zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - agresivnost - duševna motnja - blodnjavost - obstoj milejšega ukrepa
Pritožbeno sodišče se ne strinja s trditvijo pritožnika, da sta nesposobnost obvladovanja svojega ravnanja in heteroagresivnost zgolj hipotetični in neizkazani. Sodišče prve stopnje se je s tem v zvezi pravilno oprlo na izvedensko mnenje, kjer je navedeno, da je njegova presoja realnosti hudo motena in da ni sposoben obvladovati svojega ravnanja.
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00060799
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku - brez privolitve osebe - oddelek pod posebnim nadzorom - prisilni ukrep - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje zdravja in premoženja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - izostanek dokazne ocene - standard obrazloženosti sklepa - izvedensko mnenje
Prisilna hospitalizacija predstavlja hud poseg v osebnost in pravice posameznika. Zato mora sodišče natančno ugotoviti okoliščine, ki omogočajo presojo o izpolnjevanju pogojev za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom in brez njene privolitve ter oceno v odločbi (tudi) obrazložiti. V obravnavani zadevi pa sklep ne zadosti standardu ustrezne obrazloženosti. Sodišče je le povzelo izvedensko mnenje izvedenca.
Sodišče niti ni ugotovilo, da bi pridržana oseba huje ogrožala svoje zdravje. Njen provokativen odnos do drugih ne izpolnjuje zakonskega standarda ogrožanja življenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - SODSTVO
VSL00060628
ZNPosr člen 13. ZS člen 105a, 105a/4.
pogodba o posredovanju - plačilo za storitev posredovanja - posredovanje z nepremičninami - spor majhne vrednosti - nedopustni pritožbeni razlogi - letni razpored dela sodnikov - prenos pristojnosti
Okrajna sodišča so organizacijske enote okrožnega sodišča in predsednik okrožnega sodišča lahko prenese pristojnost za sojenje določenega števila ali vrste zadev med okrajna sodišča.
Procesno gradivo s prepričljivostjo izkazuje, da sta pravdni stranki sklenili pogodbo o posredovanju za nepremičnino. Dogovorili sta se, da bo naročitelj (toženec) posredniku (tožnici) plačal stroške posredovanja ob dokončni realizaciji prodajne pogodbe, ko prodajalec prejeme celotno kupnino. Toženec je prejel celotno kupnino, zato je dolžan plačati dogovorjeno storitev posredovanja.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 40. ZPP člen 249.
izvedenina - odmera nagrade in stroškov izvedenca - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - oprava naloge
Po oceni sodišča je izvedenec in cenilec nalogo opravil, katera vprašanja pa so bistvena za odločitev v zadevi, pa je v domeni sodišča.
Izvedenec je izdelal dopolnilni izvid in mnenje v zvezi z vprašanji, ki še niso bila predmet obravnave pred sodiščem. Zato je pravilna odločitev, da mu na podlagi drugega odstavka 40. člena Pravilnika pripada nagrada.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061329
SPZ člen 68, 72, 72/5. DZ člen 82, 82/2. SZ-1 člen 24, 24/5, 24/6. OZ člen 1019, 1028.
stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe - regresni zahtevek - skupno premoženje bivših zakoncev - stroški uporabe skupne stvari - delitev skupnega premoženja - odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem - skupna lastnina - solastnina - subsidiarno poroštvo
Do delitve oziroma razdružitve skupnega premoženja sta nosilca lastninske pravice na skupnem premoženju oba zakonca skupaj kot kolektiv (enota). Z določitvijo deležev na skupnem premoženju na njem ne nastane solastnina, temveč se določi delež na premoženju kot celoti in samo taka celota je nato predmet delitve.
Zakonec lahko od drugega zakonca terja povračilo za to, kar je ob poravnavi obveznosti, ki bremeni oba, plačal več, kot znaša njegov del obveznosti.
