CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060848
ZPP člen 8.
plačilo pogodbene obveznosti - kršitev pogodbene obveznosti - neplačilo kupnine - višina kupnine - les - merila - žaga - primerna skrbnost - dokaz s sodnim izvedencem - metodološki napotek - dokazna ocena izpovedi prič - ugotavljanje dejanskega stanja - Zavod za gozdove Slovenije
Tudi če priča ni izpovedala po resnici oziroma ne dovolj prepričljivo, to samo po sebi ne pomeni, da je neresnično vse, kar je povedala. Pritožbeno sodišče se strinja, da je z izpovedbo te priče dokazano, da je bil toženec s količino na prevzemno mesto pripeljanega lesa seznanjen, saj je bil od te količine odvisen ne le strošek za delo tožničinega sekača, ampak predvsem tudi višina kupnine, ki jo je moral toženec plačati.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - vzrok invalidnosti I. kategorije - poškodba pri delu - javni prevoz ali organiziran prevoz delodajalca
Zaradi nediskriminatorne obravnave je treba vprašanje organiziranega prevoza presojati glede na okoliščine vsakokratne dejavnosti delodajalca ter načina in kraja izvajanja dela. To še zlasti velja za delo gozdnih sekačev, ki se ne izvaja v urbanem okolju, v tovarniških prostorih, niti na lokaciji, dostopni po javni poti z avtobusom ali prevoznim sredstvom, ki bi ga izključno opravljal le delodajalec.
Vzrok invalidnosti I. kategorije je v okoliščinah tožnikovega primera zagotovo poškodba pri delu, zadobljena v prometni nesreči ob čelnem trčenju na poti z dela 3. 10. 2017, saj je izpolnjen zakonski dejanski stan iz 2. alineje 1. odst. 66. člena ZPIZ-2.
Povedano drugače, prvostopno sodišče je v izpodbijani sodbi na podlagi izvedenega dokaznega postopka z gotovostjo ugotovilo, da so se izkopi v času delovne nezgode izvajali na globini 80-90cm, zato nobeni zgoraj navedeni posebni varnostni ukrepi niso bili potrebni, saj so ti predvideni, kadar je izkop oziroma jarek globlji kot 100 cm (Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (UL RS št. 83/05, priloga IC, C točka 12.3).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060854
ZPP člen 7, 7/1, 8, 212. OZ člen 190, 190/1.
organizacija športne prireditve - dogovor o brezplačni uporabi nepremičnine - brezplačna uporaba - najem opreme - vračilo sredstev - neupravičena obogatitev najemodajalca povrnitev investicijskih vlaganj - neupravičena obogatitev - prekoračitev trditvene podlage - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna ocena
Tožeča stranka ni uspela izkazati, da je bila med pogodbenimi strankami dogovorjena plačljiva uporaba strelišča. Ravno nasprotno, izvedeni dokazni postopek je pokazal, da je bila uporaba celotnega strelišča z vso pripadajočo opremo in vsemi funkcionalnimi objekti za izvedbo tekmovanja brezplačna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - VOLITVE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00061565
URS člen 43, 43/1. DZ člen 262, 262/1, 262/2. ZVDZ člen 7, 7/2. ZNP-1 člen 62, 62/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zastopanje po pooblaščencu odvetniku - volilna pravica - pravica voliti in biti voljen - aktivna volilna pravica - pasivna volilna pravica - odvzem volilne pravice - odvzem pravice biti voljen - pravica do izjave v postopku - načelo pomoči prava neuki stranki - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke - pripombe na izvedensko mnenje - razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - omejitev razpolaganja - višina zneska - dovoljene pritožbene novote
Sodišče bi moralo najkasneje tedaj, ko je ugotovilo, da nasprotna udeleženka nasprotuje skrbništvu in da je možno, da njeno nasprotovanje ne bo privedlo do ustavitve postopka, nasprotni udeleženki predstaviti možnosti za zagotovitev (pravne) pomoči v postopku. Šele če bi obe možnosti zavrnila in bi sodišče ocenilo, da gre za pristno nasprotovanje ter da zmore sama dovolj dobro predstaviti svoje želje in poglede v postopku, bi bil mogoč sklep, da je bila nasprotni udeleženki zagotovljena pravica do izjave. Ker iz procesnega gradiva ne izhaja, da bi sodišče to storilo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in je že na tej podlagi treba izpodbijani sklep razveljaviti.
