ugotavljanje stopnje invalidnosti - delovni invalid III. kategorije invalidnosti - preostala delovna zmožnost - pravica do odmora in počitka - odmor med delovnim časom
Pravnega položaja delavca, ki dela krajši delovni čas iz naslova preostale delovne zmožnosti, ne moremo enačiti s pravnim položajem delavca, za katerega velja določilo 65. člena ZDR-1. Pri tožnici kot delovnemu invalidu se šteje, da ima sklenjeno pogodbo za polni delovni čas, saj ji prispevek in nadomestilo za 4 ure iz naslova invalidnosti izplačuje ZPIZ. Tožnici tako pripada 30 minutni odmor.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - izvršba na nepremičnino - očitno nesorazmerje med denarno terjatvijo in vrednostjo nepremičnine
Sodišče prve stopnje je ugotovilo in pritožbeno ni sporno, da je v teku izvršba na nepremičnino, ki je drugodolžnikov dom in da je podano očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine. Za tak primer določa šesti odstavek 169. člena ZIZ, da sodišče o tem obvesti pristojni center za socialno delo. Iz izpodbijanega sklepa in iz spisa ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje to storilo. Če bi pristojni center za socialno delo poslal sodišču obrazloženo mnenje, iz katerega izhaja, da bi takojšnja izvršba ogrozila preživljanje dolžnika ali njegovih družinskih članov, bi v skladu z drugim odstavkom 74. člena ZIZ odložilo izvršbo za šest mesecev.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe - prenehanje terjatve - predčasen odstop od pogodbe - odstop od pogodbe o leasingu - razlaga določil splošnih pogojev
V nasprotju s pritožbo je pritožbeno sodišče prepričano, da so bile v predmetnem sporu izpolnjene vse zakonske predpostavke za uporabo 83. člena OZ, ki ima značilnosti razlagalnega pravila, ki se uporablja samo za razlago nejasnih določil, ki jih je pripravila ena pogodbena stranka.
Povzete v argumentacijo izpodbijanega sklepa pa ob uporabi interpretacijskega argumenta a fortiori le še dodatno podkrepijo že pravnomočno presojo o tem, da je toženec zmožen plačati sodno takso za pritožbo zoper vmesno sodbo z dne 5. 3. 2018 v višini 6.525,00 EUR.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročitev sodne odločbe - nepravilna vročitev tožbe v odgovor - pravdna sposobnost - vročilnica
Po izvedenem postopku po 346. in 346.a členu ZPP in glede na dokaze v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je s predloženimi dokazi toženec uspel izpodbiti domnevo o pravilni vročitvi tožbe v odgovor. Pravilno opozarja, da za ta postopek ni odločilen datum izdaje odločbe o postavitvi toženca pod skrbništvo, pač pa njegovo psihofizično stanje v času, ko naj bi mu bila sodna pisanja vročena in v obdobju, ko bi moral opraviti potrebna procesna dejanja, da ga ne bi zadele posledice izdaje zamudne sodbe. Da v tem časovnem okviru toženec ni imel več potrebne pravdne in procesne sposobnosti, je toženec dokazal s priloženim mnenjem izvedenke psihiatrične stroke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060854
ZPP člen 7, 7/1, 8, 212. OZ člen 190, 190/1.
organizacija športne prireditve - dogovor o brezplačni uporabi nepremičnine - brezplačna uporaba - najem opreme - vračilo sredstev - neupravičena obogatitev najemodajalca povrnitev investicijskih vlaganj - neupravičena obogatitev - prekoračitev trditvene podlage - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazna ocena
Tožeča stranka ni uspela izkazati, da je bila med pogodbenimi strankami dogovorjena plačljiva uporaba strelišča. Ravno nasprotno, izvedeni dokazni postopek je pokazal, da je bila uporaba celotnega strelišča z vso pripadajočo opremo in vsemi funkcionalnimi objekti za izvedbo tekmovanja brezplačna.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - vzrok invalidnosti I. kategorije - poškodba pri delu - javni prevoz ali organiziran prevoz delodajalca
Zaradi nediskriminatorne obravnave je treba vprašanje organiziranega prevoza presojati glede na okoliščine vsakokratne dejavnosti delodajalca ter načina in kraja izvajanja dela. To še zlasti velja za delo gozdnih sekačev, ki se ne izvaja v urbanem okolju, v tovarniških prostorih, niti na lokaciji, dostopni po javni poti z avtobusom ali prevoznim sredstvom, ki bi ga izključno opravljal le delodajalec.
