Uredba o okoljski dajatvi, zaradi onesnaževanja okolja, zaradi nastajanja izrabljenih gum člen 3, 9, 10. ZGO-1 člen 6, 6-1.
carina - prijava dejavnosti proizvajalcev oziroma pridobiteljev gum - vpis v ustrezen register - obračun okoljske dajatve
Določba 3. člena Uredba o okoljski dajatvi, zaradi onesnaževanja okolja, zaradi nastajanja izrabljenih gum je treba razumeti tako, da je treba izvajanje navedenih dejavnosti presojati po predpisih v RS, kar pomeni, da se preizkuša skladnost opravljanja navedenih dejavnosti po 6. točki 6. člena ZGD-1, ki določa, da lahko družba začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v ustrezen register v RS.
Uredba o okoljski dajatvi, zaradi onesnaževanja okolja, zaradi nastajanja izrabljenih gum člen 3, 9, 10. ZGD-1 člen 6, 6-1.
carina - prijava dejavnosti proizvajalcev oziroma pridobiteljev gum - vpis v ustrezni register - obračun okoljske dajatve
Določilo 3. člena Uredbe o okoljski dajatvi, zaradi onesnaževanja okolja, zaradi nastajanja izrabljenih gum je treba razumeti tako, da je treba izvajanje navedenih dejavnosti presojati po predpisih v RS, kar pomeni, da se preizkuša skladnost opravljanja navedenih dejavnosti po 6. točki 6. člena ZGD-1, ki določa, da lahko družba začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v ustrezni register v RS.
V obravnavani zadevi gre za naknadno preverjanje carinske deklaracije po uradni dolžnosti. Carinski organ lahko po prepustitvi blaga preveri dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom. Naknadno preverjanje deklaracije je bilo v obravnavanem primeru opravljeno na podlagi carinske deklaracije in prilog ter podatkov, ki jih je posredoval sam tožnik. Če se pri ponovnem pregledu deklaracije ali naknadnih preverjanih izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov, carinski organi ob upoštevanju vseh sprejetih predpisov, sprejmejo potrebne ukrepe za ureditev položaja, pri čemer se upoštevajo nove informacije, s katerimi razpolagajo.
Možnost odloga oz. obročnega plačevanja davka v primeru hujše gospodarske škode omogoča določba 102. člena ZDavP-2, pri čemer so v zakonu navedeni vsi pogoji, ki jih mora davčni zavezanec izkazati. Pri tem podrobnejša merila predpisuje Pravilnik. Gre za ugodnost, predvideno v zakonu in podzakonskem aktu, zato se določbe morajo razlagati restriktivno. Iz dokazil, ki jih je predložil tožnik nesporno izhaja, da je v finančni stiski, v kateri se je znašel zaradi nezmožnosti poplačil davčnih obveznosti. Tožnik, ki je organiziran kot gospodarska družba in posluje na trgu, mora računati z rednimi poslovnimi riziki, ki jih takšno poslovanje na trgu prinaša. Pri odlogu plačila davčnega dolga gre za ugodnejši položaj, ki se nudi davčnim zavezancem zgolj v primerih nastanka nepredvidenih okoliščin na trgu, na nastanek katerih davčni zavezanec ni mogel vplivati in jih tudi v okviru splošnega poslovnega rizika ni mogel predvidevati. Ugodnejši način plačila davčnega dolga se tako uporablja v izjemnih primerih, ko je podano dejansko stanje spleta sistemskih in izrednih okoliščin, ki povsem blokirajo posameznega davčnega zavezanca.
carine - naknadni obračun carinskega dolga - nezakonito ravnanje s carinskim blagom - odstranitev blaga iz carinskega nadzora
Tožnik je carinsko blago s tem, ko ga je brez predhodne odobritve carinskega organa prečrpal v drug silos, odstranil izpod carinskega nadzora, kar ima za posledico nastanek carinskega dolga.
trošarina - obnova postopka - obnovitveni razlog - novi dokazi - nezakonita sprostitev energentov v porabo
Kasnejša izjava ne predstavlja obnovitvenega razloga po 1. točki 260. člena ZUP, saj bi morala obstajati že v prejšnjem postopku, in že zato ne more biti obnovitveni razlog po navedeni točki ZUP.
trošarina - vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen - obnova postopka
Razlaga, na kakršni temelji izpodbijana odločitev, omogoča vračilo trošarine le tistim tovornjakom s prikolico, pri katerih motorno vozilo samo presega 7,5 tone, ne glede na težo prikolice. Da pogoj največje dovoljene mase tovornjaka s prikolico ne vključuje mase prikolice, iz besedila ZTro ne izhaja. Prav tako taka razlaga ne izhaja iz namena znižanja trošarinske obremenitve po kriteriju največje dovoljene mase motornih vozil ali tovornjakov s prikolico. Zato je tudi odločitev, ki temelji na razlagi, po kateri je za vračilo trošarine pomembna le masa motornega vozila, nezakonita.
CZ člen 158, 158/2. Uredba o izvajanju Carinskega zakona člen 670.
carina - vračilo plačanega carinskega dolga - vračilo po uradni dolžnosti - plačilo zamudnih obresti
Ker gre v obravnavanem primeru za povračilo plačane carine po uradni dolžnosti, ob nespornem dejstvu, da tožnica ni vložila zahtevka za povračilo, carinski organ ni bil dolžan preverjati ali je treba v skladu z 2. odstavkom 158. člena CZ obračunati obresti.