V utemeljitvi je sodišče navedlo, da sledi mnenju izvedenke, da je nasprotna udeleženka sposobna voliti, ni pa sposobna biti voljena, saj je njeno mišljenje v enem delu močno bolezensko spremenjeno, kar pomeni, da lahko tudi druge odnose, če so ji čustveno pomembni, začne doživljati bolezensko spremenjeno. Dejstvo, da bi se jo volilo, bi bilo zato zanjo psihično preveč naporno in stresno in bi pomenilo nevarnost hudega poslabšanja bolezni, zaradi česar ji je sodišče zato pravico biti voljena odvzelo. Ti razlogi ne morejo utemeljevati tako intenzivnega posega v pravico nasprotne udeleženke do političnega udejstvovanja, kot je odvzem pravice biti voljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00060139
ZGD-1 člen 263, 263/1. OZ člen 243, 243/4, 346, 352, 352/3.
odškodninska odgovornost poslovodstva - kršitev družbene pogodbe - zastaranje tožbenega zahtevka - začetek teka zastaralnega roka - škodno ravnanje - seznanitev oškodovanca z obsegom škode - izpodbijanje dokazne ocene
Višje sodišče ne sledi tožeči stranki, da se je s škodo v zvezi s sklenitvijo prodajne pogodbe za nakup nepremičnine v B. seznanila šele po pridobitvi cenitve vrednosti nepremičnine in po njeni nadaljnji prodaji dne 26. 9. 2016. Očitano protipravno ravnanje toženca naj bi predstavljala sklenitev prodajne pogodbe za nakup sporne nepremičnine. Posledično torej ne more držati, da je škoda nastala šele potem, ko je bila nepremičnina za nižji znesek prodana. Kvečjemu bi s prodajo nepremičnine prišlo do zniževanja nastale škode, kar pa nima vpliva na začetek teka zastaralnega roka.
začetek stečajnega postopka - začetni predujem - doplačilo predujma - zakonski rok - nepodaljšljiv rok
Rok za doplačilo predujma je zakonski rok, ki ni podaljšljiv, kot so sicer sodni roki in ne gre za plačilni rok v smislu 32. člena Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2022 in 2023, temveč gre za zakonski rok za odpravo pomanjkljivosti predloga za začetek stečajnega postopka kot ene od procesnih predpostavk.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00061289
ZIZ člen 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZDR-1 člen 76, 86, 102, 102/1, 112. ZOFVI člen 48.
regulacijska začasna odredba - nevarnost uporabe sile ali nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - izostanek hujših neugodnih posledic za dolžnika - sindikat - javni zavod - obvestilo o seji - pristojnosti sindikata v zvezi z delovnimi razmerji - mnenje sindikata - posvetovanje s sindikatom - interes upnika - finančne posledice
Aktivno sodelovanje sindikata se lahko udejanja na različne načine, npr. preko podajanja mnenj, pripomb, predlogov, obveznega posvetovanja s sindikati v postopkih o kolektivnih pravicah delavcev, v določenih primerih je predpisano tudi soglasje sindikata v nekaterih postopkih pri delodajalcu, ali pa sodelovanje pri uveljavljanju individualnih pravic delavcev kot npr. podajanje mnenja o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter soglasja v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi predstavniku delavcev.
V predlogu za izdajo začasne odredbe bi upnik primeroma moral zatrjevati, kakšne so finančne posledice za dolžnika in utemeljiti, zakaj njegov interes pretehta nad to in ostalimi posledicami za dolžnika. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, bi sodelovanje sindikata na sejah zavoda lahko vplivalo tudi na odločitve, sprejete na teh sejah, tudi takšne, ki so v domeni zavoda (v zvezi s šolskimi programi, statusi dijakov, vzgojno in izobraževalno problematiko...), zato bi upnik moral izkazati svoj prevladujoči interes za sodelovanje na celotnih sejah zavoda oziroma tudi pri sprejemanju tovrstnih odločitev.
objava popravka po ZMed - zavrnitev tožbenega zahtevka - razlogi za zavrnitev objave (odklonilni razlogi) - pravica do popravka - namen pravice do popravka - načelo enakosti orožij - svoboda novinarskega izražanja
Ker predlagana objava popravka ne vsebuje zanikanja bistva sporočila, v katerem je bil tožnik omenjen, je podan razlog za odklonitev objave iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed. Predlog je tudi predolg, saj je nesorazmerno daljši od obvestila.
