NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00060799
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku - brez privolitve osebe - oddelek pod posebnim nadzorom - prisilni ukrep - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje zdravja in premoženja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - izostanek dokazne ocene - standard obrazloženosti sklepa - izvedensko mnenje
Prisilna hospitalizacija predstavlja hud poseg v osebnost in pravice posameznika. Zato mora sodišče natančno ugotoviti okoliščine, ki omogočajo presojo o izpolnjevanju pogojev za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom in brez njene privolitve ter oceno v odločbi (tudi) obrazložiti. V obravnavani zadevi pa sklep ne zadosti standardu ustrezne obrazloženosti. Sodišče je le povzelo izvedensko mnenje izvedenca.
Sodišče niti ni ugotovilo, da bi pridržana oseba huje ogrožala svoje zdravje. Njen provokativen odnos do drugih ne izpolnjuje zakonskega standarda ogrožanja življenja.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - agresivnost - duševna motnja - blodnjavost - obstoj milejšega ukrepa
Pritožbeno sodišče se ne strinja s trditvijo pritožnika, da sta nesposobnost obvladovanja svojega ravnanja in heteroagresivnost zgolj hipotetični in neizkazani. Sodišče prve stopnje se je s tem v zvezi pravilno oprlo na izvedensko mnenje, kjer je navedeno, da je njegova presoja realnosti hudo motena in da ni sposoben obvladovati svojega ravnanja.
sodba na podlagi pripoznave - izpodbijanje odločitve o stroških postopka - nevročitev odgovora na tožbo - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
O povrnitvi stroškov odloča sodišče na zahtevo stranke brez obravnave, zato je kot podlago za svojo odločitev uporabilo navedbe pravdnih strank v njunih pisnih vlogah. Pri njihovi analizi pa prezrlo, da toženkin odgovor na tožbo ni bil vročen tožeči stranki, predno je sodišče odločilo o stroških postopka. Pa vendar je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo tudi na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo. Tožeča stranka tako ni imela možnosti, da bi se z vsebino vloge seznanila in se o navedbah tožene stranke pred izdajo sklepa o stroških postopka izjavila. S tem je sodišče zagrešilo očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZFPPIPP člen 427, 427/2, 427/2-2. SPZ člen 65, 65/1, 65/3. ZSReg člen 29, 30, 34, 34/1, 34/1-4.
predlog solastnika objekta za začetek postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije - solastnik kot predlagatelj - izbrisni razlog - neposlovanje na naslovu, vpisanem v sodnem registru - dovoljenje lastnika objekta za poslovanje na naslovu družbe - dovoljenje solastnika za poslovanje družbe - sklepčnost predloga
Za sklepanje o tem, da subjekt vpisa nima dovoljenja za poslovanje na naslovu, vpisanem v sodni register, ne zadostuje zgolj trditev predlagateljice, da mu kot večinska solastnica objekta na navedenem naslovu ni dovolila poslovanja. S svojim predlogom za izbris subjekta vpisa iz sodnega registra na podlagi domneve neposlovanja subjekta vpisa na navedenem naslovu iz 2. alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP bi lahko uspela le, če bi zatrjevala, da subjektu vpisa nobeden od solastnikov ni dal dovoljenja za poslovanje na naslovu objekta, katerega solastniki so.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - premoženjska škoda - ukaz nadrejenega
Pritožba neutemeljeno navaja, da tožnik tekom misije ni izpostavil, da mu je bila kršena pravica do tedenskega počitka oziroma da ni ugovarjal evidencam, ki jih je podpisal in iz katerih izhaja, da je počitek koristil. Dejstvo, da je bil v evidencah določen dan zabeležen kot prost, še ne pomeni, da v sodnem postopku ni dopustno dokazati, da njihova vsebina ni resnična. Pri tem ni pomembno, da tožnik zoper evidence ni vložil ugovora po službeni poti, kot izhaja iz prvostopenjskih ugotovitev, pa jih je podpisal zato, ker so dobili tak ukaz.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061890
KZ-1 člen 196, 196/1. ZFPPIPP člen 21, 34, 34/2, 34/2-1.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - neizplačane plače - plačilo neizplačanih prejemkov iz delovnega razmerja - obvezni prispevki za socialno varnost - prednostne terjatve - socialna varnost - dobra vera
Poslovanja družbe ni dopustno ohranjati na račun neizplačila plač in drugih prejemkov delavcev oziroma z neizplačilom obveznih prispevkov za socialno varnost. Plače, nadomestila plače, neizplačane odpravnine ter plačilo obveznih prispevkov imajo tudi po določbi 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih terjatev, kar pomeni, da ima plačilo teh terjatev v primeru insolventnosti prednost tudi pred ostalimi nujnimi stroški poslovanja (1. točka drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP) in tekočimi stroški rednega poslovanja družbe (elektrika, voda in podobno), zlasti pa pred stroški, povezanimi z iskanjem novih projektov.
