NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00060799
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku - brez privolitve osebe - oddelek pod posebnim nadzorom - prisilni ukrep - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje zdravja in premoženja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - izostanek dokazne ocene - standard obrazloženosti sklepa - izvedensko mnenje
Prisilna hospitalizacija predstavlja hud poseg v osebnost in pravice posameznika. Zato mora sodišče natančno ugotoviti okoliščine, ki omogočajo presojo o izpolnjevanju pogojev za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom in brez njene privolitve ter oceno v odločbi (tudi) obrazložiti. V obravnavani zadevi pa sklep ne zadosti standardu ustrezne obrazloženosti. Sodišče je le povzelo izvedensko mnenje izvedenca.
Sodišče niti ni ugotovilo, da bi pridržana oseba huje ogrožala svoje zdravje. Njen provokativen odnos do drugih ne izpolnjuje zakonskega standarda ogrožanja življenja.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - agresivnost - duševna motnja - blodnjavost - obstoj milejšega ukrepa
Pritožbeno sodišče se ne strinja s trditvijo pritožnika, da sta nesposobnost obvladovanja svojega ravnanja in heteroagresivnost zgolj hipotetični in neizkazani. Sodišče prve stopnje se je s tem v zvezi pravilno oprlo na izvedensko mnenje, kjer je navedeno, da je njegova presoja realnosti hudo motena in da ni sposoben obvladovati svojega ravnanja.
zamudna sodba - vrnitev v prejšnje stanje - skrbno ravnanje - krivda - zavrnitev predloga
Pritožba vztraja, da ni mogoče govoriti o krivdi (malomarnosti), saj je zamudi botroval nesporazum med zakonito zastopnico toženca in njegovim računovodstvom. Pravilna je prvostopenjska presoja, da zatrjevani nesporazum ne predstavlja nezakrivljenega oziroma nepredvidljivega razloga, saj bi nepravilno ravnanje toženec oziroma njegov pooblaščenec z ustreznim ravnanjem lahko in morala preprečiti. Pritožbeno utemeljevanje, da je zakonita zastopnica še istega dne, ko je prevzela poziv za odgovor na tožbo (16. 2. 2022), tega po pošti poslala računovodstvu z namenom, da ji pomaga pri potrebnih opravilih glede odgovora na tožbo, še ne pomeni skrbnega ravnanja.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061329
SPZ člen 68, 72, 72/5. DZ člen 82, 82/2. SZ-1 člen 24, 24/5, 24/6. OZ člen 1019, 1028.
stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe - regresni zahtevek - skupno premoženje bivših zakoncev - stroški uporabe skupne stvari - delitev skupnega premoženja - odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem - skupna lastnina - solastnina - subsidiarno poroštvo
Do delitve oziroma razdružitve skupnega premoženja sta nosilca lastninske pravice na skupnem premoženju oba zakonca skupaj kot kolektiv (enota). Z določitvijo deležev na skupnem premoženju na njem ne nastane solastnina, temveč se določi delež na premoženju kot celoti in samo taka celota je nato predmet delitve.
Zakonec lahko od drugega zakonca terja povračilo za to, kar je ob poravnavi obveznosti, ki bremeni oba, plačal več, kot znaša njegov del obveznosti.
V obravnavani zadevi ne gre za terjatev upravnika večstanovanjske stavbe zoper toženko kot uporabnico stanovanja, ampak za tožnikov regresni zahtevek zoper njo, zato je irelevantno vprašanje, ali in kdaj je bil upravnik obveščen o spremembi uporabnika stanovanja. Toženka, ki je dejanska in izključna uporabnica stanovanja, je dolžna tožniku plačati vse obratovalne stroške ter ustrezni del stroškov upravljanja, ki jih je tožnik kot lastnik in subsidiarni porok plačal namesto nje.
