ugotovitev nedopustnosti izvršbe - prenehanje terjatve - predčasen odstop od pogodbe - odstop od pogodbe o leasingu - razlaga določil splošnih pogojev
V nasprotju s pritožbo je pritožbeno sodišče prepričano, da so bile v predmetnem sporu izpolnjene vse zakonske predpostavke za uporabo 83. člena OZ, ki ima značilnosti razlagalnega pravila, ki se uporablja samo za razlago nejasnih določil, ki jih je pripravila ena pogodbena stranka.
Povzete v argumentacijo izpodbijanega sklepa pa ob uporabi interpretacijskega argumenta a fortiori le še dodatno podkrepijo že pravnomočno presojo o tem, da je toženec zmožen plačati sodno takso za pritožbo zoper vmesno sodbo z dne 5. 3. 2018 v višini 6.525,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00061045
ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 285, 337, 337/1. OZ člen 240, 635, 635/1, 636, 637, 637/1, 639, 639/1, 639/3, 640, 665, 665/1. ZFPPIPP člen 164, 164/1, 221z, 221z/1.
predlog za izločitev izvedenca - materialno procesno vodstvo - pravica stranke do sodelovanja v postopku - prisotnost strank pri ogledu z izvedencem - gradbena pogodba - stvarne napake - skrite napake - jamčevalni zahtevek - odprava napake na stroške podjemnika - razbremenitev odgovornosti - vzrok za napako - solidarna odgovornost izvajalca in projektanta - (ne)pravočasnost grajanja napak - trditvena podlaga - sklicevanje na dokaz - pritožbena obravnava - izvedensko mnenje - pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave - ponovna prisilna poravnava - časovne meje pravnomočnosti
Po presoji pritožbenega sodišča ugovor tožene stranke ustreza jamčevalnemu zahtevku odprave napak na stroške podjemnika. Ta jamčevalni zahtevek obsega naročnikovo upravičenje od podjemnika zahtevati, da mu plača denarni znesek v višini stroškov, ki so potrebni za odpravo napake. Bistvo ugovornih navedb tožene stranke je bilo v tem, da ima zgrajeni objekt napake, ki jih je treba odpraviti, kar je oziroma še bo povzročilo določene stroške. Takšen ugovor po presoji pritožbenega sodišča ne ustreza uveljavljanju jamčevalnega zahtevka znižanja plačila, pač pa ustreza uveljavljanju jamčevalnega zahtevka odprave napak na podjemnikove stroške. Ugovor tožene stranke tudi ne ustreza uveljavljanju pravice do povračila škode v smislu drugega odstavka 635. člena OZ. Škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake, namreč ni mogoče uveljavljati z odškodninskim zahtevkom, ampak samo z jamčevalnim zahtevkom.
Utemeljen je pritožbeni očitek tožeče stranke, da je bila kršena njena pravica do sodelovanja v postopku, ker ji ni bila dana možnost udeležbe na vseh ogledih, na podlagi katerih je bilo izdelano izvedensko mnenje. V obravnavanem primeru je imelo izvedensko mnenje odločilen pomen za odločitev sodišča. V takšnih primerih pa je za učinkovito pravico stranke do izjave v dokaznem postopku potrebno, da je strankam omogočeno, da sodelujejo pri izvedenčevih aktivnostih, ki so nujne za njegov izvid. V obravnavani zadevi te aktivnosti vključujejo vse oglede objekta, ki jih je za potrebe izdelave izvedenskega mnenja opravila izvedenka.