Ni mogoče slediti pritožbenim trditvam, da je bil obdolženec s svojimi ravnanji, zlasti ko je vlagal v nove projekte, v dobri veri.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00061388
OZ člen 963, 963/1. ZGO-1 člen 38, 48.
prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - zakonita subrogacija - odgovornost projektanta - statična stabilnost objekta - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - ratio legis vzročnost
Toženka izpostavlja dele izpovedb izvedenca selektivno in izven celotnega konteksta. Izhajajoč iz izvedenskega mnenja kot celote, ki zajema osnovno mnenje, dopolnitev in zaslišanje na naroku, pa nedvomno izhaja, da projektant v obravnavanem primeru ni izpolnil vseh svojih obveznosti.
Vzročnost v obravnavani zadevi je pravna. V skladu s teorijo ratio legis vzročnosti so kot vzrok nastanka škode v pravu relevantni samo tisti vzroki, ki jih pravna norma glede na svoj namen šteje za vzroke. Izvedenec je v mnenju izpostavil v času projektiranja veljavno določbo 48. člena ZGO-1, ki je določala, da je pri projektu treba upoštevati tudi rezultate predhodne preveritve zanesljivosti obstoječih delov objekta, nosilnosti in stabilnosti temeljnih tal in uporabnosti že vgrajenih gradbenih proizvodov, kadar gre za rekonstrukcijo objekta. Prav tako je bilo v 38. členu ZGO-1 določeno, da mora biti iz projektne dokumentacije razvidno, da je nosilnost temeljnih tal ustrezna, da so že vgrajeni gradbeni proizvodi, ki bodo ohranjeni, uporabni in da je objekt primeren za rekonstrukcijo. Namen izpostavljenih norm je ravno v preprečevanju škodnih dogodkov, kot se je zgodil v obravnavanem primeru in se lahko preprečijo z ustreznim ravnanjem že v fazi projektiranja. Kaj bi hipotetični statični izračun pokazal, če bi ga toženka napravila, zaradi vseh navedenih opustitev na vzročno zvezo niti ne vpliva. Tudi če bi se toženka naslonila na materialne karakteristike iz dokumentacije za T. 2 in bi statični izračun pokazal, da lahko stena zdrži dodatne obremenitve, bi ta očitno temeljil na napačnih vhodnih podatkih, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju. Temu bi se toženka lahko izognila le z ustrezno preveritvijo vmesne stene pred začetkom projektiranja.
objava popravka - pravica do popravka - zapisnik o glavni obravnavi - javna listina - domneva o resničnosti vsebine javne listine - prepozno vložena tožba - zakonski prekluzivni rok - dokazni postopek - COVID-19
Treba je izhajati iz domneve o resničnosti tistega, kar izkazuje zapisnik o naroku, čeprav je tožnica njegov podpis odklonila. Nasprotnega ne more dokazati zgolj s svojimi trditvami.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060486
ZPP člen 451, 452, 458, 458/1. OZ člen 9.