Na podlagi 12. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku ima samostojni podjetnik posameznik pravico do povrnitve izgubljenega zaslužka zaradi vabila za pričo, ki se skladno s 14. členom odmeri po prostem preudarku, upoštevajoč izgubljeni čas in poklic priče. Sodišče prve stopnje je pri priznanju izgubljenega zaslužka pravilno upoštevalo izgubljeni čas treh ur in predloženi cenik storitev priče za leto 2019 (višino urne postavke, ki je v ceniku izrecno določena za sodelovanje v sodnem postopku), ki predstavlja ustrezno podlago za izračun izgubljenega zaslužka.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - premoženjska škoda - ukaz nadrejenega
Pritožba neutemeljeno navaja, da tožnik tekom misije ni izpostavil, da mu je bila kršena pravica do tedenskega počitka oziroma da ni ugovarjal evidencam, ki jih je podpisal in iz katerih izhaja, da je počitek koristil. Dejstvo, da je bil v evidencah določen dan zabeležen kot prost, še ne pomeni, da v sodnem postopku ni dopustno dokazati, da njihova vsebina ni resnična. Pri tem ni pomembno, da tožnik zoper evidence ni vložil ugovora po službeni poti, kot izhaja iz prvostopenjskih ugotovitev, pa jih je podpisal zato, ker so dobili tak ukaz.
Izostanek opravljanja dveh nalog ne pomeni, da tožnica ni dejansko opravljala dela višje vrednotenega delovnega mesta (ne zahteva se, da delavec opravlja prav vse naloge določenega delovnega mesta), pri čemer je bistveno, da je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, večino časa opravljala raziskovalno delo, torej nalogo raziskovalno novinarstvo, ki predstavlja razliko med delovnim mestom, ki ga je formalno zasedala, in delovnim mestom, za katerega vtožuje razliko v plači.
sodba na podlagi pripoznave - izpodbijanje odločitve o stroških postopka - nevročitev odgovora na tožbo - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
O povrnitvi stroškov odloča sodišče na zahtevo stranke brez obravnave, zato je kot podlago za svojo odločitev uporabilo navedbe pravdnih strank v njunih pisnih vlogah. Pri njihovi analizi pa prezrlo, da toženkin odgovor na tožbo ni bil vročen tožeči stranki, predno je sodišče odločilo o stroških postopka. Pa vendar je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo tudi na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo. Tožeča stranka tako ni imela možnosti, da bi se z vsebino vloge seznanila in se o navedbah tožene stranke pred izdajo sklepa o stroških postopka izjavila. S tem je sodišče zagrešilo očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Kot je bila v dosedanjih sklepih pritožnica že večkrat opozorjena, ZKP ne pozna pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje, zato je prvostopenjsko sodišče pritožbo pravilno zavrglo kot nedovoljeno. O okoliščinah, ki jih v pritožbi izpostavlja obsojenka v zvezi s svojo nezmožnostjo plačila sodne takse zaradi slabih materialnih razmer, je že bilo pravnomočno odločeno in zoper pravnomočno odločitev pritožba ni mogoča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00070286
KZ-1 člen 229, 229/2, 229/3. ZKP člen 217. KZ-1-UPB2 člen 229, 229/2, 229/3.
zaseg predmetov v kazenskem postopku - doktrina plain view - goljufija na škodo Evropskih skupnosti - goljufija na škodo EU - odredba za hišno preiskavo - zakonski znaki - obrazložitev odredbe
V obravnavani zadevi so preiskovalno sodnico prepričali razlogi, ki jih je v obrazložitvi imel predlog za odreditev hišne preiskave, zato pritožbeno sodišče ne vidi nepravilnosti v tem, ko so bili ti isti ponovljeni v odredbi za hišno preiskavo, saj je bilo nepotrebno (in nesmiselno), da bi preiskovalna sodnica navajala druge (dodatne) razloge, če pa so zadostovali že tisti, ki so bili navedeni v obrazložitvi predloga ODT. V tem primeru ni utemeljena trditev, da gre za vsebinsko prazno obrazložitev odredbe o hišni preiskavi.