Velja domneva, da vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere, zato naročniku ni treba zatrjevati in dokazati te predpostavke. Odgovornosti za stvarno napako se lahko podjemnik razbremeni, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere, pri čemer mora razloge za razbremenitev zatrjevati in dokazati podjemnik. Izvajalec se lahko razbremeni odgovornosti za napako objekta, katere vzrok je pomanjkljivost projektne dokumentacije, samo, če trdi in dokaže, bodisi da te pomanjkljivosti ni mogel ugotoviti in da zato njegova pojasnilna dolžnost v zvezi s to pomanjkljivostjo ni obstajala, bodisi da je na to pomanjkljivost opozoril naročnika, ki pa je vztrajal, da se objekt zgradi na podlagi takšne pomanjkljive dokumentacije.
oprostitev plačila sodnih taks - razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dokazni standard
Sodišče druge stopnje pri tem tudi ne more mimo dejstva, da so bili v zgoraj citirani pravdni zadevi sprejeti dokazni zaključki o tem, da toženec sploh ni izkazal, da bi bil ob sklenitvi posojilne pogodbe SV 1703/2017 z dne 6. 12. 2017 v slabem premoženjskem stanju ter bi potreboval denar za lastno preživljanje ter preživljanje družine in plačilo pravdnih stroškov v predmetni zadevi.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - preostala delovna zmožnost - pravica do odmora in počitka - odmor med delovnim časom
Pravnega položaja delavca, ki dela krajši delovni čas iz naslova preostale delovne zmožnosti, ne moremo enačiti s pravnim položajem delavca, za katerega velja določilo 65. člena ZDR-1. Pri tožnici kot delovnemu invalidu se šteje, da ima sklenjeno pogodbo za polni delovni čas, saj ji prispevek in nadomestilo za 4 ure iz naslova invalidnosti izplačuje ZPIZ. Tožnici tako pripada 30 minutni odmor.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - sredstvo zavarovanja - verjetnost obstoja terjatve - prodaja nepremičnine na javni dražbi - domik - zavarovanje nedenarne terjatve
Tožeča stranka predlaga neprimerno sredstvo zavarovanja, zato je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen.
Glede druge parcele sodišče pravilno ugotavlja, da ni izkazana niti verjetnost terjatve. Toženka je parcelo kupila v izvršilnem postopku in ji je bila domaknjena. Tožnik je bil dolžnik in je za domik vedel, saj mu je bil sklep vročen. Zato ne more trditi, da ker je ostal še na parceli, je dobroveren in je parcelo nasproti kupcu, tožencu, priposestvoval.
URS člen 15, 15/3, 34, 35. ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 83/3. KZ-1 člen 191, 191/1.
izločitev dokazov - pravica do zasebnosti - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - tehtanje pravic v koliziji - praktična konkordanca - nasilje v družini - dokaz, pridobljen z zvočnim snemanjem brez soglasja snemane osebe
Poseg v ustavno pravico sam po sebi še ne pomeni, da je bila pravica kršena. Kolikor je do posega prišlo zaradi varovanja druge, močnejše ustavno zavarovane pravice, se šteje, da šibkejša pravica ni bila kršena, temveč je bilo vanjo poseženo na ustavno dopusten način.
ugovor zoper plačilni nalog - taksna oprostitev na podlagi zakona - strošek postopka
Kot izhaja iz prvega odstavka, 15. člen ZST-1 ureja stroške postopka in ne taksne obveznosti, ki bi v postopku nastala zaradi posameznega dejanja tožeče stranke, zaradi česar ji sodne takse tudi ni mogoče naložiti v plačilo s plačilnim nalogom.
Ker je tožeča stranka z zakonom oproščena plačila sodnih taks, je njen ugovor, da taksna obveznost zoper njo ni nastala, utemeljen.
začetek stečajnega postopka - začetni predujem - doplačilo predujma - zakonski rok - nepodaljšljiv rok
Rok za doplačilo predujma je zakonski rok, ki ni podaljšljiv, kot so sicer sodni roki in ne gre za plačilni rok v smislu 32. člena Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2022 in 2023, temveč gre za zakonski rok za odpravo pomanjkljivosti predloga za začetek stečajnega postopka kot ene od procesnih predpostavk.
nagrada za delo izvedenca - izvedenina - sklep o izvedenini - pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravni interes za pritožbo - izguba pravnega interesa - popravni sklep - vsebina popravnega sklepa - vsebinski popravek - nepravilna izdaja popravnega sklepa - pritožba zoper popravni sklep - nevložitev pritožbe - pravnomočnost odločitve
Pravico do pritožbe samo tisti, ki bi mu, če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, le ta prinesla konkretno in neposredno pravno korist.