postopek v sporu majhne vrednosti - vloge v sporu majhne vrednosti - pritožba v sporu majhne vrednosti - izpolnitev obveznosti - ugovor pasivne legitimacije - trditveno in dokazno breme
V izpodbijani sodbi je sodišče prepričljivo in razumljivo obrazložilo, zakaj ocenjuje, da so trditve tožeče stranke tako pomanjkljive in konfuzne, da ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu, da toži pravo osebo.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061329
SPZ člen 68, 72, 72/5. DZ člen 82, 82/2. SZ-1 člen 24, 24/5, 24/6. OZ člen 1019, 1028.
stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe - regresni zahtevek - skupno premoženje bivših zakoncev - stroški uporabe skupne stvari - delitev skupnega premoženja - odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem - skupna lastnina - solastnina - subsidiarno poroštvo
Do delitve oziroma razdružitve skupnega premoženja sta nosilca lastninske pravice na skupnem premoženju oba zakonca skupaj kot kolektiv (enota). Z določitvijo deležev na skupnem premoženju na njem ne nastane solastnina, temveč se določi delež na premoženju kot celoti in samo taka celota je nato predmet delitve.
Zakonec lahko od drugega zakonca terja povračilo za to, kar je ob poravnavi obveznosti, ki bremeni oba, plačal več, kot znaša njegov del obveznosti.
V obravnavani zadevi ne gre za terjatev upravnika večstanovanjske stavbe zoper toženko kot uporabnico stanovanja, ampak za tožnikov regresni zahtevek zoper njo, zato je irelevantno vprašanje, ali in kdaj je bil upravnik obveščen o spremembi uporabnika stanovanja. Toženka, ki je dejanska in izključna uporabnica stanovanja, je dolžna tožniku plačati vse obratovalne stroške ter ustrezni del stroškov upravljanja, ki jih je tožnik kot lastnik in subsidiarni porok plačal namesto nje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00060893
KZ-1 člen 48, 48/1. ZKP člen 129, 129/1, 285č, 285č/6, 372, 372-3.
priznanje krivde - prepoved vožnje motornega vozila - kaznovalni predlog državnega tožilca - vezanost sodišča na kaznovalni predlog - delna pravnomočnost sodbe sodišča prve stopnje - kršitev načela ne bis in idem
Čeprav je državna tožilka v obtožnem predlogu predlagala izrek stranske kazni prepoved vožnje motornega vozila B kategorije, pa je sodišče smelo, ko je sprejelo priznanje krivde, obdolžencu izreči prepoved vožnje motornega vozila za kategorije AM, B, B1 in G. Tožilka je na predobravnavnem naroku opredelila kaznovalni predlog tako, da se je sklicevala na sklep iz 137. člena ZKP, ki ga je sodišče izdalo pred predobravnavnim narokom, vsebuje pa prepoved vožnje motornih vozil kategorij AM, B, B1 in G.
Nerazveljavljen del sodbe sodišča prve stopnje iz prvega sojenja je odločba o krivdi in pravni opredelitvi (skupni izraz: krivdorek), ki je postal pravnomočen z drugostopenjsko odločitvijo, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 4. 3. 2022 (prvi odstavek 129. člena ZKP). Ker pa je sodeča sodnica v novem sojenju ponovno odločila o krivdi zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje po 1. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1, pa je na opisan način zagrešila kršitev kazenskega zakona v vprašanju iz 3. točke 372. člena ZKP (ne bis in idem).