odločitev o stroških postopka - povrnitev pravdnih stroškov - umik tožbe - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - povod za tožbo - pripoznanje zahtevka - izpolnitev tožbenega zahtevka - izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom - krivdni stroški - skrčitev tožbenega zahtevka na pravdne stroške
Skladno s 157. členom ZPP mora tožena stranka, ki zahtevek pripozna (izpolnitev pomeni smiselno pripoznanje) povrniti pravdne stroške tožeči stranki, razen če ni dala povoda za tožbo. O povodu za tožbo govorimo takrat, ko lahko tožeča stranka na podlagi ravnanja tožene stranke pred pravdo sklepa, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njenih interesov. Za odločitev o tem, ali je tožena stranka tista, ki mora tožeči stranki v obravnavni zadevi povrniti stroške pravdnega postopka, morajo biti torej izpolnjeni (vsi) trije pogoji: (1) tožena stranka je dala povod za tožbo, (2) tožena stranka je izpolnila zahtevek in (3) tožeča stranka je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Ker pravdni stroški niso „pripadek“ zahtevka samega, saj zahtevek za njihovo plačilo nima nobene zveze z materialno pravico, glede katere tožeča stranka uveljavlja sodno varstvo, se je treba na pravilo iz prvega odstavka 158. člena ZPP opreti tudi v primeru, kadar tožeča stranka „skrči“ tožbeni zahtevek tako, da vztraja le še pri povrnitvi pravdnih stroškov (t.i. „skrčitev“ tožbe na stroške postopka). Stroškovna odločitev je torej odvisna od tega, ali je umik tožbe posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne. Če glavnega zahtevka ni več, ni mogoče razpravljati o njegovi utemeljenosti kot o predhodnem vprašanju, da bi sodišče odločilo o stroških postopka.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - sredstvo zavarovanja - verjetnost obstoja terjatve - prodaja nepremičnine na javni dražbi - domik - zavarovanje nedenarne terjatve
Tožeča stranka predlaga neprimerno sredstvo zavarovanja, zato je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
Glede druge parcele sodišče pravilno ugotavlja, da ni izkazana niti verjetnost terjatve. Toženka je parcelo kupila v izvršilnem postopku in ji je bila domaknjena. Tožnik je bil dolžnik in je za domik vedel, saj mu je bil sklep vročen. Zato ne more trditi, da ker je ostal še na parceli, je dobroveren in je parcelo nasproti kupcu, tožencu, priposestvoval.
služnost vožnje - opustitev posegov v služnostno pravico - samovolja
Ker ni nobenih pravno relevantnih okoliščin, ki bi opravičevale ravnanje toženca, ko je s svojimi dejanji onemogočil tožnico pri izvrševanju služnostne pravice voženj, je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo je za samovoljo toženca in ne dovoljeno samopomoč ali skrajno silo.
Iz zapisnika sicer izhaja, da naj bi bil obdolženec pred preizkusom seznanjen s pravicami - "Mirando", vendar pa takšen vsebinsko nekonkretiziran zapis o danem pouku ne zadošča za zaključek, da je bil obdolženec, preden je policistu povedal o okoliščinah zaužitja alkoholnih pijač, dejansko poučen skladno s četrtim odstavkom 148. člena ZKP. Po pojasnjenem sodišče prve stopnje ne le, da ne bi smelo na izjavo obdolženca v zapisniku opreti izpodbijane sodbe, temveč bo moralo glede na v konkretni zadevi izkazane okoliščine v novem sojenju tudi presoditi, ali gre morebiti celo za takšno izjavo osumljenca, da bi bilo potrebno ta del zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti iz spisa izločiti.
ugovor zoper plačilni nalog - taksna oprostitev na podlagi zakona - strošek postopka
Kot izhaja iz prvega odstavka, 15. člen ZST-1 ureja stroške postopka in ne taksne obveznosti, ki bi v postopku nastala zaradi posameznega dejanja tožeče stranke, zaradi česar ji sodne takse tudi ni mogoče naložiti v plačilo s plačilnim nalogom.
Ker je tožeča stranka z zakonom oproščena plačila sodnih taks, je njen ugovor, da taksna obveznost zoper njo ni nastala, utemeljen.
URS člen 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1, 62, 62/4. ZPP člen 346, 346/1.
nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pomanjkanje pravnega interesa za pritožbo - sprejem na zdravljenje v nujnih primerih - privolitev v psihiatrično zdravljenje - prostovoljno zdravljenje - ustavitev postopka - prisilno zdravljenje
ZDZdr določa, da sodišče nadomesti privolitev osebe za zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, pa je to ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti. Če ne gre za tak primer in nadomestitev privolitve ni potrebna, ker je oseba v sprejem v psihiatrično bolnišnico privolila, njena privolitev pa je izraz njene svobodne volje, ki temelji na razumevanju položaja in je izoblikovana na podlagi primernega pojasnila o njenem zdravstvenem stanju in zdravljenju, sodni postopek ni potreben.