Sodnik lahko kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote, pomanjkljivosti glede oblike in neskladnost prepisa sodbe/sklepa z izvirnikom. Predmet popravnega sklepa tako ne morejo biti vsebinske napake ali pomanjkljivosti sodne odločbe. Odpravi teh je namenjen pritožbeni preizkus. Izdaja popravnega sklepa v opisani situaciji, ko je sodišče vsebinsko posegalo v izpodbijani sklep, zato predstavlja postopkovno kršitev. Vendar pa je pomembno, da pravnomočnost sanira morebitne napake v odločbi in da so sodišča na pravnomočne odločbe vezana.
Predpostavka obravnavanja pritožbe je tudi pravni interes. Ta mora obstajati v trenutku vložitve pritožbe, kot tudi v celotnem pritožbenem postopku ter v trenutku odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pravni interes odpade, je pritožbo treba zavreči, ne glede na to, da je bila prvotno dovoljena. In ravno takšna je situacija v obravnavani zadevi. Ob vložitvi pritožbe je tožeča stranka vsekakor imela pravni interes za pritožbo, a ga je med postopkom izgubila, saj je sodišče prve stopnje z izdajo sklepa z dne 4. 8. 2022, ki je postal tudi pravnomočen, samo odpravilo pomanjkljivosti izpodbijanega sklepa, na katere je opozarjala pritožba, saj bi sicer tožeča stranka vložila pritožbo tudi zoper sklep z dne 4. 8. 2022, a je ni.
ZD člen 163, 212, 214. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
sklep o dedovanju - izpodbijanje sklepa o dedovanju - obseg zapuščine - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pritožnica v pritožbi utemeljeno navaja, da ji s strani sodišča prve stopnje ni bila dana možnost, da se izjavi o vlogi A. A., v kateri je le ta prvič navedla, da v zapuščino po pokojnem D. D. sodi tudi traktor. Vloga dedinje A. A. je na sodišče prispela po zadnji zapuščinski obravnavi, ni pa bila vročena ostalima dvema dedičema v izjavo.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24/3, 45.
pristojnost slovenskega sodišča - ugovor nepristojnosti slovenskega sodišča - pristojnost tujega sodišča - spor o stvarni pravici - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pravna narava zahtevka
Višje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da zahtevek za priznanje, da Potrdilo z dne 22. 11. 2016 ni javna listina, ni spor glede stvarne pravice, četudi ima sicer ta listina vlogo v zemljiškoknjižnem postopku. Ne drži pa niti pritožbena navedba, da gre za postopek, katerega predmet je veljavnost vpisa v javno knjigo, glede katerega je po določbi tretjega odstavka 24. člena Uredbe Bruselj I izključno pristojno sodišče države, kjer se vodi javna knjiga (v konkretnem primeru hrvaška zemljiška knjiga). Končni namen, za katerega bo sodna odločba v tem postopku uporabljena, ne pomeni, da je ta končni namen (izpodbijanje veljavnosti vpisov v zemljiški knjigi na Hrvaškem) tudi predmet tega konkretnega postopka, kot želi prikazati tožena stranka.