družinska skupnost - skupno gospodinjstvo - pravica do preživnine - ugovor zoper sklep o izvršbi
Sodišče prve stopnje je napačno razlogovalo, da v postopku izvršbe oziroma v konkretnem postopku ni pomembno, ali je med dolžnikom in upnikovo materjo po sklenitvi dogovora pred CSD (t. j. izvršilnim naslovom) obstajala zunajzakonska skupnost. Dolžnik je v svojem ugovoru in nadaljnji vlogi navajal, da je upnika ves čas, tudi po polnoletnosti v času šolanja preživljal, da je družina živela skupaj in da se je upnikova pravica do preživljanja v času trajanja družinske skupnosti izvrševala na drug način. Ob ponovni vzpostavitvi družinske skupnosti staršev in mladoletnega otroka nastopi položaj, ko se pravica do preživljanja v času trajanja družinske skupnosti in preživljanja otroka v okviru skupnega gospodinjstva izvršuje na drug način, ne pa z nakazovanjem oziroma izročanjem denarnih zneskov preživnine, določenih z izvršilnim naslovom. Dolžniku v takšnem primeru tudi ni potrebno predložiti posebnega pisnega dogovora z materjo oziroma upnikom samim, saj je takšen dogovor potreben zgolj, ko starša ne živita skupaj.3
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - neupravičena odsotnost z dela - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
Bistveno za presojo nezakonitosti izpodbijane odpovedi v obravnavani zadevi je, ali je bila tožnica dejansko nezmožna za opravo svojega dela v spornem obdobju, in ali je bila torej njena odsotnost z dela upravičena, saj v takem primeru pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ni mogla kršiti. Ker sodba glede teh odločilnih dejstev, torej razlogov za tožničino odsotnost z dela (z vidika upravičenosti tožnice do odsotnosti) nima razlogov, saj se sodišče niti ni opredelilo do glede tega predloženih dokazov (izvedensko mnenje iz pravnomočno zaključenega postopka v socialnem sporu), je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.
OZ člen 239, 619. Direktiva Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici člen 17, 17/1, 17/2.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - poslovna odškodninska odgovornost - vzročna zveza - tuje pravo - uporaba tujega prava - poznavanje tujega prava - davek na dodano vrednost (DDV) - zahteva za vračilo davka - vračilo DDV - pogoji za vračilo ddv
Pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka je treba ugotoviti, kakšne pogoje glede vračil DDV določa pravo relevantnih držav članic EU.
Iz predpisov relevantnih držav članic izhaja, da so vse zadevne države članice (z izjemo Češke), določilo 17. člena Direktive 2008/9 implementirale tako, da so določile minimalne zneske nad katerimi lahko pravne osebe s sedežem v drugi državi članici zahtevajo vračilo DDV, in sicer v višini najmanj 400,00 EUR (oziroma v protivrednosti v domači valuti posamezne države članice) za zahtevke, ki se nanašajo na obdobje krajše od koledarskega leta in ne krajše od treh mesecev ter na najmanj 50,00 EUR (oziroma v protivednosti v domači valuti posamezne države članice) za zahtevke, ki se nanašajo na obdobje koledarskega leta ali na preostanek koledarskega leta.
Tožbeni zahtevek za povračilo škode, ki je nastala zaradi napak tožene stranke pri izpolnjevanju zahtevkov za vračilo DDV iz Švedske v višini 44,32 EUR, Nizozemske v višini 41,83 EUR in Velike Britanije v višini 22,80 EUR (skupaj 108,95 EUR) ni utemeljen, saj zahtevki za vračilo DDV iz teh držav, ki se nanašajo na obdobje koledarskega leta ali na preostanek koledarskega leta ne smejo biti nižji od 50,00 EUR oziroma od ustrezne protivrednosti tega zneska v domači valuti države članice. Za zahtevke iz navedenih treh držav članic EU (Švedska, Nizozemska in Velika Britanija) tako ni podana vzročna zveza med napako in nastalo škodo.
mobing - trpinčenje na delovnem mestu - vodilni delavec - naklep - nezakonita odpoved - reintegracija - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - prekluzija - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
Ker tožnica ni bila opozorjena na posledico prekluzije v primeru nespoštovanja četrtega odstavka 286.a člena ZPP, bi sodišče prve stopnje moralo upoštevati njeno četrto pripravljalno vlogo z dne 14. 10. 2020. Zaradi danega opozorila, kot izhaja iz vabila na prvi narok, ji tudi ne bi smelo odreči navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov še na prvem naroku za glavno obravnavo.
