popravnega sklepa - pritožba zoper popravni sklep - nevložitev pritožbe - pravnomočnost odločitve
Pravico do pritožbe samo tisti, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, le ta prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
Sodnik lahko kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe/sklepa z izvirnikom. Predmet popravnega sklepa tako ne morejo biti vsebinske napake ali pomanjkljivosti sodne odločbe. Odpravi teh je namenjen pritožbeni preizkus. Izdaja popravnega sklepa v opisani situaciji, ko je sodišče vsebinsko posegalo v izpodbijani sklep, zato predstavlja postopkovno kršitev. Vendar pa je pomembno, da pravnomočnost sanira morebitne napake v odločbi in da so sodišča na pravnomočne odločbe vezana.
Predpostavka obravnavanja pritožbe je tudi pravni interes. Ta mora obstajati v trenutku vložitve pritožbe, kot tudi v celotnem pritožbenem postopku ter v trenutku odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pravni interes odpade, je pritožbo treba zavreči, ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena. In ravno takšna je situacija v obravnavani zadevi. Ob vložitvi pritožbe je tožeča stranka vsekakor imela pravni interes za pritožbo, a ga je med postopkom izgubila, saj je sodišče prve stopnje z izdajo sklepa z dne 4. 8. 2022, ki je postal tudi pravnomočen, samo odpravilo pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa, na katere je opozarjala pritožba, saj bi sicer tožeča stranka vložila pritožbo tudi zoper sklep z dne 4. 8. 2022, a je ni.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - sredstvo zavarovanja - verjetnost obstoja terjatve - prodaja nepremičnine na javni dražbi - domik - zavarovanje nedenarne terjatve
Tožeča stranka predlaga neprimerno sredstvo zavarovanja, zato je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
Glede druge parcele sodišče pravilno ugotavlja, da ni izkazana niti verjetnost terjatve. Toženka je parcelo kupila v izvršilnem postopku in ji je bila domaknjena. Tožnik je bil dolžnik in je za domik vedel, saj mu je bil sklep vročen. Zato ne more trditi, da ker je ostal še na parceli, je dobroveren in je parcelo nasproti kupcu, tožencu, priposestvoval.
skupno premoženje zakoncev - obseg skupnega premoženja - premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze - civilna delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - preužitkarska pogodba - zahteva za izločitev sodnika - odločitev o zahtevi - dvom v pristranskost sodišča - ocena pristranskosti sodnika - subjektivna in objektivna pristranskost - pripravljalni narok - uradne poizvedbe - začasna odstranitev iz sodne dvorane - materialno procesno vodstvo - trditvena podlaga - dokazni predlog - dokaz z zaslišanjem prič - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Podana zahteva za izločitev razpravljajoče sodnice ni nedovoljena, saj vsebuje dovolj jasne navedbe o razlogih, na katerih predlagatelj utemeljuje predlog za izločitev. Napačno je zato ravnanje sodnice, da je zahtevo za svojo izločitev zavrgla. Odstopiti bi jo morala v odločitev predsedniku sodišča. Ravnanje sodnice po podani zahtevi za njeno izločitev sicer ni bilo pravilno, vendar pa nepravilnosti niso vplivale na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
Za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem ni pomembno, kdaj je bila zakonska zveza formalno razvezana, pač pa dejansko skupno pridobivanje in razpolaganje s premoženjem. Toženec je sam, brez soglasja ali odobritve tožnice razpolagal s prejetim denarjem (skupnim premoženjem), kar je razlog za delitev skupnega premoženja že v postopku ugotavljanja obsega skupnega premoženja in deležev na njem.
spor zaradi motenja posesti - zavrženje ugotovitvenega dela tožbe - nedovoljena tožba - dokazna ocena - ocena verodostojnosti izpovedbe - izvrševanje soposesti - prepoved bodočih motilnih dejanj
Tožnica je zahtevala, naj se ugotovi, da jo je toženec motil v nemoteni posesti določene nepremičnine tako, da je na del parcele zložil drva in veje. Zahteva se torej nanaša na ugotovitev obstoja dejstva, ne pa pravice ali pravnega razmerja. Taka tožba ni dovoljena.