V obravnavani zadevi ne gre za terjatev upravnika večstanovanjske stavbe zoper toženko kot uporabnico stanovanja, ampak za tožnikov regresni zahtevek zoper njo, zato je irelevantno vprašanje, ali in kdaj je bil upravnik obveščen o spremembi uporabnika stanovanja. Toženka, ki je dejanska in izključna uporabnica stanovanja, je dolžna tožniku plačati vse obratovalne stroške ter ustrezni del stroškov upravljanja, ki jih je tožnik kot lastnik in subsidiarni porok plačal namesto nje.
predhodni stečajni postopek - stranke predhodnega postopka - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka - insolventnost - predhodna odredba - položitev stvari pri sodišču - pravni interes predlagatelja
Ker je predlagateljica svoj predlog za začetek stečajnega postopka umaknila, je sodišče ob smiselni uporabi načela koncentracije iz 227. člena ZFPPIPP o vlogah pritožnikov pravilno odločalo kot o predlogih za začetek stečajnega postopka.
Zmotno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da pomeni položitev zavarovane terjatve v okviru postopka s predhodno odredbo plačilo oziroma izpolnitev obveznosti v kakršnikoli obliki. Zavarovanje s predhodno odredbo je le ena od oblik zavarovanja, kakor je tudi le oblika zavarovanja položitev zavarovane terjatve z obrestmi in stroški. Taka položitev denarnih sredstev v nobenem primeru (še) ne more predstavljati plačila obveznosti.
Predmet meritornega odločanja v predhodnem stečajnem postopku je presoja, ali je dolžnik insolventen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061890
KZ-1 člen 196, 196/1. ZFPPIPP člen 21, 34, 34/2, 34/2-1.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - neizplačane plače - plačilo neizplačanih prejemkov iz delovnega razmerja - obvezni prispevki za socialno varnost - prednostne terjatve - socialna varnost - dobra vera
Poslovanja družbe ni dopustno ohranjati na račun neizplačila plač in drugih prejemkov delavcev oziroma z neizplačilom obveznih prispevkov za socialno varnost. Plače, nadomestila plače, neizplačane odpravnine ter plačilo obveznih prispevkov imajo tudi po določbi 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih terjatev, kar pomeni, da ima plačilo teh terjatev v primeru insolventnosti prednost tudi pred ostalimi nujnimi stroški poslovanja (1. točka drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP) in tekočimi stroški rednega poslovanja družbe (elektrika, voda in podobno), zlasti pa pred stroški, povezanimi z iskanjem novih projektov.
Ni mogoče slediti pritožbenim trditvam, da je bil obdolženec s svojimi ravnanji, zlasti ko je vlagal v nove projekte, v dobri veri.
SPZ člen 87. ZPP člen 154, 156, 156/1, 185, 185/1, 286b, 347, 347/2.
izpraznitev dela nepremičnine - povrnitev stroškov postopka - krivdno načelo - časovne meje pravnomočnosti - zaključek glavne obravnave - potrebnost tožbe
Bistveno za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka je namreč dejansko stanje na dan zaključka glavne obravnave, na kar se vežejo tudi časovne meje pravnomočnosti. Vsebinska odločitev o tem, ali je bila v obravnavani zadevi tožba potrebna, je namreč ključna za odločitev o povrnitvi stroškov postopka in ne za meritorno odločitev o glavni stvari.
fikcija umika tožbe - neplačilo sodne takse - fikcija vročitve - vročanje sodnih pisanj po pošti - vročitev obvestila o prispelem pisanju - sodne počitnice / poletno poslovanje - obvestilo o prispeli pošiljki - pravilna vročitev - rok za opravo procesnega dejanja - pravica stranke do izjave
Sodne počitnice na vročitev obvestila o prispeli pošiljki in na iztek 15-dnevnega roka za dvig pošiljke ne vplivajo.
Položaj stranke je varovan na način, da rok za opravo procesnega dejanja začne teči šele po izteku sodnih počitnic. Ker je vročanje procesno dejanje sodišča, katerega namen je seznanitev stranke ali udeležencev postopka s samimi postopkom ter s procesnimi dejanji nasprotne stranke in sodišča, obenem pa tudi zagotovitev pravice do izjave, je dejanje sodišča ob vročanju po pošti dokončano, ko stranka pisanje prevzame neposredno od vročevalca oziroma, ko ji vročevalec pusti obvestilo o prispelem pisanju v predalčniku.