Vzrok invalidnosti I. kategorije je v okoliščinah tožnikovega primera zagotovo poškodba pri delu, zadobljena v prometni nesreči ob čelnem trčenju na poti z dela 3. 10. 2017, saj je izpolnjen zakonski dejanski stan iz 2. alineje 1. odst. 66. člena ZPIZ-2.
nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - načelo materialne resnice - izvedba dokaza po uradni dolžnosti
Sodišče je ocenilo, da obstoji podlaga za pridobitev dopolnilnega izvedenskega mnenja. Primerjava med izvedenskim mnenjem z dne 6. 4. 2022 in dopolnilnim izvedenskim mnenjem z dne 4. 5. 2022, pokaže, da ne gre zgolj za dodatna pojasnila predhodno obrazloženega v izvirnem izvedenskem mnenju. Pri presoji pripomb ocena toženca o relevantnosti ne more biti ključna. Toženčev cilj je diametralno nasproten cilju, ki ga zasleduje tožnica. Sodišče je tisto, ki dokazno oceni izvedensko mnenje in sprejme odločitev o potrebnosti morebitnih dopolnitev. V dopolnilnem mnenju je sodna izvedenka odgovorila na pripombe tožnice, ki se tožencu zdijo nerelevantne in nepotrebne, pa vendar je sodišče ocenilo drugače.
Z izhodišča osnovnega pravila obogatitvenega prava - povrniti tisto, za kar je bila stranka obogatena brez pravne podlage - je kot temeljno usmeritev treba sprejeti stališče o konkretni koristi. Le tisti plodovi oziroma koristi, s katerimi se je pridobitelj v resnici okoristil, pomenijo neupravičeno obogatitev. Vendar pa je to pravilo potrebno dosledno upoštevati zgolj v razmerju do dobrovernega pridobitelja, saj bi bila zanj, ki (utemeljeno) ni računal, da bo moral koristi nekoč povrniti in je v skladu s tem tudi ravnal, nadomestitev koristi, ki jih ni pridobil, prestroga. Drugače pa velja za nepoštenega (nedobrovernega) pridobitelja - zaradi njegove slabe vere pravni red nima težav s pravilom, da mu povrnitev naloži že na podlagi abstraktne možnosti pridobivanja plodov in obresti oziroma drugih koristi, zato mora povrniti vse plodove in koristi, vključno s tistimi, ki jih ni pridobil (postrožena odgovornost).
oprostitev plačila sodnih taks - razveljavitev sklepa o oprostitvi plačila sodne takse - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - dokazni standard
Sodišče druge stopnje pri tem tudi ne more mimo dejstva, da so bili v zgoraj citirani pravdni zadevi sprejeti dokazni zaključki o tem, da toženec sploh ni izkazal, da bi bil ob sklenitvi posojilne pogodbe SV 1703/2017 z dne 6. 12. 2017 v slabem premoženjskem stanju ter bi potreboval denar za lastno preživljanje ter preživljanje družine in plačilo pravdnih stroškov v predmetni zadevi.