Ocena verodostojnosti posameznih izpovedb upošteva vse elemente, ki jih izpostavlja pritožba: odnos priče do pravdne stranke, vir vedenja o dejstvih, o katerih izpoveduje, in vtis, ki ga je naredila na sodišče.
skrajšani postopek pred okrajnim sodiščem - zapisnik o glavni obravnavi - popravek zapisnika - popravni sklep - predmet popravnega sklepa - dopolnitev - umik obtožnega predloga - pristojnost sodišča - pritožba zoper popravni sklep - oškodovanec - pritožba oškodovanca - pravica oškodovanca do pritožbe - navzočnost oškodovanca na glavni obravnavi - dovoljenost pritožbe
Glede dopustnosti pritožbe oškodovanca A. A. pritožbeni senat pojasnjuje, da pritožnik svoje pritožbe ne vlaga zoper odločitev sodišča, ki bi se nanašala na pravni položaj oziroma procesne pravice oškodovanca kot tožilca, temveč zoper popravni sklep o zapisniku glavne obravnave. Na tej glavni obravnavi pa je bil pritožnik prisoten in zaslišan v svojstvu oškodovanca, zato ima kot oškodovanec tudi pravico do pritožbe zoper popravni sklep o zapisniku te glavne obravnave.
Ne drži, da je na podlagi tretjega odstavka 315. člena ZKP v zapisniku možno naknadno popraviti zgolj očitne napake v pisanju, ni pa mogoče dopolnjevati zapisnika. Pritožnik očitno prezre drugo poved te določbe, kjer je jasno navedeno, da sme druge popravke in dopolnitve zapisnika odrediti samo senat. V obravnavani zadevi je stvarno pristojno okrajno sodišče, kjer sodi sodnik posameznik (2. točka prvega odstavka 25. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1). Skladno s 429. členom ZKP veljajo v postopku pred okrajnim sodiščem posebne določbe, za vprašanja, ki niso urejena v teh določbah pa smiselno druge določbe tega zakona. Glede na to, da poprava zapisnika o glavni obravnavi v teh posebnih določbah ni posebej urejena, se tako tudi v postopku pred okrajnim sodiščem smiselno uporablja tretji odstavek 315. člena ZKP. Ker pred okrajnim sodiščem ni senatnega sojenja, temveč sodi sodnik posameznik, je določbo tretjega odstavka 315. člena ZKP treba razlagati tako, da je v postopku pred okrajnim sodiščem za popravke kot tudi dopolnitve zapisnika pristojen sodnik posameznik. Upoštevaje navedeno je v obravnavani zadevi okrajna sodnica zapisnik o glavni obravnavi po uradni dolžnosti popravila zakonito.
ZKP člen 387, 514, 519, 519/4. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (2015) člen 36, 36/1, 37.
odstop kazenskega pregona tuji državi - odstop kazenskega spisa tuji državi v sojenje - meddržavna pogodba o pravni pomoči - mednarodna pravna pomoč - soglasje za odstop kazenske zadeve za pregon in sojenje drugi državi - izjava oškodovanca glede odstopa kazenskega pregona - konkludentna izjava volje - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis)
Iz razlogov sklepa izhaja, da se je sodišče prve stopnje glede izpolnitve pogojev za odstop spisa v kazenski pregon in sojenje glede soglasja oškodovanca oprlo na določbe ZKP. Vendar je pri tem povsem prezrlo določbo 514. člena ZKP, ki določa, da se daje mednarodna pravna pomoč po določbah tega zakona, če ni z mednarodno pogodbo ali zakonom določeno drugače. Določbe ZKP, ki urejajo postopek mednarodne pravne pomoči, so torej subsidiarne narave in se uporabljajo samo, če ni z mednarodno ali meddržavno pogodbo drugače urejeno. V (dvostranski) Pogodbi med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah je v 37. členu določeno, kaj mora obsegati zaprosilo za prevzem kazenskega pregona in katere listine je treba priložiti, med drugim tudi izjave oškodovancev v zvezi z odstopom kazenskega pregona. Ker pogodba zahteva priložitev izjave oškodovancev v zvezi z odstopom kazenskega pregona, obtoženi A. A. utemeljeno uveljavlja, da ugotovitev sklepa, da oškodovanca odstopu spisa ne nasprotujeta (ker na poziv, naj se izjasnita glede odstopa spisa, nista odgovorila) ne zadostuje, saj pasivnost oškodovancev oziroma konkludentno ravnanje ne predstavlja izjave.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40.
