zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - agresivnost - duševna motnja - blodnjavost - obstoj milejšega ukrepa
Pritožbeno sodišče se ne strinja s trditvijo pritožnika, da sta nesposobnost obvladovanja svojega ravnanja in heteroagresivnost zgolj hipotetični in neizkazani. Sodišče prve stopnje se je s tem v zvezi pravilno oprlo na izvedensko mnenje, kjer je navedeno, da je njegova presoja realnosti hudo motena in da ni sposoben obvladovati svojega ravnanja.
NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00060799
URS člen 19, 19/1, 35, 51, 51/3. ZDZdr člen 39, 39/1.
psihiatrično zdravljenje na zaprtem oddelku - brez privolitve osebe - oddelek pod posebnim nadzorom - prisilni ukrep - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje zdravja in premoženja - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - izostanek dokazne ocene - standard obrazloženosti sklepa - izvedensko mnenje
Prisilna hospitalizacija predstavlja hud poseg v osebnost in pravice posameznika. Zato mora sodišče natančno ugotoviti okoliščine, ki omogočajo presojo o izpolnjevanju pogojev za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom in brez njene privolitve ter oceno v odločbi (tudi) obrazložiti. V obravnavani zadevi pa sklep ne zadosti standardu ustrezne obrazloženosti. Sodišče je le povzelo izvedensko mnenje izvedenca.
Sodišče niti ni ugotovilo, da bi pridržana oseba huje ogrožala svoje zdravje. Njen provokativen odnos do drugih ne izpolnjuje zakonskega standarda ogrožanja življenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00060486
ZPP člen 451, 452, 458, 458/1. OZ člen 9.
postopek v sporu majhne vrednosti - vloge v sporu majhne vrednosti - pritožba v sporu majhne vrednosti - izpolnitev obveznosti - ugovor pasivne legitimacije - trditveno in dokazno breme
V izpodbijani sodbi je sodišče prepričljivo in razumljivo obrazložilo, zakaj ocenjuje, da so trditve tožeče stranke tako pomanjkljive in konfuzne, da ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu, da toži pravo osebo.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061329
SPZ člen 68, 72, 72/5. DZ člen 82, 82/2. SZ-1 člen 24, 24/5, 24/6. OZ člen 1019, 1028.
stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe - regresni zahtevek - skupno premoženje bivših zakoncev - stroški uporabe skupne stvari - delitev skupnega premoženja - odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem - skupna lastnina - solastnina - subsidiarno poroštvo
Do delitve oziroma razdružitve skupnega premoženja sta nosilca lastninske pravice na skupnem premoženju oba zakonca skupaj kot kolektiv (enota). Z določitvijo deležev na skupnem premoženju na njem ne nastane solastnina, temveč se določi delež na premoženju kot celoti in samo taka celota je nato predmet delitve.
Zakonec lahko od drugega zakonca terja povračilo za to, kar je ob poravnavi obveznosti, ki bremeni oba, plačal več, kot znaša njegov del obveznosti.
V obravnavani zadevi ne gre za terjatev upravnika večstanovanjske stavbe zoper toženko kot uporabnico stanovanja, ampak za tožnikov regresni zahtevek zoper njo, zato je irelevantno vprašanje, ali in kdaj je bil upravnik obveščen o spremembi uporabnika stanovanja. Toženka, ki je dejanska in izključna uporabnica stanovanja, je dolžna tožniku plačati vse obratovalne stroške ter ustrezni del stroškov upravljanja, ki jih je tožnik kot lastnik in subsidiarni porok plačal namesto nje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00070286
KZ-1 člen 229, 229/2, 229/3. ZKP člen 217. KZ-1-UPB2 člen 229, 229/2, 229/3.
zaseg predmetov v kazenskem postopku - doktrina plain view - goljufija na škodo Evropskih skupnosti - goljufija na škodo EU - odredba za hišno preiskavo - zakonski znaki - obrazložitev odredbe
V obravnavani zadevi so preiskovalno sodnico prepričali razlogi, ki jih je v obrazložitvi imel predlog za odreditev hišne preiskave, zato pritožbeno sodišče ne vidi nepravilnosti v tem, ko so bili ti isti ponovljeni v odredbi za hišno preiskavo, saj je bilo nepotrebno (in nesmiselno), da bi preiskovalna sodnica navajala druge (dodatne) razloge, če pa so zadostovali že tisti, ki so bili navedeni v obrazložitvi predloga ODT. V tem primeru ni utemeljena trditev, da gre za vsebinsko prazno obrazložitev odredbe o hišni preiskavi.