sodba na podlagi pripoznave - izpodbijanje odločitve o stroških postopka - nevročitev odgovora na tožbo - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
O povrnitvi stroškov odloča sodišče na zahtevo stranke brez obravnave, zato je kot podlago za svojo odločitev uporabilo navedbe pravdnih strank v njunih pisnih vlogah. Pri njihovi analizi pa prezrlo, da toženkin odgovor na tožbo ni bil vročen tožeči stranki, predno je sodišče odločilo o stroških postopka. Pa vendar je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo tudi na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo. Tožeča stranka tako ni imela možnosti, da bi se z vsebino vloge seznanila in se o navedbah tožene stranke pred izdajo sklepa o stroških postopka izjavila. S tem je sodišče zagrešilo očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2. SPZ člen 65, 65/1, 65/3. ZSReg člen 29, 30, 34, 34/1, 34/1-4.
predlog solastnika objekta za začetek postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - solastnik kot predlagatelj - izbrisni razlog - neposlovanje na naslovu, vpisanem v sodnem registru - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - dovoljenje solastnika za poslovanje družbe - sklepčnost predloga
Za sklepanje o tem, da subjekt vpisa nima dovoljenja za poslovanje na naslovu, vpisanem v sodni register, ne zadostuje zgolj trditev predlagateljice, da mu kot večinska solastnica objekta na navedenem naslovu ni dovolila poslovanja. S svojim predlogom za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra na podlagi domneve neposlovanja subjekta vpisa na navedenem naslovu iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP bi lahko uspela le, če bi zatrjevala, da subjektu vpisa nobeden od solastnikov ni dal dovoljenja za poslovanje na naslovu objekta, katerega solastniki so.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060486
ZPP člen 451, 452, 458, 458/1. OZ člen 9.
postopek v sporu majhne vrednosti - vloge v sporu majhne vrednosti - pritožba v sporu majhne vrednosti - izpolnitev obveznosti - ugovor pasivne legitimacije - trditveno in dokazno breme
V izpodbijani sodbi je sodišče prepričljivo in razumljivo obrazložilo, zakaj ocenjuje, da so trditve tožeče stranke tako pomanjkljive in konfuzne, da ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu, da toži pravo osebo.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00061388
OZ člen 963, 963/1. ZGO-1 člen 38, 48.
prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - zakonita subrogacija - odgovornost projektanta - statična stabilnost objekta - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - ratio legis vzročnost
Toženka izpostavlja dele izpovedb izvedenca selektivno in izven celotnega konteksta. Izhajajoč iz izvedenskega mnenja kot celote, ki zajema osnovno mnenje, dopolnitev in zaslišanje na naroku, pa nedvomno izhaja, da projektant v obravnavanem primeru ni izpolnil vseh svojih obveznosti.
Vzročnost v obravnavani zadevi je pravna. V skladu s teorijo ratio legis vzročnosti so kot vzrok nastanka škode v pravu relevantni samo tisti vzroki, ki jih pravna norma glede na svoj namen šteje za vzroke. Izvedenec je v mnenju izpostavil v času projektiranja veljavno določbo 48. člena ZGO-1, ki je določala, da je pri projektu treba upoštevati tudi rezultate predhodne preveritve zanesljivosti obstoječih delov objekta, nosilnosti in stabilnosti temeljnih tal in uporabnosti že vgrajenih gradbenih proizvodov, kadar gre za rekonstrukcijo objekta. Prav tako je bilo v 38. členu ZGO-1 določeno, da mora biti iz projektne dokumentacije razvidno, da je nosilnost temeljnih tal ustrezna, da so že vgrajeni gradbeni proizvodi, ki bodo ohranjeni, uporabni in da je objekt primeren za rekonstrukcijo. Namen izpostavljenih norm je ravno v preprečevanju škodnih dogodkov, kot se je zgodil v obravnavanem primeru in se lahko preprečijo z ustreznim ravnanjem že v fazi projektiranja. Kaj bi hipotetični statični izračun pokazal, če bi ga toženka napravila, zaradi vseh navedenih opustitev na vzročno zvezo niti ne vpliva. Tudi če bi se toženka naslonila na materialne karakteristike iz dokumentacije za T. 2 in bi statični izračun pokazal, da lahko stena zdrži dodatne obremenitve, bi ta očitno temeljil na napačnih vhodnih podatkih, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju. Temu bi se toženka lahko izognila le z ustrezno preveritvijo vmesne stene pred začetkom projektiranja.