ZKP člen 59, 59/2, 117, 117/6, 293, 293/3, 306, 306/3, 357, 357-2. KZ-1 člen 220, 220/1, 220/3.
poškodovanje tuje stvari - kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - predlagalni delikt - predlog za pregon - predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja - oškodovanec kot priča - izostanek oškodovanca na glavni obravnavi - odsotnost pravnega pouka oškodovancu o posledicah neudeležbe na glavni obravnavni - neprihod na narok - posledice neprihoda na narok - umik predloga za pregon - domneva umika predloga za pregon
Oškodovanec ima v kazenskem postopku dvojno funkcijo, saj je hkrati procesni subjekt in priča. Zato je pri pravnih posledicah oškodovančeve neudeležbe na glavni obravnavi treba razlikovati, v kakšnem svojstvu je bil vabljen. Če je bil oškodovanec vabljen kot priča, je njegova udeležba na glavni obravnavi obvezna in je posledica neizpolnitve obveznosti v vzpostavitvi domneve umika predloga za pregon. Če pa je bil vabljen kot procesni subjekt, je posledica njegove neudeležbe le izguba možnosti sodelovati pri izvajanju dokazov na glavni obravnavi (drugi odstavek 59. člena ZKP). Ker v konkretnem primeru oškodovanka na glavno obravnavo ni bila vabljena v svojstvu priče, temveč v svojstvu procesnega subjekta, njena navzočnost na glavni obravnavi ni bila obvezna in ne morejo nastopiti posledice iz tretjega odstavka 306. člena ZKP.
oprostitev plačila sodnih taks - oprostitev plačila sodnih taks pravne osebe - zloraba procesnih pravic - začetek teka roka za plačilo sodne takse
Pravne osebe po četrtem odstavku 11. člena ZST-1 ni mogoče oprostiti plačila sodne takse do vključno 44,00 EUR. Za pritožbo pa je potrebno plačati sodno takso v znesku 20,50 EUR, tako da pritožnik ne more doseči oprostitve sodne takse. Zato sodišče prve stopnje niti ni smelo preverjati, ali je pritožnik sposoben plačati to sodno takso.
Rok za plačilo sodne takse bo v skladu s sedmim odstavkom 34.a člena ZST-1 zaradi vložene pritožbe pričel teči z vročitvijo tega sklepa višjega sodišča. Če pritožnik sodne takse v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa ne bo plačal, se bo pritožba štela za umaknjeno.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zakonski pogoji za izrek ukrepa - sorazmernost ukrepa - poseg v ustavno varovane pravice - namen ukrepa
V tej zadevi gre za postopek po ZDZdr, ki ureja sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve v nujnih primerih. Ker gre za hud poseg v več ustavnih pravic, morajo biti za izrek takšnega ukrepa zdravljenja kumulativno izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr ob hkratni izpolnitvi pogoja iz 53. člena ZDZdr. Šele če so izpolnjeni vsi ti pogoji, zadržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici brez privolitve prestane test sorazmernosti posega v ustavne pravice. Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi sebi, bodisi drugim, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.
izvršitev sodne odločbe - pravica do sodnega varstva - seznam dolžnikovega premoženja - informativni seznam dolžnikovega premoženja - neuspešna oprava izvršbe
Ker je v konkretnem primeru upniku s pravnomočno sodbo priznana terjatev zoper dolžnika, morajo biti upniku dani možnost in sredstva, da to pravico tudi dejansko uveljavi. Neizvršena sodna odločba pomeni protipravno dejansko stanje v primerjavi s stanjem, ki je določeno z avtoriteto sodne oblasti.
služnost vožnje - opustitev posegov v služnostno pravico - samovolja
Ker ni nobenih pravno relevantnih okoliščin, ki bi opravičevale ravnanje toženca, ko je s svojimi dejanji onemogočil tožnico pri izvrševanju služnostne pravice voženj, je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je šlo je za samovoljo toženca in ne dovoljeno samopomoč ali skrajno silo.
