Za izterjavo denarnih carinskih obveznosti je podana pravna podlaga v določbah 2. odstavka 275. člena ZUP/86, 155. člena CZ ter ZDavP, ki so veljale v času odločanja. Za izvršbo teh obveznosti (torej tudi za odlog) so pristojni carinski organi.
Tudi po presoji sodišča je odločba po 11. členu ZCUKPIL utemeljeno izdana, če so izpolnjeni vsi, za njeno izdajo v tem členu predpisani pogoji. Ukrepanje po določbi 11. člena po presoji sodišča ne predstavlja nujno nadaljevanja postopka po predhodnem začasnem zadržanju blaga, kot zmotno meni tožeča stranka. Pravilnost in zakonitost odločbe, izdane skladno s pogoji 11. člena in na njegovi podlagi, tudi ni odvisna od zakonitosti akta o začasnem zadržanju blaga, če je bilo blago pred zasegom z odločbo začasno zadržano.
CZ člen 182, 182/1. ZUS člen 40, 40/2. CZ (1976) člen 30b.
carine - naknadni obračun carinskega dolga - prepoved odločanja v škodo tožnika v upravnem sporu
Z naknadnim obračunom carine ni začet nov upravni postopek, ampak da gre za nadaljevanje postopka, ki je bil začet s sprejemom uvozne carinske deklaracije, tj. 27. 7. 1993, to pa pomeni, da se po 1. odstavku 182. člena CZ/95 postopek naknadnega obračuna carinskega dolga vodi oziroma nadaljuje po predpisih, ki so veljali pred uveljavitvijo CZ/95, torej po določbah CZ/76. Ugotovitev nepravilne uporabe materialnega zakona v izpodbijani odločbi tožene stranke bi sicer narekovala odpravo odločbe kot nezakonite. Ker pa je tožena stranka v izpodbijani odločbi tožniku določila carinski dolg v nižjem znesku kot prvostopni carinski organ (katerega odločba pa je, kot že povedano, pravilna), ter je bil tožnik dolžan carinski dolg poravnati po izpodbijani odločbi kot dokončni (glede na 1. tč. izreka prvostopne odločbe), bi bila odprava izpodbijane odločbe tožniku v škodo, take odločitve pa sodišče glede na določbo 2. odstavka 40. člena ZUS ne more sprejeti.
CZ člen 154, 154/1. ZCT člen 1, 1/2, 2, 2/1, 2/2. Uredba o določitvi carinskih kontingentov pri uvozu blaga v letu 1999 člen 12, 12/1- 1, 12/1-3, 12/2.
carina - nezakonito ravnanje s carinskim blagom
V Zakonu o carinski tarifi (Uradni list RS, št. 74/95, v nadaljevanju ZCT/95), ki je veljal v času, ko je nastala carinska obveznost, so določene le konvencionalne carinske stopnje. Konvencionalne carinske stopnje so namreč stopnje, ki so določene v carinski tarifi, ki je sestavni zakona. S carinsko tarifo pa so določene carinske stopnje, po katerih se plačuje carina za blago, ki se uvaža na carinsko območje Republike Slovenije, razen če z zakonom ali mednarodno pogodbo ni drugače določeno (1. odstavek 2. člena in 2. odstavek 1. člena ZCT/95). ZCT/95 loči med konvencionalnimi in preferencialnimi carinskimi stopnjami, vendar pa za slednje velja, da so določene s pogodbo o coni proste trgovine ali drugo mednarodno pogodbo, ki jo je sklenila Republika Slovenija (2. odstavek 2. člena ZCT/95), zato preferencialne stopnje niso sestavni del zakona, temveč so predmet posebnih mednarodnih pogodb. V primerih nezakonitega ravnanja s carinskim blagom carinski dolžnik pri naknadnem obračunu carinskega dolga ne more doseči ugodnejše carinske obravnavane oziroma naknadno uveljaviti posebnih preferencialnih stopenj (točka (a) 1. odstavka 154. člena CZ/95). Takšno pravico ima le v primeru, če ob carinjenju izpolnjuje vse predpisane pogoje.
naknadni obračun carinskega dolga - nezakonito vneseno blago na carinsko območje Slovenije
Desetdnevni rok, ki je določen za naknaden obračun carinskega dolga v 1. odstavku 154. člena CZ, je inštrukcijski rok, ki spada med zakonske procesne roke. Prekoračitev inštrukcijskega roka, ki velja za organ, ki mora v določenem časovnem obdobju opraviti določeno dejanje, nima pravnih posledic za organ, kot tudi ne za stranko, in ne vpliva na odločitev. Zato prekoračitev desetdnevnega roka za izdajo odločbe ni vplivala na njeno zakonitost, saj navedenega roka ni mogoče šteti med prekluzivne materialne roke.
stranka v postopku - solidarni dolžnik - carinski dolžnik
Ob ustrezni (logični) interpretaciji določbe 11. točke 3. člena CZ, veljavnega v času upravnega odločanja, bi po presoji sodišča tožnik v zadevi ne bi bil pasivno legitimiran le, če bi v carinskem postopku nastopal kot direktni zastopnik prejemnika blaga, kot to neizkazano in v nasprotju s podatki upravnih spisov zatrjuje v tožbi.