Podlago za zaseg predmetov, ki niso v zvezi s kaznivim dejanjem, zaradi katerega je bila preiskava odrejena, najdeni pa so bili ob opravljanju hišne preiskave in kažejo na drugo kaznivo dejanje, predstavlja določba 217. člena ZKP. Res je, da ta določba določa le način ravnanja s takimi dokazi, ne pa kriterijev, kdaj so taki dokazi dovoljeni. V zvezi s tem vprašanjem je v slovenski sodni praksi ustaljena uporaba ameriške doktrine plain view. Uporaba takih dokazov je dopustna ob pogojih: (1) policist mora biti zakonito prisoten na mestu zasega, (2) najdeni predmeti morajo imeti domnevno obremenilni značaj; morajo kazati na drugo kaznivo dejanje in (3) najdba mora biti nenamerna, nepričakovana.
Primerjava citiranih abstraktnih opisov pokaže, da so neutemeljene pritožbene navedbe, da je v času storitve obravnavanega kaznivega dejanja veljavni KZ-1 inkriminiral le nenamensko porabo subvencije, pridobljene s preslepitvijo, oziroma le preslepitev pri pridobitvi posojila ali ugodnosti in da šele KZ-1B inkriminira preslepitev pri pridobivanju in uporabi posojila ali ugodnosti. Drugi odstavek 229. člena KZ-1 določa vsebinsko enako kot tretji odstavek 229. člena KZ-1B, da kaznivo dejanje stori, kdor pridobi sredstva iz splošnega proračuna Evropske unije, proračuna, ki ga upravlja Evropska unija, ali proračuna, ki se upravlja v imenu Evropske unije, s tem, da uporabi ali predloži lažne, nepravilne ali nepopolne izjave ali dokumente ali ne razkrije podatkov. Gre torej za neupravičeno pridobivanje sredstev iz navedenih proračunov, torej za to, da storilec v postopku pridobivanja sredstev lažno prikazuje, da izpolnjuje pogoje za izplačilo sredstev, za kar je šlo v obravnavani zadevi.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - dokazna ocena - odmera kazni
Oba mladoletna oškodovanca sta ves čas postopka o odločilnih dejstvih izpovedovala enako. Vsebinsko skladno sta različnim osebam (delavkam CSD, rejnici, na policiji, v šoli, izvedenki, na sodišču) izpovedovala o dogajanju doma in dejanjih obdolženca, kot so opisana v izreku izpodbijane sodbe. Prvostopno sodišče tako glede na navedeno in tudi glede na izvedensko mnenje izvedenke dr. A. A. upravičeno ni našlo razlogov, da izpovedbama obeh oškodovancev ne bi verjelo (stran 10 do 13 izpodbijane sodbe).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00060893
KZ-1 člen 48, 48/1. ZKP člen 129, 129/1, 285č, 285č/6, 372, 372-3.
priznanje krivde - prepoved vožnje motornega vozila - kaznovalni predlog državnega tožilca - vezanost sodišča na kaznovalni predlog - delna pravnomočnost sodbe sodišča prve stopnje - kršitev načela ne bis in idem
Čeprav je državna tožilka v obtožnem predlogu predlagala izrek stranske kazni prepoved vožnje motornega vozila B kategorije, pa je sodišče smelo, ko je sprejelo priznanje krivde, obdolžencu izreči prepoved vožnje motornega vozila za kategorije AM, B, B1 in G. Tožilka je na predobravnavnem naroku opredelila kaznovalni predlog tako, da se je sklicevala na sklep iz 137. člena ZKP, ki ga je sodišče izdalo pred predobravnavnim narokom, vsebuje pa prepoved vožnje motornih vozil kategorij AM, B, B1 in G.
Nerazveljavljen del sodbe sodišča prve stopnje iz prvega sojenja je odločba o krivdi in pravni opredelitvi (skupni izraz: krivdorek), ki je postal pravnomočen z drugostopenjsko odločitvijo, ki jo je sodišče prve stopnje prejelo 4. 3. 2022 (prvi odstavek 129. člena ZKP). Ker pa je sodeča sodnica v novem sojenju ponovno odločila o krivdi zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja nevarne vožnje po 1. točki prvega odstavka 324. člena KZ-1, pa je na opisan način zagrešila kršitev kazenskega zakona v vprašanju iz 3. točke 372. člena ZKP (ne bis in idem).