Podlago za zaseg predmetov, ki niso v zvezi s kaznivim dejanjem, zaradi katerega je bila preiskava odrejena, najdeni pa so bili ob opravljanju hišne preiskave in kažejo na drugo kaznivo dejanje, predstavlja določba 217. člena ZKP. Res je, da ta določba določa le način ravnanja s takimi dokazi, ne pa kriterijev, kdaj so taki dokazi dovoljeni. V zvezi s tem vprašanjem je v slovenski sodni praksi ustaljena uporaba ameriške doktrine plain view. Uporaba takih dokazov je dopustna ob pogojih: (1) policist mora biti zakonito prisoten na mestu zasega, (2) najdeni predmeti morajo imeti domnevno obremenilni značaj; morajo kazati na drugo kaznivo dejanje in (3) najdba mora biti nenamerna, nepričakovana.
Primerjava citiranih abstraktnih opisov pokaže, da so neutemeljene pritožbene navedbe, da je v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja veljavni KZ-1 inkriminiral le nenamensko porabo subvencije, pridobljene s preslepitvijo, oziroma le preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in da šele KZ-1B inkriminira preslepitev pri pridobivanju in uporabi posojila ali ugodnosti. Drugi odstavek 229. člena KZ-1 določa vsebinsko enako kot tretji odstavek 229. člena KZ-1B, da kaznivo dejanje stori, kdor pridobi sredstva iz splošnega proračuna Evropske unije, proračuna, ki ga upravlja Evropska unija, ali proračuna, ki se upravlja v imenu Evropske unije, s tem, da uporabi ali predloži lažne, nepravilne ali nepopolne izjave ali dokumente ali ne razkrije podatkov. Gre torej za neupravičeno pridobivanje sredstev iz navedenih proračunov, torej za to, da storilec v postopku pridobivanja sredstev lažno prikazuje, da izpolnjuje pogoje za izplačilo sredstev, za kar je šlo v obravnavani zadevi.
nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - motenjski spor - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
ZIZ posebnih določb glede predpostavk za izdajo regulacijskih začasnih odredb (še vedno) nima, zato se smiselno presojajo predpostavke za izdajo začasnih odredb za zavarovanje nedenarnih terjatev. Vendar je tudi določbe ZIZ potrebno razlagati v skladu z določbami Ustave RS, pri tem pa upoštevati nosilne razloge odločbe Up-275/97 z dne 16. 7. 1998. V njej je Ustavno sodišče RS pojasnilo, da je začasna odredba, katere predlog se v celoti ali pretežno pokriva s tožbenim zahtevkom, izjema tudi v sistemu začasnih odredb. Po prepričanju sodišča druge stopnje je zato stališče, ki dopušča izdajo regulacijske začasne odredbe le ob izpolnjeni predpostavki po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ oziroma (zgolj) ob izpolnjevanju pogojev po tretjem odstavku 270. člena v zvezi s tretjim odstavkom 272. člena ZIZ – nezdružljivo z odločbo Ustavnega sodišča RS Up 275/97 z dne 16. 7. 1998.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00061072
ZP-1 člen 202d, 202d/8, 202d/10, 202e, 202e/2.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - predložitev potrdila o prijavi na rehabilitacijski program - predložitev dokazila o vključitvi v rehabilitacijski program - nesorazmernost - namen instituta - namen določbe
Materialni del obveznosti je pravočasna prijava v rehabilitacijski program, formalni del obveznosti pa je predložitev potrdila o prijavi sodišču. V konkretnem primeru je storilec pravočasno izpolnil materialni del obveznosti, ki jo je glede na sklep o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dolžan uresničiti v preizkusni dobi 16 mesecev v obsegu najmanj 17 pedagoških ur, ni pa izpolnil formalnega dela obveznosti. Glede na navedeno, ko je storilec izpolnil bistveni del obveznosti, katere namen zasleduje določba desetega odstavka 202.d člena ZP-1, bi po presoji pritožbenega sodišča ukrep preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja bil nesorazmeren glede na dejstvo, da ni izpolnil le formalnega dela obveznosti.