V izreku prvostopne odločbe je carinska obveznost obema strankama naložena v solidarno plačilo. Kakšna so notranja razmerja med strankama, iz katerih izhajajo morebitne notranje regresne pravice, ni stvar carinskega postopka, v katerem se odloča le o razmerjih med carinskimi dolžniki in carinskimi organi, nikakor pa ne o pravicah in obveznostih carinskih dolžnikov, ki izhajajo iz njihovih medsebojnih obligacijsko pravnih razmerij. Carinski organ bi s poseganjem v ta razmerja prekoračil zakonska pooblastila in odločal o stvari, ki ne sodijo v upravno pristojnost. Na vprašanje je torej tožena stranka utemeljeno odgovorila s sklicevanjem na določbo 150. člena CZ kot podlago za določitev solidarne odgovornosti za plačilo carinskega dolga.
carinski posotopek - pasivna legitimacija - direktno zastopanje - indirektno zastopanje - carinski deklarant - carinska deklaracija - solidarna odgovornost za plačilo carinskega dolga
Ob ustrezni (logični) interpretaciji določbe 11. točke 3. člena CZ, veljavnega v času upravnega odločanja, bi po presoji sodišča tožnik v zadevi ne bi bil pasivno legitimiran le, če bi v carinskem postopku nastopal kot direktni zastopnik prejemnika blaga. Carinska deklaracija je zahtevek stranke - carinskega deklaranta za začetek carinskega postopka, na zahtevek stranke pa je carinski organ pri svojem odločanju v celoti vezan. V izreku prvostopne odločbe je carinska obveznost obema strankama naložena v solidarno plačilo. Kakšna so notranja razmerja med strankama, iz katerih izhajajo morebitne notranje regresne pravice ni stvar carinskega postopka v katerem se odloča le o razmerjih med carinskimi dolžniki in carinskimi organi. Carinski organ bi s poseganjem v to razmerje prekoračil zakonska pooblastila in odločal o stvari, ki ne sodi v upravno pristojnost. Na vprašanje je torej tožena stranka utemeljeno odgovorila s sklicevanjem na določbo 150. člena CZ kot podlago za določitev solidarne odgovornosti za plačilo carinskega dolga.
napačna uporaba materialnega zakona - upravni postopek
Tožena stranka v konkretnem primeru ni imela podlage za odločanje po stari carinski zakonodaji, saj se določba 1. odstavka 182. člena CZ/95 nanaša na dokončanje upravnih postopkov. Iz odločbe o ustavitvi postopka zaradi carinskega prekrška pa je razvidno, da je bil pred 01.01.1996 oziroma dne 03.12.1993 uveden postopek o prekršku, ki ga je v skladu s 14. členom Zakona o carinski službi (Ur. l. RS št., 1/91) vodil prvostopni upravni organ - carinarnica po določilih postopka takrat veljavnega Zakona o prekrških in da je bil leta 1997 v skladu s tem zakonom postopek tudi ustavljen. Tožena stranka je tako v izpodbijani odločbi prezrla, da se je leta 1993 začel le prekrškovni postopek, ki se je pravnomočno končal dne 08.10.1997, ne pa tudi upravi postopek za odmero carinskega dolga, saj se je ta v predmetni zadevi pričel šele po pravnomočno ustavljenem prekrškovnem postopku, torej po 01.01.1996, kar izhaja tudi iz dopisa carinarnice A tožeči stranki z dne 05.12.1997. Čeprav je postopek za ugotovitev carinskega prekrška in postopek za ugotovitev in odmero carinskega dolga vodil isti upravni organ pa je potrebno ločiti prekrškovni postopek, ki ga je vodil po Zakonu o prekrških, in upravni postopek, ki ga je vodil po Zakonu o splošnem upravnem postopku.