SPZ člen 87. ZPP člen 154, 156, 156/1, 185, 185/1, 286b, 347, 347/2.
izpraznitev dela nepremičnine - povrnitev stroškov postopka - krivdno načelo - časovne meje pravnomočnosti - zaključek glavne obravnave - potrebnost tožbe
Bistveno za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka je namreč dejansko stanje na dan zaključka glavne obravnave, na kar se vežejo tudi časovne meje pravnomočnosti. Vsebinska odločitev o tem, ali je bila v obravnavani zadevi tožba potrebna, je namreč ključna za odločitev o povrnitvi stroškov postopka in ne za meritorno odločitev o glavni stvari.
sodba na podlagi pripoznave - izpodbijanje odločitve o stroških postopka - nevročitev odgovora na tožbo - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
O povrnitvi stroškov odloča sodišče na zahtevo stranke brez obravnave, zato je kot podlago za svojo odločitev uporabilo navedbe pravdnih strank v njunih pisnih vlogah. Pri njihovi analizi pa prezrlo, da toženkin odgovor na tožbo ni bil vročen tožeči stranki, predno je sodišče odločilo o stroških postopka. Pa vendar je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo tudi na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo. Tožeča stranka tako ni imela možnosti, da bi se z vsebino vloge seznanila in se o navedbah tožene stranke pred izdajo sklepa o stroških postopka izjavila. S tem je sodišče zagrešilo očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Izostanek opravljanja dveh nalog ne pomeni, da tožnica ni dejansko opravljala dela višje vrednotenega delovnega mesta (ne zahteva se, da delavec opravlja prav vse naloge določenega delovnega mesta), pri čemer je bistveno, da je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, večino časa opravljala raziskovalno delo, torej nalogo raziskovalno novinarstvo, ki predstavlja razliko med delovnim mestom, ki ga je formalno zasedala, in delovnim mestom, za katerega vtožuje razliko v plači.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.. ZPP člen 339, 339/1, 339/1-14.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - neupravičena odsotnost z dela - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razveljavitev sodbe
Bistveno za presojo nezakonitosti izpodbijane odpovedi v obravnavani zadevi je, ali je bila tožnica dejansko nezmožna za opravo svojega dela v spornem obdobju, in ali je bila torej njena odsotnost z dela upravičena, saj v takem primeru pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ni mogla kršiti. Ker sodba glede teh odločilnih dejstev, torej razlogov za tožničino odsotnost z dela (z vidika upravičenosti tožnice do odsotnosti) nima razlogov, saj se sodišče niti ni opredelilo do glede tega predloženih dokazov (izvedensko mnenje iz pravnomočno zaključenega postopka v socialnem sporu), je pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.
GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00061388
OZ člen 963, 963/1. ZGO-1 člen 38, 48.
prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico (subrogacija) - zakonita subrogacija - odgovornost projektanta - statična stabilnost objekta - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - ratio legis vzročnost
Toženka izpostavlja dele izpovedb izvedenca selektivno in izven celotnega konteksta. Izhajajoč iz izvedenskega mnenja kot celote, ki zajema osnovno mnenje, dopolnitev in zaslišanje na naroku, pa nedvomno izhaja, da projektant v obravnavanem primeru ni izpolnil vseh svojih obveznosti.
Vzročnost v obravnavani zadevi je pravna. V skladu s teorijo ratio legis vzročnosti so kot vzrok nastanka škode v pravu relevantni samo tisti vzroki, ki jih pravna norma glede na svoj namen šteje za vzroke. Izvedenec je v mnenju izpostavil v času projektiranja veljavno določbo 48. člena ZGO-1, ki je določala, da je pri projektu treba upoštevati tudi rezultate predhodne preveritve zanesljivosti obstoječih delov objekta, nosilnosti in stabilnosti temeljnih tal in uporabnosti že vgrajenih gradbenih proizvodov, kadar gre za rekonstrukcijo objekta. Prav tako je bilo v 38. členu ZGO-1 določeno, da mora biti iz projektne dokumentacije razvidno, da je nosilnost temeljnih tal ustrezna, da so že vgrajeni gradbeni proizvodi, ki bodo ohranjeni, uporabni in da je objekt primeren za rekonstrukcijo. Namen izpostavljenih norm je ravno v preprečevanju škodnih dogodkov, kot se je zgodil v obravnavanem primeru in se lahko preprečijo z ustreznim ravnanjem že v fazi projektiranja. Kaj bi hipotetični statični izračun pokazal, če bi ga toženka napravila, zaradi vseh navedenih opustitev na vzročno zvezo niti ne vpliva. Tudi če bi se toženka naslonila na materialne karakteristike iz dokumentacije za T. 2 in bi statični izračun pokazal, da lahko stena zdrži dodatne obremenitve, bi ta očitno temeljil na napačnih vhodnih podatkih, ki ne ustrezajo dejanskemu stanju. Temu bi se toženka lahko izognila le z ustrezno preveritvijo vmesne stene pred začetkom projektiranja.
Na podlagi 12. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku ima samostojni podjetnik posameznik pravico do povrnitve izgubljenega zaslužka zaradi vabila za pričo, ki se skladno s 14. členom odmeri po prostem preudarku, upoštevajoč izgubljeni čas in poklic priče. Sodišče prve stopnje je pri priznanju izgubljenega zaslužka pravilno upoštevalo izgubljeni čas treh ur in predloženi cenik storitev priče za leto 2019 (višino urne postavke, ki je v ceniku izrecno določena za sodelovanje v sodnem postopku), ki predstavlja ustrezno podlago za izračun izgubljenega zaslužka.