ZFPPIPP člen 389, 389/2. ZIZ člen 79, 79/1-1, 101. DZ člen 141, 141/1, 141/2. ZJSRS člen 21a, 21c, 21c/4. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 9, 9/3.
osebni stečaj - predmeti, izvzeti iz izvršbe - izvzem in omejitev premoženja iz stečajne mase - osebno vozilo - pravica do stikov otroka s starši - pravica upnika do poplačila v stečajnem postopku - tehtanje pravic v koliziji
Glede na okoliščine konkretnega primera, v katerem ni utemeljeno pričakovanje, da bi prišlo s prodajo vozila do povečanja stečajne mase, ki bi se bistveno odrazila v premoženjski sferi upnikov, je treba odločitev o izločitvi vozila iz stečajne mase sprejeti na podlagi tehtanja nastalih položajev. Na eni strani je treba upoštevati pravico upnikov, da pridejo do poplačila svojih terjatev, na drugi strani pa pravico dolžnika do vzdrževanja stikov z mladoletnimi hčerkami. Z varstvom dolžnikove pravice do stikov z mladoletnimi hčerkami se posredno varuje pravica otrok do stikov s staršem, s katerim ne živijo v skupnem gospodinjstvu.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - informativni seznam dolžnikovega premoženja - seznam dolžnikovega premoženja - narok za ugotavljanje dolžnikovega premoženja - smiselna uporaba določb o izvršbi v postopku zavarovanja - učinek sklepa o izvršbi - čas veljavnosti začasne odredbe - nova sredstva zavarovanja - predhodna odredba - začasna odredba, izdana v pravdnem postopku
Glede na dikcijo 267. člena ZIZ je izdaja začasne odredbe mogoča vse dokler niso podani pogoji za izvršbo (pravnomočnost odločbe in potek roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti). Glede na obrazloženo velja poudariti, da tožnika izvedbo naroka za ugotavljanje dolžnikovega premoženja s težnjo po nadaljnjem (dodatnem) zavarovanju zahtevata v okviru že tekočega postopka zavarovanja z začasno odredbo, saj obe izdani začasni odredbi veljata še 60 dni po dnevu pravnomočnega zaključka predmetnega postopka.
ničnost in izpodbojnost sklepov skupščine d.o.o. - ničnostni razlogi - restriktivna razlaga - nezdružljivost z bistvom družbe - sklic skupščine - oddajna teorija - pravice družbenikov - sklic skupščine d.o.o. - kršitev moralnih načel - primarni in podredni tožbeni zahtevek - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - izdaja dopolnilne sodbe - zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka - dolžnost povrnitve stroškov postopka - napaka sodišča - naključje, ki se primeri stranki - pravni interes tožene stranke za pritožbo
Ničnost je tudi v statusnem pravu sankcija, ki pride v poštev le v primeru najhujših kršitev, sicer pa je večino kršitev mogoče učinkovito sanirati z izpodbojnimi zahtevki, zlasti če jih uveljavljajo delničarji oziroma družbeniki. Pravna varnost tudi v pravu družb terja, da se morebitna sporna vprašanja in kršitve kogentnih predpisov sanirajo čimprej oz. da ne ostanejo predolgo odprta ali negotova. Sklep skupščine, ki ni bila sklicana v skladu s kogentnimi pravili o sklicu, je ničen, razen če so se zasedanja skupščine udeležili vsi delničarji (družbeniki). Neveljavnost sklepa ne pomeni zgolj izpodbojnosti sklepa, pač pa vključuje tudi ničnost sklepa. Dejstvo, da je pravna ureditev sklica skupščine d. o. o. različna od ureditve sklica skupščine d. d., ne predstavlja ovire za smiselno uporabo določb o ničnosti.
Družbeniki tožene stranke z družbeno pogodbo niso drugače uredili sklica skupščine in so zato nični sklepi skupščine tožene stranke, ki ni bila sklicana v skladu s 509. členom ZGD-1. Za presojo pravilnosti sklica so relevantna zgolj ravnanja sklicatelja, t.j. tožene stranke.