ZGD-1 člen 666.. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4.. ZZ člen 51.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zavod - statusno preoblikovanje
Sodišče prve stopnje se v utemeljitvi zavrnitve predloga primarno pravilno sklicuje na Zakon o zavodih (v nadaljevanju ZZ), ki v 51. členu našteva možna statusna preoblikovanja zavodov (pripojitev k drugemu zavodu, spojitev več zavodov v enega, razdelitev zavoda na dva ali več zavodov, izločitev organizacijske enote in pripojitev le - te k drugemu zavodu ali organizacija izločene enote kot samostojnega zavoda, organizacija zavoda ali njegove organizacijske enote kot podjetja). ZZ torej dopušča možnost, da se zavod organizira kot podjetje. Enako velja tudi za Zakon o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD-1, ki v 666. členu dopušča možnost preoblikovanja zavodov v gospodarske družbe. Po pravilni razlagi izpodbijanega sklepa pa niti ZGD-1 niti ZZ niti kateri drugi zakon ne predvidevata preoblikovanja v drugo smer (iz d.o.o. v zavod). Ker zavodi niso gospodarske družbe, pa zanje v zvezi s predlagano možnostjo statusnega preoblikovanja ni mogoče neposredno uporabiti določb ZGD-1 o preoblikovanju gospodarskih družb iz ene v drugo pravno organizacijsko obliko.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - neupravičena odsotnost z dela - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
Bistveno za presojo nezakonitosti izpodbijane odpovedi v obravnavani zadevi je, ali je bila tožnica dejansko nezmožna za opravo svojega dela v spornem obdobju, in ali je bila torej njena odsotnost z dela upravičena, saj v takem primeru pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ni mogla kršiti. Ker sodba glede teh odločilnih dejstev, torej razlogov za tožničino odsotnost z dela (z vidika upravičenosti tožnice do odsotnosti) nima razlogov, saj se sodišče niti ni opredelilo do glede tega predloženih dokazov (izvedensko mnenje iz pravnomočno zaključenega postopka v socialnem sporu), je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.
SPZ člen 87. ZPP člen 154, 156, 156/1, 185, 185/1, 286b, 347, 347/2.
izpraznitev dela nepremičnine - povrnitev stroškov postopka - krivdno načelo - časovne meje pravnomočnosti - zaključek glavne obravnave - potrebnost tožbe
Bistveno za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka je namreč dejansko stanje na dan zaključka glavne obravnave, na kar se vežejo tudi časovne meje pravnomočnosti. Vsebinska odločitev o tem, ali je bila v obravnavani zadevi tožba potrebna, je namreč ključna za odločitev o povrnitvi stroškov postopka in ne za meritorno odločitev o glavni stvari.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00060893
KZ-1 člen 48, 48/1. ZKP člen 129, 129/1, 285č, 285č/6, 372, 372-3.
priznanje krivde - prepoved vožnje motornega vozila - kaznovalni predlog državnega tožilca - vezanost sodišča na kaznovalni predlog - delna pravnomočnost sodbe sodišča prve stopnje - kršitev načela ne bis in idem
Čeprav je državna tožilka v obtožnem predlogu predlagala izrek stranske kazni prepoved vožnje motornega vozila B kategorije, pa je sodišče smelo, ko je sprejelo priznanje krivde, obdolžencu izreči prepoved vožnje motornega vozila za kategorije AM, B, B1 in G. Tožilka je na predobravnavnem naroku opredelila kaznovalni predlog tako, da se je sklicevala na sklep iz 137. člena ZKP, ki ga je sodišče izdalo pred predobravnavnim narokom, vsebuje pa prepoved vožnje motornih vozil kategorij AM, B, B1 in G.
Nerazveljavljen del sodbe sodišča prve stopnje iz prvega sojenja je odločba o krivdi in pravni opredelitvi (skupni izraz: krivdorek), ki je postal pravnomočen z drugostopenjsko odločitvijo, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 4. 3. 2022 (prvi odstavek 129. člena ZKP). Ker pa je sodeča sodnica v novem sojenju ponovno odločila o krivdi zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje po 1. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1, pa je na opisan način zagrešila kršitev kazenskega zakona v vprašanju iz 3. točke 372. člena ZKP (ne bis in idem).
