CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060848
ZPP člen 8.
plačilo pogodbene obveznosti - kršitev pogodbene obveznosti - neplačilo kupnine - višina kupnine - les - merila - žaga - primerna skrbnost - dokaz s sodnim izvedencem - metodološki napotek - dokazna ocena izpovedi prič - ugotavljanje dejanskega stanja - Zavod za gozdove Slovenije
Tudi če priča ni izpovedala po resnici oziroma ne dovolj prepričljivo, to samo po sebi ne pomeni, da je neresnično vse, kar je povedala. Pritožbeno sodišče se strinja, da je z izpovedbo te priče dokazano, da je bil toženec s količino na prevzemno mesto pripeljanega lesa seznanjen, saj je bil od te količine odvisen ne le strošek za delo tožničinega sekača, ampak predvsem tudi višina kupnine, ki jo je moral toženec plačati.
Z izhodišča osnovnega pravila obogatitvenega prava - povrniti tisto, za kar je bila stranka obogatena brez pravne podlage - je kot temeljno usmeritev treba sprejeti stališče o konkretni koristi. Le tisti plodovi oziroma koristi, s katerimi se je pridobitelj v resnici okoristil, pomenijo neupravičeno obogatitev. Vendar pa je to pravilo potrebno dosledno upoštevati zgolj v razmerju do dobrovernega pridobitelja, saj bi bila zanj, ki (utemeljeno) ni računal, da bo moral koristi nekoč povrniti in je v skladu s tem tudi ravnal, nadomestitev koristi, ki jih ni pridobil, prestroga. Drugače pa velja za nepoštenega (nedobrovernega) pridobitelja - zaradi njegove slabe vere pravni red nima težav s pravilom, da mu povrnitev naloži že na podlagi abstraktne možnosti pridobivanja plodov in obresti oziroma drugih koristi, zato mora povrniti vse plodove in koristi, vključno s tistimi, ki jih ni pridobil (postrožena odgovornost).
odlog izvršbe na predlog dolžnika - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvršba na nepremičnino - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine
Sodišče prve stopnje je ugotovilo in pritožbeno ni sporno, da je v teku izvršba na nepremičnino, ki je drugodolžnikov dom in da je podano očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine. Za tak primer določa šesti odstavek 169. člena ZIZ, da sodišče o tem obvesti pristojni center za socialno delo. Iz izpodbijanega sklepa in iz spisa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje to storilo. Če bi pristojni center za socialno delo poslal sodišču obrazloženo mnenje, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov, bi v skladu z drugim odstavkom 74. člena ZIZ odložilo izvršbo za šest mesecev.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - preostala delovna zmožnost - pravica do odmora in počitka - odmor med delovnim časom
Pravnega položaja delavca, ki dela krajši delovni čas iz naslova preostale delovne zmožnosti, ne moremo enačiti s pravnim položajem delavca, za katerega velja določilo 65. člena ZDR-1. Pri tožnici kot delovnemu invalidu se šteje, da ima sklenjeno pogodbo za polni delovni čas, saj ji prispevek in nadomestilo za 4 ure iz naslova invalidnosti izplačuje ZPIZ. Tožnici tako pripada 30 minutni odmor.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zakonski pogoji za izrek ukrepa - sorazmernost ukrepa - poseg v ustavno varovane pravice - namen ukrepa
V tej zadevi gre za postopek po ZDZdr, ki ureja sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve v nujnih primerih. Ker gre za hud poseg v več ustavnih pravic, morajo biti za izrek takšnega ukrepa zdravljenja kumulativno izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr ob hkratni izpolnitvi pogoja iz 53. člena ZDZdr. Šele če so izpolnjeni vsi ti pogoji, zadržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici brez privolitve prestane test sorazmernosti posega v ustavne pravice. Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi sebi, bodisi drugim, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.