ZPP člen 337. ZST-1 člen 11, 11/6. ZUPJS člen 17, 17/1-3. ZSVarPre člen 27, 27/1.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - nedovoljene pritožbene novote
Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, se po 3. točki prvega odstavka 17. člena ZUPJS pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo tudi vodna plovila in ker je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse zatrjevano, da je tožnik solastnik barke v polovičnem deležu, s tem vsekakor presega mejni znesek 20.520,72 EUR, kar po prvem odstavku 27. člena ZSVarPre izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči (in posledično po šestem odstavku 11. člena ZST-1 tudi do oprostitve plačila sodne takse).
zamudna sodba - vrnitev v prejšnje stanje - skrbno ravnanje - krivda - zavrnitev predloga
Pritožba vztraja, da ni mogoče govoriti o krivdi (malomarnosti), saj je zamudi botroval nesporazum med zakonito zastopnico toženca in njegovim računovodstvom. Pravilna je prvostopenjska presoja, da zatrjevani nesporazum ne predstavlja nezakrivljenega oziroma nepredvidljivega razloga, saj bi nepravilno ravnanje toženec oziroma njegov pooblaščenec z ustreznim ravnanjem lahko in morala preprečiti. Pritožbeno utemeljevanje, da je zakonita zastopnica še istega dne, ko je prevzela poziv za odgovor na tožbo (16. 2. 2022), tega po pošti poslala računovodstvu z namenom, da ji pomaga pri potrebnih opravilih glede odgovora na tožbo, še ne pomeni skrbnega ravnanja.
Vloga preiskovalnega sodnika je vloga garanta, ki mora napraviti vsebinski preizkus obstoja vseh potrebnih pogojev za izdajo odredbe za hišno preiskavo. Njegova presoja se nato odrazi v obrazložitvi, ki mora ustrezati standardom, kot so se izoblikovali v ustavno sodni praksi. Pomembna je zlasti odločba Ustavnega sodišča Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016. Če se preiskovalni sodnik v celoti strinja z obrazložitvijo predloga tožilstva, ni zadržkov, da vsebine predloga ne bi povzel, pa četudi na način, da ponavlja celo pravopisne napake, ki se v pojavljajo predlogu. Tudi uporaba DVD kot priloge k predlogu tožilstva je zgolj pripomoček za učinkovitejše delo preiskovalnega sodnika. Da je preiskovalni sodnik predlog za izdajo odredbe vsebinsko pregledal, kaže še okoliščina, da je istega dne z dopisom zavrnil predlog državnega tožilstva za opravo hišne preiskave pri nekaterih osebah.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00062501
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/2, 153/3, 171, 171/1.
nesreča pri delu - padec v globino - delo na višini - dejanski delodajalec - krivdna odškodninska odgovornost - objektivna odškodninska odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek - višina odškodnine - skaženost - zmanjšanje življenjske aktivnosti - premoženjska škoda - preuranjena odločitev - razveljavitev sodbe
Za presojo odškodninske odgovornosti ni bistveno, ali je bila toženka kot tožnikov formalni delodajalec v pogodbenem odnosu z zatrjevanim "dejanskim" delodajalcem, temveč je odločilno, kdo je bil nosilec dejavnosti na gradbišču, saj je s tem tudi prevzel obveznost iz naslova varstva pri delu.
Materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je podana objektivna odgovornost toženke, je najmanj preuranjen. Sodišče prve stopnje ga je med drugim oprlo na ugotovitev, da je imela toženka vsaj delni nadzor nad potekom dejavnosti, torej na dejstvo, glede katerega je pritožbeno sodišče dalo prvostopenjskemu sodišču napotek, da ga je treba natančneje raziskati že v okviru ugotavljanja, ali je bila toženka res tožnikov dejanski delodajalec.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - neupravičena odsotnost z dela - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
Bistveno za presojo nezakonitosti izpodbijane odpovedi v obravnavani zadevi je, ali je bila tožnica dejansko nezmožna za opravo svojega dela v spornem obdobju, in ali je bila torej njena odsotnost z dela upravičena, saj v takem primeru pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ni mogla kršiti. Ker sodba glede teh odločilnih dejstev, torej razlogov za tožničino odsotnost z dela (z vidika upravičenosti tožnice do odsotnosti) nima razlogov, saj se sodišče niti ni opredelilo do glede tega predloženih dokazov (izvedensko mnenje iz pravnomočno zaključenega postopka v socialnem sporu), je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.