Ugodnejše odločbe nasprotna udeleženka s svojo pritožbo ne more doseči, kar pomeni, da ni pritožbene potrebe oziroma da za pritožbo nima pravnega interesa.
Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka pravilno ugotovilo, da prvo tožnik ni zmogel dokaznega bremena v smeri ugotavljanja podane pasivne legitimacije, saj ni podal trditev in dokazov, s katerimi bi to izkazal, hkrati pa dokaz (dodatek prilogi A3), ki naj bi izkazoval "zavezo toženca, da popravi cesto" in v katerem je "toženec priznal krivdo za poškodbo ceste" tega ne potrjuje, saj se zaveza ne nanaša na toženca oziroma je ni podal toženec, kot zmotno meni pritožba. Prvo tožnik ni izkazal, da je toženec tisti, ki bi podal zavezo za popravilo ceste (upoštevaje da iz izpodbijane sodbe izhaja tudi, da prvo tožnik niti ni dokazal, da je toženec tisti, ki je cesto uničil ali prvo tožniku povzročil škodo), drugih navedb v smeri dokazovanja pasivne legitimacije toženca pa prvo tožnik ni podal. Ker tega ne bi moglo nadomestiti niti zaslišanje priče Č. Č., je sodišče prve stopnje ta dokaz pravilno zavrnilo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061947
URS člen 21, 26. ZKP člen 542, 542/3. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost države - protipravnost - kršitev pravice osebnosti - pravica do osebnega dostojanstva - bivalne razmere v priporu - odreditev pripora zaradi izmikanja glavni obravnavi - pravica do povračila škode - zavrnjen zahtevek
Tožnik je bil tisti, ki je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila prostost vzeta (tretji odstavek 542. člena ZKP).
Tožnikovo ravnanje, ko sodišču ni sporočil pravega naslova bivanja in se vabilom sodišča tudi ni odzival, je potrebno šteti za nedovoljeno ravnanje, ki je imelo upravičeno za posledico odreditev pripora s tiralico. Tožnik je na predobravnavnem naroku zamolčal, da dela v Franciji, navajal je, da je brezposeln, zato je sodišče utrdil v prepričanju, da je begosumen in da ni nobenega zagotovila za tožnikovo prostovoljno navzočnost v nadaljevanju postopka. Neutemeljeno je tako sklicevanje tožene stranke, da tega ni storil namerno. Razlog odreditve pripora pa tudi kasneje ni prenehal, kar izhaja tudi iz odločb sodišča prve in druge stopnje v kazenskem postopku.
Dejstvo, da se je tožnik po odpravi pripora potem glavnih obravnav udeleževal in se jim ni izmikal, pa še ne pomeni, da s svojim predhodnim ravnanjem ni povzročil, da mu je bil odrejen pripor.
Ker bivanjske razmere v priporu niso bile neznosne ter tožnikovo trpljenje ni presegalo trpljenja, ki izvira iz samega dejstva prestajanja pripora oziroma zapora, je bil tožnikov tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen.
izvršitev sodne odločbe - pravica do sodnega varstva - seznam dolžnikovega premoženja - informativni seznam dolžnikovega premoženja - neuspešna oprava izvršbe
Ker je v konkretnem primeru upniku s pravnomočno sodbo priznana terjatev zoper dolžnika, morajo biti upniku dani možnost in sredstva, da to pravico tudi dejansko uveljavi. Neizvršena sodna odločba pomeni protipravno dejansko stanje v primerjavi s stanjem, ki je določeno z avtoriteto sodne oblasti.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zakonski pogoji za izrek ukrepa - sorazmernost ukrepa - poseg v ustavno varovane pravice - namen ukrepa
V tej zadevi gre za postopek po ZDZdr, ki ureja sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve v nujnih primerih. Ker gre za hud poseg v več ustavnih pravic, morajo biti za izrek takšnega ukrepa zdravljenja kumulativno izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr ob hkratni izpolnitvi pogoja iz 53. člena ZDZdr. Šele če so izpolnjeni vsi ti pogoji, zadržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici brez privolitve prestane test sorazmernosti posega v ustavne pravice. Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi sebi, bodisi drugim, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.