URS člen 15, 15/3, 34, 35. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 83/3. KZ-1 člen 191, 191/1.
izločitev dokazov - pravica do zasebnosti - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - tehtanje pravic v koliziji - praktična konkordanca - nasilje v družini - dokaz, pridobljen z zvočnim snemanjem brez soglasja snemane osebe
Poseg v ustavno pravico sam po sebi še ne pomeni, da je bila pravica kršena. Kolikor je do posega prišlo zaradi varovanja druge, močnejše ustavno zavarovane pravice, se šteje, da šibkejša pravica ni bila kršena, temveč je bilo vanjo poseženo na ustavno dopusten način.
oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - zloraba procesnih pravic - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Pravne osebe po četrtem odstavku 11. člena ZST-1 ni mogoče oprostiti plačila sodne takse do vključno 44,00 EUR. Za pritožbo pa je potrebno plačati sodno takso v znesku 20,50 EUR, tako da pritožnik ne more doseči oprostitve sodne takse. Zato sodišče prve stopnje niti ni smelo preverjati, ali je pritožnik sposoben plačati to sodno takso.
Rok za plačilo sodne takse bo v skladu s sedmim odstavkom 34.a člena ZST-1 zaradi vložene pritožbe pričel teči z vročitvijo tega sklepa višjega sodišča. Če pritožnik sodne takse v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa ne bo plačal, se bo pritožba štela za umaknjeno.
nagrada za delo izvedenca - izvedenina - sklep o izvedenini - pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravni interes za pritožbo - izguba pravnega interesa - popravni sklep - vsebina popravnega sklepa - vsebinski popravek - nepravilna izdaja popravnega sklepa - pritožba zoper popravni sklep - nevložitev pritožbe - pravnomočnost odločitve
Pravico do pritožbe samo tisti, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, le ta prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
Sodnik lahko kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe/sklepa z izvirnikom. Predmet popravnega sklepa tako ne morejo biti vsebinske napake ali pomanjkljivosti sodne odločbe. Odpravi teh je namenjen pritožbeni preizkus. Izdaja popravnega sklepa v opisani situaciji, ko je sodišče vsebinsko posegalo v izpodbijani sklep, zato predstavlja postopkovno kršitev. Vendar pa je pomembno, da pravnomočnost sanira morebitne napake v odločbi in da so sodišča na pravnomočne odločbe vezana.
Predpostavka obravnavanja pritožbe je tudi pravni interes. Ta mora obstajati v trenutku vložitve pritožbe, kot tudi v celotnem pritožbenem postopku ter v trenutku odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pravni interes odpade, je pritožbo treba zavreči, ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena. In ravno takšna je situacija v obravnavani zadevi. Ob vložitvi pritožbe je tožeča stranka vsekakor imela pravni interes za pritožbo, a ga je med postopkom izgubila, saj je sodišče prve stopnje z izdajo sklepa z dne 4. 8. 2022, ki je postal tudi pravnomočen, samo odpravilo pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa, na katere je opozarjala pritožba, saj bi sicer tožeča stranka vložila pritožbo tudi zoper sklep z dne 4. 8. 2022, a je ni.
služnost vožnje - opustitev posegov v služnostno pravico - samovolja
Ker ni nobenih pravno relevantnih okoliščin, ki bi opravičevale ravnanje toženca, ko je s svojimi dejanji onemogočil tožnico pri izvrševanju služnostne pravice voženj, je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo je za samovoljo toženca in ne dovoljeno samopomoč ali skrajno silo.