Zmotna je predvsem podmena, da je sklic skupščine po prvem odstavku 509. člena ZGD-1 enakovreden sklicu skupščine po tretjem odstavku istega člena, in da je torej svobodni volji sklicatelja prepuščeno, ali bo posamezne ali pa kar vse točke dnevnega reda najavil družbenikom najmanj 25 dni pred dnem zasedanja skupščine ali pa zgolj 3 dni pred zasedanjem (po prejemni ali oddajni teoriji). Takšno razumevanje določila 509. člena ZGD-1 je napačno in vodi k izigravanju smisla in pomena te zakonske določbe. Najava sklepa skupščine, ki občutno posega v pravni položaj družbenika, to pa je nedvomno sklep o povečanju osnovnega kapitala in sklep o izključitvi prednostne pravice posameznim družbenikom, po tretjem odstavku 509. člena ZGD-1 ne pride v poštev, razen če bi tožena stranka izkazala utemeljene in tehtne razloge za nujnost takšnega sklica.
telesna okvara - pravica do invalidnine - prišteta doba - osebna okoliščina - razlaga zakonske določbe - obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje - delovno razmerje
Pri tožnikuje je bila ugotovljena 90 % skupna telesna okvara nastala 23. 5. 2019. S tem je prvi pogoj določen v 138. členu ZPIZ-2, kot ena izmed osebnih okoliščin v obliki telesne okvare najmanj v višini 70 %, podan. Drugi pogoj, to je obstoj obveznega zavarovanja na podlagi delovnega razmerja ali drugega dela v času nastanka in nadaljnjega obstoja osebne okoliščine, torej od 23. 5. 2019 dalje, pa ni podan. Od 24. 6. 2018 dalje, to je še pred ugotovljenim nastankom 90 % telesne okvare zaradi bolezni, tožnik ni bil več in še vedno ni vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na nobeni podlagi.
ugotavljanje stopnje invalidnosti - III. kategorija invalidnosti - pravica do dela s krajšim delovnim časom
Sodišče je argumentacijo usmerilo v bistveno ugotovitev izvedenke, da tožnica s priznanimi stvarnimi razbremenitvami ne potrebuje še časovne razbremenitve krajšega delovnega časa. Časovna razbremenitev kot taka ne more nadomestiti nujno potrebnih stvarnih razbremenitev. Kompenzacija, ki si jo želi tožnica iz praktičnih razlogov, ni dopustna. Le dosledno upoštevanje ustreznega dela je zagotovilo, da bo tožnica ustrezno delo zmogla opravljati v polnem delovnem času.
sprejem osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom - pritožba zoper sklep - rok za pritožbo - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe
Rok za pritožbo zoper sklep o sprejemu osebe na zdravljenje v oddelek psihiatrične bolnišnice, ki je pod posebnim nadzorom, je 3 dni (prvi odstavek 50. člena ZDZdr); nasprotni udeleženec je bil o tem poučen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Pritožba je bila oddana priporočeno na pošto 17. 10. 2022, kar je 10 dni po poteku pritožbenega roka in po datumu, do katerega je bil zadržan na zdravljenju z izpodbijanim sklepom.
priznanje invalidnosti I. kategorije - invalidska pokojnina - gostota zavarovanja - prijava na zavodu za zaposlovanje
Določba 88. člena ZPIZ-2 je namenjena ureditvi položaja brezposelnih zavarovancev, ki na podlagi invalidnosti prvič pridobivajo pravico iz invalidskega zavarovanja. Če so pravico že pridobili, ta določba zanje ne more biti več uporabljiva na način, da bi bilo priznanje pravice pogojevano s ponovno prijavo na Zavodu za zaposlovanje. Nenazadnje je sodišče tožniku tudi že priznalo pravico do delnega nadomestila. Prijava na Zavodu za zaposlovanje in izpolnjevanje določenih aktivnosti v zvezi z zaposlovanjem pa je pomembna pri izplačevanju nadomestila za invalidnost.