Kot je bila v dosedanjih sklepih pritožnica že večkrat opozorjena, ZKP ne pozna pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje, zato je prvostopenjsko sodišče pritožbo pravilno zavrglo kot nedovoljeno. O okoliščinah, ki jih v pritožbi izpostavlja obsojenka v zvezi s svojo nezmožnostjo plačila sodne takse zaradi slabih materialnih razmer, je že bilo pravnomočno odločeno in zoper pravnomočno odločitev pritožba ni mogoča.
nevarnost nastanka težko nadomestljive škode - motenjski spor - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
ZIZ posebnih določb glede predpostavk za izdajo regulacijskih začasnih odredb (še vedno) nima, zato se smiselno presojajo predpostavke za izdajo začasnih odredb za zavarovanje nedenarnih terjatev. Vendar je tudi določbe ZIZ potrebno razlagati v skladu z določbami Ustave RS, pri tem pa upoštevati nosilne razloge odločbe Up-275/97 z dne 16. 7. 1998. V njej je Ustavno sodišče RS pojasnilo, da je začasna odredba, katere predlog se v celoti ali pretežno pokriva s tožbenim zahtevkom, izjema tudi v sistemu začasnih odredb. Po prepričanju sodišča druge stopnje je zato stališče, ki dopušča izdajo regulacijske začasne odredbe le ob izpolnjeni predpostavki po 3. alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ oziroma (zgolj) ob izpolnjevanju pogojev po tretjem odstavku 270. člena v zvezi s tretjim odstavkom 272. člena ZIZ – nezdružljivo z odločbo Ustavnega sodišča RS Up 275/97 z dne 16. 7. 1998.
Vloga preiskovalnega sodnika je vloga garanta, ki mora napraviti vsebinski preizkus obstoja vseh potrebnih pogojev za izdajo odredbe za hišno preiskavo. Njegova presoja se nato odrazi v obrazložitvi, ki mora ustrezati standardom, kot so se izoblikovali v ustavno sodni praksi. Pomembna je zlasti odločba Ustavnega sodišča Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016. Če se preiskovalni sodnik v celoti strinja z obrazložitvijo predloga tožilstva, ni zadržkov, da vsebine predloga ne bi povzel, pa četudi na način, da ponavlja celo pravopisne napake, ki se v pojavljajo predlogu. Tudi uporaba DVD kot priloge k predlogu tožilstva je zgolj pripomoček za učinkovitejše delo preiskovalnega sodnika. Da je preiskovalni sodnik predlog za izdajo odredbe vsebinsko pregledal, kaže še okoliščina, da je istega dne z dopisom zavrnil predlog državnega tožilstva za opravo hišne preiskave pri nekaterih osebah.
zapuščinski postopek - napotitev dedičev na pravdo - zakoniti dedič - oporočno dedovanje - oporoka pred pričami - oporočiteljev podpis - verjetnejša pravica
Glede na to, da oporoka na prvi pogled izpolnjuje formalne pogoje za veljavnost, je pravica dediča, ki se opira na oporoko, verjetnejša kot pravica dediča, ki se opira na zakon.
ZGD-1 člen 666.. ZSReg člen 34, 34/1, 34/1-4.. ZZ člen 51.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zavod - statusno preoblikovanje
Sodišče prve stopnje se v utemeljitvi zavrnitve predloga primarno pravilno sklicuje na Zakon o zavodih (v nadaljevanju ZZ), ki v 51. členu našteva možna statusna preoblikovanja zavodov (pripojitev k drugemu zavodu, spojitev več zavodov v enega, razdelitev zavoda na dva ali več zavodov, izločitev organizacijske enote in pripojitev le - te k drugemu zavodu ali organizacija izločene enote kot samostojnega zavoda, organizacija zavoda ali njegove organizacijske enote kot podjetja). ZZ torej dopušča možnost, da se zavod organizira kot podjetje. Enako velja tudi za Zakon o gospodarskih družbah - v nadaljevanju ZGD-1, ki v 666. členu dopušča možnost preoblikovanja zavodov v gospodarske družbe. Po pravilni razlagi izpodbijanega sklepa pa niti ZGD-1 niti ZZ niti kateri drugi zakon ne predvidevata preoblikovanja v drugo smer (iz d.o.o. v zavod). Ker zavodi niso gospodarske družbe, pa zanje v zvezi s predlagano možnostjo statusnega preoblikovanja ni mogoče neposredno uporabiti določb ZGD-1 o preoblikovanju gospodarskih družb iz ene v drugo pravno organizacijsko obliko.