izvršitev sodne odločbe - pravica do sodnega varstva - seznam dolžnikovega premoženja - informativni seznam dolžnikovega premoženja - neuspešna oprava izvršbe
Ker je v konkretnem primeru upniku s pravnomočno sodbo priznana terjatev zoper dolžnika, morajo biti upniku dani možnost in sredstva, da to pravico tudi dejansko uveljavi. Neizvršena sodna odločba pomeni protipravno dejansko stanje v primerjavi s stanjem, ki je določeno z avtoriteto sodne oblasti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - VOLITVE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00061565
URS člen 43, 43/1. DZ člen 262, 262/1, 262/2. ZVDZ člen 7, 7/2. ZNP-1 člen 62, 62/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zastopanje po pooblaščencu odvetniku - volilna pravica - pravica voliti in biti voljen - aktivna volilna pravica - pasivna volilna pravica - odvzem volilne pravice - odvzem pravice biti voljen - pravica do izjave v postopku - načelo pomoči prava neuki stranki - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke - pripombe na izvedensko mnenje - razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - omejitev razpolaganja - višina zneska - dovoljene pritožbene novote
Sodišče bi moralo najkasneje tedaj, ko je ugotovilo, da nasprotna udeleženka nasprotuje skrbništvu in da je možno, da njeno nasprotovanje ne bo privedlo do ustavitve postopka, nasprotni udeleženki predstaviti možnosti za zagotovitev (pravne) pomoči v postopku. Šele če bi obe možnosti zavrnila in bi sodišče ocenilo, da gre za pristno nasprotovanje ter da zmore sama dovolj dobro predstaviti svoje želje in poglede v postopku, bi bil mogoč sklep, da je bila nasprotni udeleženki zagotovljena pravica do izjave. Ker iz procesnega gradiva ne izhaja, da bi sodišče to storilo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in je že na tej podlagi treba izpodbijani sklep razveljaviti.
V utemeljitvi je sodišče navedlo, da sledi mnenju izvedenke, da je nasprotna udeleženka sposobna voliti, ni pa sposobna biti voljena, saj je njeno mišljenje v enem delu močno bolezensko spremenjeno, kar pomeni, da lahko tudi druge odnose, če so ji čustveno pomembni, začne doživljati bolezensko spremenjeno. Dejstvo, da bi se jo volilo, bi bilo zato zanjo psihično preveč naporno in stresno in bi pomenilo nevarnost hudega poslabšanja bolezni, zaradi česar ji je sodišče zato pravico biti voljena odvzelo. Ti razlogi ne morejo utemeljevati tako intenzivnega posega v pravico nasprotne udeleženke do političnega udejstvovanja, kot je odvzem pravice biti voljen.
ugovor zoper plačilni nalog - taksna oprostitev na podlagi zakona - strošek postopka
Kot izhaja iz prvega odstavka, 15. člen ZST-1 ureja stroške postopka in ne taksne obveznosti, ki bi v postopku nastala zaradi posameznega dejanja tožeče stranke, zaradi česar ji sodne takse tudi ni mogoče naložiti v plačilo s plačilnim nalogom.
Ker je tožeča stranka z zakonom oproščena plačila sodnih taks, je njen ugovor, da taksna obveznost zoper njo ni nastala, utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00060139
ZGD-1 člen 263, 263/1. OZ člen 243, 243/4, 346, 352, 352/3.
odškodninska odgovornost poslovodstva - kršitev družbene pogodbe - zastaranje tožbenega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - škodno ravnanje - seznanitev oškodovanca z obsegom škode - izpodbijanje dokazne ocene
Višje sodišče ne sledi tožeči stranki, da se je s škodo v zvezi s sklenitvijo prodajne pogodbe za nakup nepremičnine v B. seznanila šele po pridobitvi cenitve vrednosti nepremičnine in po njeni nadaljnji prodaji dne 26. 9. 2016. Očitano protipravno ravnanje toženca naj bi predstavljala sklenitev prodajne pogodbe za nakup sporne nepremičnine. Posledično torej ne more držati, da je škoda nastala šele potem, ko je bila nepremičnina za nižji znesek prodana. Kvečjemu bi s prodajo nepremičnine prišlo do zniževanja nastale škode, kar pa nima vpliva na začetek teka zastaralnega roka.