Povedano drugače, prvostopno sodišče je v izpodbijani sodbi na podlagi izvedenega dokaznega postopka z gotovostjo ugotovilo, da so se izkopi v času delovne nezgode izvajali na globini 80-90cm, zato nobeni zgoraj navedeni posebni varnostni ukrepi niso bili potrebni, saj so ti predvideni, kadar je izkop oziroma jarek globlji kot 100 cm (Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (UL RS št. 83/05, priloga IC, C točka 12.3).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00061045
ZPP člen 70, 70-6, 247, 247/1, 285, 337, 337/1. OZ člen 240, 635, 635/1, 636, 637, 637/1, 639, 639/1, 639/3, 640, 665, 665/1. ZFPPIPP člen 164, 164/1, 221z, 221z/1.
predlog za izločitev izvedenca - materialno procesno vodstvo - pravica stranke do sodelovanja v postopku - prisotnost strank pri ogledu z izvedencem - gradbena pogodba - stvarne napake - skrite napake - jamčevalni zahtevek - odprava napake na stroške podjemnika - razbremenitev odgovornosti - vzrok za napako - solidarna odgovornost izvajalca in projektanta - (ne)pravočasnost grajanja napak - trditvena podlaga - sklicevanje na dokaz - pritožbena obravnava - izvedensko mnenje - pobot terjatev ob začetku postopka prisilne poravnave - ponovna prisilna poravnava - časovne meje pravnomočnosti
Po presoji pritožbenega sodišča ugovor tožene stranke ustreza jamčevalnemu zahtevku odprave napak na stroške podjemnika. Ta jamčevalni zahtevek obsega naročnikovo upravičenje od podjemnika zahtevati, da mu plača denarni znesek v višini stroškov, ki so potrebni za odpravo napake. Bistvo ugovornih navedb tožene stranke je bilo v tem, da ima zgrajeni objekt napake, ki jih je treba odpraviti, kar je oziroma še bo povzročilo določene stroške. Takšen ugovor po presoji pritožbenega sodišča ne ustreza uveljavljanju jamčevalnega zahtevka znižanja plačila, pač pa ustreza uveljavljanju jamčevalnega zahtevka odprave napak na podjemnikove stroške. Ugovor tožene stranke tudi ne ustreza uveljavljanju pravice do povračila škode v smislu drugega odstavka 635. člena OZ. Škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake, namreč ni mogoče uveljavljati z odškodninskim zahtevkom, ampak samo z jamčevalnim zahtevkom.
Utemeljen je pritožbeni očitek tožeče stranke, da je bila kršena njena pravica do sodelovanja v postopku, ker ji ni bila dana možnost udeležbe na vseh ogledih, na podlagi katerih je bilo izdelano izvedensko mnenje. V obravnavanem primeru je imelo izvedensko mnenje odločilen pomen za odločitev sodišča. V takšnih primerih pa je za učinkovito pravico stranke do izjave v dokaznem postopku potrebno, da je strankam omogočeno, da sodelujejo pri izvedenčevih aktivnostih, ki so nujne za njegov izvid. V obravnavani zadevi te aktivnosti vključujejo vse oglede objekta, ki jih je za potrebe izdelave izvedenskega mnenja opravila izvedenka.
Velja domneva, da vzrok za napako izvira iz podjemnikove sfere, zato naročniku ni treba zatrjevati in dokazati te predpostavke. Odgovornosti za stvarno napako se lahko podjemnik razbremeni, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere, pri čemer mora razloge za razbremenitev zatrjevati in dokazati podjemnik. Izvajalec se lahko razbremeni odgovornosti za napako objekta, katere vzrok je pomanjkljivost projektne dokumentacije, samo, če trdi in dokaže, bodisi da te pomanjkljivosti ni mogel ugotoviti in da zato njegova pojasnilna dolžnost v zvezi s to pomanjkljivostjo ni obstajala, bodisi da je na to pomanjkljivost opozoril naročnika, ki pa je vztrajal, da se objekt zgradi na podlagi takšne pomanjkljive dokumentacije.