odločitev o stroških postopka - povrnitev pravdnih stroškov - umik tožbe - umik tožbe po izpolnitvi zahtevka - povod za tožbo - pripoznanje zahtevka - izpolnitev tožbenega zahtevka - izpolnitev tožbenega zahtevka med pravdnim postopkom - krivdni stroški - skrčitev tožbenega zahtevka na pravdne stroške
Skladno s 157. členom ZPP mora tožena stranka, ki zahtevek pripozna (izpolnitev pomeni smiselno pripoznanje) povrniti pravdne stroške tožeči stranki, razen če ni dala povoda za tožbo. O povodu za tožbo govorimo takrat, ko lahko tožeča stranka na podlagi ravnanja tožene stranke pred pravdo sklepa, da bo potrebna sodna intervencija za varstvo njenih interesov. Za odločitev o tem, ali je tožena stranka tista, ki mora tožeči stranki v obravnavni zadevi povrniti stroške pravdnega postopka, morajo biti torej izpolnjeni (vsi) trije pogoji: (1) tožena stranka je dala povod za tožbo, (2) tožena stranka je izpolnila zahtevek in (3) tožeča stranka je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Ker pravdni stroški niso „pripadek“ zahtevka samega, saj zahtevek za njihovo plačilo nima nobene zveze z materialno pravico, glede katere tožeča stranka uveljavlja sodno varstvo, se je treba na pravilo iz prvega odstavka 158. člena ZPP opreti tudi v primeru, kadar tožeča stranka „skrči“ tožbeni zahtevek tako, da vztraja le še pri povrnitvi pravdnih stroškov (t.i. „skrčitev“ tožbe na stroške postopka). Stroškovna odločitev je torej odvisna od tega, ali je umik tožbe posledica toženčeve izpolnitve zahtevka ali ne. Če glavnega zahtevka ni več, ni mogoče razpravljati o njegovi utemeljenosti kot o predhodnem vprašanju, da bi sodišče odločilo o stroških postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - VOLITVE - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00061565
URS člen 43, 43/1. DZ člen 262, 262/1, 262/2. ZVDZ člen 7, 7/2. ZNP-1 člen 62, 62/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - zastopanje po pooblaščencu odvetniku - volilna pravica - pravica voliti in biti voljen - aktivna volilna pravica - pasivna volilna pravica - odvzem volilne pravice - odvzem pravice biti voljen - pravica do izjave v postopku - načelo pomoči prava neuki stranki - dokazovanje z izvedencem medicinske stroke - pripombe na izvedensko mnenje - razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - omejitev razpolaganja - višina zneska - dovoljene pritožbene novote
Sodišče bi moralo najkasneje tedaj, ko je ugotovilo, da nasprotna udeleženka nasprotuje skrbništvu in da je možno, da njeno nasprotovanje ne bo privedlo do ustavitve postopka, nasprotni udeleženki predstaviti možnosti za zagotovitev (pravne) pomoči v postopku. Šele če bi obe možnosti zavrnila in bi sodišče ocenilo, da gre za pristno nasprotovanje ter da zmore sama dovolj dobro predstaviti svoje želje in poglede v postopku, bi bil mogoč sklep, da je bila nasprotni udeleženki zagotovljena pravica do izjave. Ker iz procesnega gradiva ne izhaja, da bi sodišče to storilo, je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in je že na tej podlagi treba izpodbijani sklep razveljaviti.
V utemeljitvi je sodišče navedlo, da sledi mnenju izvedenke, da je nasprotna udeleženka sposobna voliti, ni pa sposobna biti voljena, saj je njeno mišljenje v enem delu močno bolezensko spremenjeno, kar pomeni, da lahko tudi druge odnose, če so ji čustveno pomembni, začne doživljati bolezensko spremenjeno. Dejstvo, da bi se jo volilo, bi bilo zato zanjo psihično preveč naporno in stresno in bi pomenilo nevarnost hudega poslabšanja bolezni, zaradi česar ji je sodišče zato pravico biti voljena odvzelo. Ti razlogi ne morejo utemeljevati tako intenzivnega posega v pravico nasprotne udeleženke do političnega udejstvovanja, kot je odvzem pravice biti voljen.