ZSReg člen 31, 31/2, 34, 34/1. ZGD-1 člen 505, 505-5, 526, 526/1, 526/2. Dvanajsta direktiva Sveta na področju prava družb z dne 21. decembra 1989 o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom člen 4, 4/2.
enoosebna družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - enoosebna d.o.o. - odpoklic poslovodje d.o.o. - knjiga sklepov - učinek vpisa - učinkovanje ex tunc - izbris poslovodje iz sodnega registra - deklaratornost vpisa v sodni register
Če je namen zapisa sklepa edinega družbenika v knjigo sklepov publicitetni učinek v razmerju do tretjih in njihovo varstvo, pa to pomeni, da ima vpis sklepa družbenika v knjigo sklepov v notranjem, korporacijskem razmerju, učinek za nazaj torej od samega začetka tj. od sprejema sklepa družbenika (ex tunc). Glede na pravno naravo vpisa sklepa edinega družbenika v knjigo sklepov, ki ni v varstvu družbenika ali njegovega sopogodbenika (kakor gre v obravnavanem primeru obravnavati poslovodjo), temveč v varstvu tretjih, to ne pomeni, da je tak sklep zato, ker ni bil vpisan v knjigo sklepov ničen oziroma brez vsake pravne veljavnosti, temveč pomeni, da pravno ni učinkoval vse dokler ni bil vpisan v knjigo sklepov, nato pa je v razmerju do poslovodje, ki je bil s sklepom odpoklican, učinkoval od dne, ko ga je družbenik sprejel.
Vpis podatka v sodni register, ki je le dekleratorne narave, ima zgolj in le publicitetne učinke in se tudi le zaradi njih izvede. Slednje pomeni le, da se po objavi takega podatka v sodni register nihče ne more sklicevati na to, da tega podatka ni poznal.
OZ člen 239, 619. Direktiva Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici člen 17, 17/1, 17/2.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - poslovna odškodninska odgovornost - vzročna zveza - tuje pravo - uporaba tujega prava - poznavanje tujega prava - davek na dodano vrednost (DDV) - zahteva za vračilo davka - vračilo DDV - pogoji za vračilo ddv
Pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka je treba ugotoviti, kakšne pogoje glede vračil DDV določa pravo relevantnih držav članic EU.
Iz predpisov relevantnih držav članic izhaja, da so vse zadevne države članice (z izjemo Češke), določilo 17. člena Direktive 2008/9 implementirale tako, da so določile minimalne zneske nad katerimi lahko pravne osebe s sedežem v drugi državi članici zahtevajo vračilo DDV, in sicer v višini najmanj 400,00 EUR (oziroma v protivrednosti v domači valuti posamezne države članice) za zahtevke, ki se nanašajo na obdobje krajše od koledarskega leta in ne krajše od treh mesecev ter na najmanj 50,00 EUR (oziroma v protivednosti v domači valuti posamezne države članice) za zahtevke, ki se nanašajo na obdobje koledarskega leta ali na preostanek koledarskega leta.
Tožbeni zahtevek za povračilo škode, ki je nastala zaradi napak tožene stranke pri izpolnjevanju zahtevkov za vračilo DDV iz Švedske v višini 44,32 EUR, Nizozemske v višini 41,83 EUR in Velike Britanije v višini 22,80 EUR (skupaj 108,95 EUR) ni utemeljen, saj zahtevki za vračilo DDV iz teh držav, ki se nanašajo na obdobje koledarskega leta ali na preostanek koledarskega leta ne smejo biti nižji od 50,00 EUR oziroma od ustrezne protivrednosti tega zneska v domači valuti države članice. Za zahtevke iz navedenih treh držav članic EU (Švedska, Nizozemska in Velika Britanija) tako ni podana vzročna zveza med napako in nastalo škodo.