dopolnitev izvedenskega mnenja - odmera nagrade in stroškov izvedenca
Sodišče je izvedencu za opravljeno delo priznalo nagrado za pregled listin do 50 strani, nagrado za dopolnitev izvedenskega mnenja in 2 % materialnih stroškov. Izvedenec je priglasil nagrado za študij dokumentacije in izdelavo dopolnitve mnenja v najnižjem znesku oziroma obsegu. Skupno je sodni izvedenec upravičen do nagrade in stroškov v znesku 208,08 EUR, k temu pa je treba prišteti še 8,85 % prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter 0,53 % prispevkov za zdravstveno zavarovanje.
stranska intervencija - zastopanje družbe - pooblastitev za zastopanje - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - razrešitev direktorja
Določene (obligacijske) zahtevke družbeniki lahko uveljavijo tudi po sodni poti (tretji odstavek 515. člena ZGD-1 v zvezi z 8. in 9. alinejo 505. člena ZGD-1 ter 513. člen ZGD-1), vendar v obravnavani zadevi ne gre za pravdo, ki bi predstavljala tak primer. V kolikor se zoper odločitev o zavrnitvi stranske intervencije pritožuje odvetnik A. A. v imenu tožnice, pa je njegovo pritožbo v tem delu potrebno kot nedovoljeno zavreči (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP), ker zanjo nima veljavnega pooblastila, kot izhaja iz obrazložitve v nadaljevanju. Razveljavitev sklepa o imenovanju direktorja družbe z omejeno odgovornostjo ne more imeti učinkov za nazaj tako, da bi se štelo, da tožnica v določenem obdobju sploh ni imela zakonitega zastopnika oziroma so bile vse njegove odločitve, v danem primeru preklic pooblastila odvetniku A. A. ter preklic pooblastila B. B.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00060892
ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1.
prekinitev postopka do rešitve predhodnega vprašanja - razlogi za prekinitev postopka - delež na skupnem premoženju zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju kot predhodno vprašanje - uporabnina za stanovanjsko hišo v solastnini - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - ugotovitev solastniških deležev - načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka
Za odločitev o utemeljenosti zahtevka za plačilo nadomestila zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine je treba ugotoviti, ali in v kakšnem deležu toženci zasedajo stvar, ki je tudi v tožnikovi lasti. Pravilno je zato stališče v izpodbijanem sklepu, da je višina deležev tožnika in prve toženke na skupnem premoženju predhodno vprašanje za odločitev v tej zadevi. Utemeljeno pa je pritožbeno stališče, da sodišče ni ocenilo vseh okoliščin, pomembnih za presojo, ali je prekinitev postopka utemeljena z vidika načela ekonomičnosti in pospešitve postopka.
ustavitev postopka zaradi umika tožbe - izpodbijanje odločitve o stroških postopka - potrebni pravdni stroški - pripravljalna vloga - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka
Pravilna je ocena sodišča prve stopnje, da gre pri sporni vlogi za strošek, ki je bil za pravdo potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP). Pritožnik sicer utemeljeno izpostavlja, da v nekaterih delih vloga predstavlja dolgovezno in nepotrebno ponavljanje navedb odgovora na tožbo, a to ne velja za vlogo kot celoto, v njej so tudi nove navedbe. Gre torej za obrazloženo pripravljalno vlogo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00060100
ZPP člen 443, 451, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - neupoštevanje prepoznih navedb - prepozen dokazni predlog - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog
Stranki v sporih majhne vrednosti lahko praviloma navajata nova dejstva in predlagata nove dokaze samo v prvem paru pisnih vlog (v tožbi oziroma, če se je postopek začel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v prvi pripravljalni vlogi, tožena stranka pa v odgovoru na tožbo oziroma v prvi pripravljalni vlogi). Izjema glede prepovedi navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov v drugem paru vlog bi lahko veljala le, če bi bilo navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov nujno zaradi odgovora na prejeto vlogo nasprotne stranke. Te izjeme pa ni mogoče razlagati tako široko, da bi s tem strankama dejansko omogočili, da šele v drugi vlogi, sklicujoč se na ugovore nasprotne stranke, navedeta vse tisto, kar bi morali navesti že v prvi vlogi. Enako velja za predlaganje dokazov.