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje tožnice, da bi moralo sodišče prve stopnje v tem sporu ugotavljati, ali je kršitve, ki jih je ugotovila preiskovalna komisija, v resnici storila ali ne. Konkretni spor o trpinčenju na delovnem mestu ni namenjen temu, da se bo ponovno presojala zakonitost in pravilnost vseh delovnopravnih odločitev tožene stranke. Tožnica je imela za to na voljo pravna sredstva, ki jih je tudi izkoristila.
Oblika krivde tožene stranke oziroma osebe, ki je trpinčenje neposredno izvajala, ni odločilno dejstvo v tem sporu, čeprav nobenega od ravnanj, ki se v tem sporu očitajo kot trpinčenje, po naravi stvari ni bilo mogoče storiti drugače kot namerno. Za zaključek o odškodninski odgovornosti tožene stranke ni treba ugotavljati niti obarvanega naklepa. Zadošča, da ugotovljena ravnanja kot celota objektivno ustrezajo opredelitvi trpinčenja in da trpinčen delavec ravnanja tudi subjektivno doživlja kot takšna.
ZPP člen 337. ZST-1 člen 11, 11/6. ZUPJS člen 17, 17/1-3. ZSVarPre člen 27, 27/1.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - nedovoljene pritožbene novote
Kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje, se po 3. točki prvega odstavka 17. člena ZUPJS pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo tudi vodna plovila in ker je v predlogu za oprostitev plačila sodne takse zatrjevano, da je tožnik solastnik barke v polovičnem deležu, s tem vsekakor presega mejni znesek 20.520,72 EUR, kar po prvem odstavku 27. člena ZSVarPre izključuje pravico do brezplačne pravne pomoči (in posledično po šestem odstavku 11. člena ZST-1 tudi do oprostitve plačila sodne takse).
zamudna sodba - vrnitev v prejšnje stanje - skrbno ravnanje - krivda - zavrnitev predloga
Pritožba vztraja, da ni mogoče govoriti o krivdi (malomarnosti), saj je zamudi botroval nesporazum med zakonito zastopnico toženca in njegovim računovodstvom. Pravilna je prvostopenjska presoja, da zatrjevani nesporazum ne predstavlja nezakrivljenega oziroma nepredvidljivega razloga, saj bi nepravilno ravnanje toženec oziroma njegov pooblaščenec z ustreznim ravnanjem lahko in morala preprečiti. Pritožbeno utemeljevanje, da je zakonita zastopnica še istega dne, ko je prevzela poziv za odgovor na tožbo (16. 2. 2022), tega po pošti poslala računovodstvu z namenom, da ji pomaga pri potrebnih opravilih glede odgovora na tožbo, še ne pomeni skrbnega ravnanja.
nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - motenjski spor - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
ZIZ posebnih določb glede predpostavk za izdajo regulacijskih začasnih odredb (še vedno) nima, zato se smiselno presojajo predpostavke za izdajo začasnih odredb za zavarovanje nedenarnih terjatev. Vendar je tudi določbe ZIZ potrebno razlagati v skladu z določbami Ustave RS, pri tem pa upoštevati nosilne razloge odločbe Up-275/97 z dne 16. 7. 1998. V njej je Ustavno sodišče RS pojasnilo, da je začasna odredba, katere predlog se v celoti ali pretežno pokriva s tožbenim zahtevkom, izjema tudi v sistemu začasnih odredb. Po prepričanju sodišča druge stopnje je zato stališče, ki dopušča izdajo regulacijske začasne odredbe le ob izpolnjeni predpostavki po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ oziroma (zgolj) ob izpolnjevanju pogojev po tretjem odstavku 270. člena v zvezi s tretjim odstavkom 272. člena ZIZ – nezdružljivo z odločbo Ustavnega sodišča RS Up 275/97 z dne 16. 7. 1998.