URS člen 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 62, 62/4. ZPP člen 346, 346/1.
nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - sprejem na zdravljenje v nujnih primerih - privolitev v psihiatrično zdravljenje - prostovoljno zdravljenje - ustavitev postopka - prisilno zdravljenje
ZDZdr določa, da sodišče nadomesti privolitev osebe za zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, pa je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti. Če ne gre za tak primer in nadomestitev privolitve ni potrebna, ker je oseba v sprejem v psihiatrično bolnišnico privolila, njena privolitev pa je izraz njene svobodne volje, ki temelji na razumevanju položaja in je izoblikovana na podlagi primernega pojasnila o njenem zdravstvenem stanju in zdravljenju, sodni postopek ni potreben.
Ugodnejše odločbe nasprotna udeleženka s svojo pritožbo ne more doseči, kar pomeni, da ni pritožbene potrebe oziroma da za pritožbo nima pravnega interesa.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061947
URS člen 21, 26. ZKP člen 542, 542/3. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - kršitev pravice osebnosti - pravica do osebnega dostojanstva - bivalne razmere v priporu - odreditev pripora zaradi izmikanja glavni obravnavi - pravica do povračila škode - zavrnjen zahtevek
Tožnik je bil tisti, ki je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila prostost vzeta (tretji odstavek 542. člena ZKP).
Tožnikovo ravnanje, ko sodišču ni sporočil pravega naslova bivanja in se vabilom sodišča tudi ni odzival, je potrebno šteti za nedovoljeno ravnanje, ki je imelo upravičeno za posledico odreditev pripora s tiralico. Tožnik je na predobravnavnem naroku zamolčal, da dela v Franciji, navajal je, da je brezposeln, zato je sodišče utrdil v prepričanju, da je begosumen in da ni nobenega zagotovila za tožnikovo prostovoljno navzočnost v nadaljevanju postopka. Neutemeljeno je tako sklicevanje tožene stranke, da tega ni storil namerno. Razlog odreditve pripora pa tudi kasneje ni prenehal, kar izhaja tudi iz odločb sodišča prve in druge stopnje v kazenskem postopku.
Dejstvo, da se je tožnik po odpravi pripora potem glavnih obravnav udeleževal in se jim ni izmikal, pa še ne pomeni, da s svojim predhodnim ravnanjem ni povzročil, da mu je bil odrejen pripor.
Ker bivanjske razmere v priporu niso bile neznosne ter tožnikovo trpljenje ni presegalo trpljenja, ki izvira iz samega dejstva prestajanja pripora oziroma zapora, je bil tožnikov tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen.
začetek stečajnega postopka - začetni predujem - doplačilo predujma - zakonski rok - nepodaljšljiv rok
Rok za doplačilo predujma je zakonski rok, ki ni podaljšljiv, kot so sicer sodni roki in ne gre za plačilni rok v smislu 32. člena Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2022 in 2023, temveč gre za zakonski rok za odpravo pomanjkljivosti predloga za začetek stečajnega postopka kot ene od procesnih predpostavk.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00060466
KZ-1 člen 201, 201/2, 201/3, 201/5. ZKP člen 25, 25/6, 277, 277/1, 277/1-4, 282, 402, 402/3.
ogrožanje varnosti pri delu - ugovor zoper obtožnico - ugovorni postopek - prekoračitev pooblastila - nesreča pri delu - utemeljen sum - pristojnost zunajobravnavnega senata
Iz navedenih razlogov, ko torej dokazi izvedeni in zbrani v preiskavi predstavljajo zadostno podlago za utemeljen sum, da sta obdolženca očitano kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu storila, kar pomeni, da možnost obsodilne sodbe ni izključena, je pritožbeno sodišče o ugovorih zagovornikov obdolžencev odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
ZD člen 163, 212, 214. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sklep o dedovanju - izpodbijanje sklepa o dedovanju - obseg zapuščine - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnica v pritožbi utemeljeno navaja, da ji s strani sodišča prve stopnje ni bila dana možnost, da se izjavi o vlogi A. A., v kateri je le ta prvič navedla, da v zapuščino po pokojnem D. D. sodi tudi traktor. Vloga dedinje A. A. je na sodišče prispela po zadnji zapuščinski obravnavi, ni pa bila vročena ostalima dvema dedičema v izjavo.