Po določbi 11. točke 3. člena CZ (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95), veljavni v času upravnega odločanja, kot jo s pomočjo ustrezne (logične) interpretacije razlaga sodišče, bi tožnik v zadevi ne bil pasivno legitimiran le v primeru, če bi v carinskem postopku nastopal kot direktni zastopnik prejemnika blaga. Carinska deklaracija je zahtevek stranke - carinskega deklaranta za začetek carinskega postopka, na zahtevek stranke pa je carinski organ pri svojem odločanju v celoti vezan. Po drugem odstavku 62. člena CZ lahko carinski organ tudi po prepustitvi blaga deklarantu, do poteka rokov iz 9. člena tega zakona, zaradi preverjanja točnosti podatkov v deklaraciji, naknadno pregleda komercialne, tehnološke in druge dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne postopke v zvezi s tem blagom ali na kasnejše komercialne postopke v zvezi s tem blagom. Ti postopki se lahko izvedejo v prostorih deklaranta ali druge osebe, ki je neposredno ali posredno poslovno vključena v omenjene operacije ali v prostorih katerekoli druge osebe, ki posreduje omenjene podatke in dokumente v poslovne namene. Carinski organ lahko prav tako pregleda blago, če je to še vedno mogoče.
Glede na razlago izraza "carinski deklarant" v 11. točki 3. člena CZ (Uradni list RS, št. 1/95 in 28/95), veljavni v času upravnega odločanja, bi po presoji sodišča tožnik ne bil v zadevi pasivno legitimiran le v primeru, če bi v carinskem postopku nastopal kot direktni zastopnik prejemnika blaga.
Določba 154. člena CZ predstavlja pravno podlago za naknadni obračun in naložitev v plačilo carinskega dolga za vse primere, ko carinski dolg ni bil obračunan oziroma je bil obračunan v nižjem znesku, kot to določa zakon. To pa pomeni, da je prvostopni carinski organ, ki je na to določbo oprl odločbo, s katero je naknadno obračunal kot carinski dolg še posebno uvozno dajatev, ki je s predhodno odločbo, izdano na podlagi 52. člena CZ, v nasprotju z zakonom ni obračunal, ravnal pravilno ter da tožnik neutemeljeno zatrjuje, da je bil zakon nepravilno uporabljen.
Določili 62. in 154. člena CZ dajeta carinskim organom pooblastilo, da naknadno, to je po prepustitvi blaga deklarantu, preverijo carinske deklaracije in, če je potrebno, naknadno obračunajo carinski dolg. Zato tožeča stranka z ugovorom, da je carinski delavec pri vseh 27 uvozih pregledal predmetno blago in ga kot pravilno uvrščenega v carinsko tarifo sprostil v prost promet, ne more uspeti.
V prehodni določbi 182. člena novega CZ je določeno, da se upravni postopki, ki so bili začeti pred 1. 1. 1996, dokončajo po predpisih, ki so veljali pred 1. 1. 1996. Ker se carinski postopek začne na podlagi vložene carinske deklaracije, ta pa je bila vložena 26. 3. 1993, kar izhaja iz podatkov v predloženih upravnih spisih in niti ni sporno, določb novega CZ o naknadnem obračunu carine, ki se nanaša na blago oziroma carinjenje po navedeni UCD, ni bilo mogoče uporabiti. Drugače kot tožena stranka namreč sodišče meni, da se z naknadnim obračunom carine ni začel nov upravni postopek v smislu 182. člena CZ, ampak da gre za nadaljevanje tistega, ki se je začel s sprejemom UCD - v smislu uporabe posebnih pravnih sredstev iz CZ, ki so analogna izrednim pravnim sredstvom po ZUP.
Pri uvrščanju blaga v ustrezne carinske tarife je treba upoštevati tudi temeljna pravila o uvrščanju tega blaga. Vendar pa je potrebno v primerih kot je obravnavani, ko gre dejansko za razlago predpisa na podlagi minimalnih razlik, po presoji sodišča, poleg navedenega vendarle upoštevati tudi pravni red kot celoto, v tem kontekstu predvsem določbe Ustave RS, pa tudi druge zakonske predpise. Vsi državni organi morajo pri svojih odločitvah upoštevati oz. zagotavljati tudi enakopravnost subjektov na trgu. Tožena stranka je eden tistih državnih organov, katerega odločitve lahko bistveno vplivajo na enakopraven ali pa neenakopraven položaj subjektov na trgu. Zato je bila tožena stranka po presoji sodišča dolžna proučiti in odgovoriti na tožničine pritožbene ugovore, da se jo s sporno uvrstitvijo v carinsko tarifo neupravičeno spravlja v neenakopraven položaj na trgu, še posebej glede na zatrjevano okoliščino, da je tožena stranka prej več let dopuščala uvrščanje sporne embalaže v ugodnejšo carinsko tarifo 4819 50 000, potem pa je svoje stališče spremenila samo glede embalaže Combibloc, ne pa tudi glede konkurenčne embalaže. Tukaj se zaradi spoštovanja navedene zakonske ureditve glede zagotavljanja enakopravnega položaja na trgu in s tem povezanega enakega obravnavanja pred zakonom, sodišče ni moglo postaviti na stališče, da je carinjenje drugih podobnih embalaž drug upravni postopek, ki s spornim carinjenjem nima nobene zveze.