Carinski zakonik skupnosti člen 27. Uredba komisije (EGS) št. 2454/93 člen 122.
carina - preferencialna obravnava blaga - naknadna preverjanja potrdil - nepravilna uporaba materialnega prava - pravila določena z dvostranskim sporazumom
Sodelovanje med EU in Sirsko arabsko republiko je urejeno z dvostranskim sporazumom in se ne uporabljajo določila Carinskega zakonika skupnosti, kakor tudi ne vseh izvedbenih predpisov. Določbe sporazuma pa ne omogočajo analogije s 122. členom Uredbe komisije (EGS) št. 2454/93, saj iz njih ne izhaja domneva, da se v primeru molka carinskih organov države članice izvoznice, lahko zavrne upravičenost do uporabe tarifnih preferencialov.
CZS člen 220, 220/2, 220/2-b. Uredba Komisije (ES) št. 1291/2000 člen 24, 50.
carina - naknadna vknjižba carinskega dolga - preferencialna obravnava blaga - uvozno dovoljenje - AGRIM - dovoljena toleranca
Količine, uvožene v okviru dovoljene tolerance, ne izpolnjujejo pogojev za preferencialne režime, zato je relevantna okoliščina, ki vpliva na naknadno vknjižbo carinskega dolga po 220. členu CZS, da gre v obravnavanem primeru uvoznega dovoljenja (AGRIM) za preseganje količin, ki so navedene na uvoznem dovoljenju v okviru 5 % dovoljene tolerance, navedeno blago pa glede na 50. člen Uredbe Komisije (ES) št.1291/2000 ne more biti predmet preferencialne obravnave. Navedeni 50. člen Uredbe je tožnik dolžan poznati, zato ne more uspeti z ugovorom da gre za napako carinskih delavcev, ki je ni bilo mogoče odkriti ((točka b.) odstavek 2 člen 220 CZS)), toliko bolj, ker mu je bil en izvod dovoljenja, tako kot to določa odstavek 3 člen 24 Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000, vrnjen po spornih odpisih.
V konkretnem primeru gre za odločanje o zahtevku tožeče stranke za odlog plačila dajatev po odmerni odločbi CU na podlagi 87. člena ZDavP-2. Prvostopni organ je navedeno zahtevo tožeče stranke zavrnil, ker je ugotovil, da je bil dolg iz navedene odmerne odločbe že poravnan. Drugostopni organ pa je pojasnil, da je odlog izvršbe po določbi 87. člena ZDavP-2 mogoč le po uradni dolžnosti, zaradi česar bi se morala tožnikova zahteva za odlog izvršbe zavreči (v skladu z 129. členom ZUP), vendar pa izpodbijana odločitev zato, ker je bila zahteva zavrnjena in ne zavržena, ni v škodo tožeče stranke, prav tako si tožeča stranka svojega položaja ne more izboljšati, ker je že plačala dolg po odmerni odločbi CU.
neimenovanje pooblaščenca za sprejemanje pisanj - zavrženje tožbe
Na podlagi 146. člena ZPP mora tožeča stranka, ki je v tujini, ob vložitvi tožbe imenovati pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji. Če tožeča stranka ne imenuje pooblaščenca, imenuje sodišče na njene stroške začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj. Če tožeča stranka v določenem roku ne imenuje pooblaščenca za sprejemanje pisanj, sodišče tožbo zavrže.
carina - obračun carinskega dolga v obnovljenem postopku - preferencialna obravnava blaga - neizpolnjevanje pogojev
Ob pravnomočni odločitvi, da se postopek carinjena v obsegu preferencialne obravnave blaga obnovi ter posledično obračuna carinski dolg v postopku obnove, tožeča stranka tudi ne more z uspehom uveljavljati uporabe 154. člena Carinskega zakona o naknadnem obračunu carinskega dolga, kot postopkovno ugodnejše podlage za odločitev. V obnovljenem postopku pa je odločitev glede obračuna carine odvisna od ugotovitve, ali je bila preferencialna obravnava blaga v prvotnem postopku upravičena ali ne.
Ob pravnomočni odločitvi, da se postopek carinjena v obsegu preferencialne obravnave blaga obnovi ter posledično obračuna carinski dolg v postopku obnove, tožeča stranka ne more z uspehom uveljavljati uporabe 154. člena CZ o naknadnem obračunu carinskega dolga, kot postopkovno druge in zanjo ugodnejše podlage za odločitev.
carina - naknadni obračun carinskega dolga - preverjanje carinske deklaracije
V obravnavanem primeru je šlo najprej za preverjanje carinske deklaracije (52. člen CZ), nato po prepustitvi blaga pa še za naknadno preverjanje carinske deklaracije po 62. členu CZ, po katerem sprejmejo carinski organi po prepustitvi blaga potrebne ukrepe za ureditev nastale situacije, če se pri ponovnem pregledu deklaracije pokaže, da je bila odločitev o zadevnem carinskem postopku sprejeta na podlagi netočnih ali nepopolnih informacij.
Po 4. odstavku 154. člena CZ se naknaden obračun carinskega dolga v skladu s točko a) prvega odstavka 154. člena CZ lahko opravi v petih letih po nastanku carinskega dolga in je zato po mnenju sodišča glede na navedeno pravilno pravno podlago izpodbijana odločba izdana pravočasno. Zato sodišče tožnikove ugovore, da je bila odločba izdana prepozno oz. po preteku enoletnega (prav triletnega, glede na spremembo CZ) roka kot neutemeljene zavrača, saj gre v obravnavanem primeru za petletni prekluzivni rok, ki je bil upoštevan.
CZS člen 220, 220/2, 220/2-b. Uredba 1291/2000/ES člen 8, 8/4, 24, 24/3, 50.
carina - preferencialna obravnava blaga - naknadna določitev carinskega dolga - deklarant
V obravnavani zadevi ne gre za napako carinskega organa po b) točki drugega odstavka 220. člena CZS. Tožnik je namreč dolžan poznati določbo 50. člena Uredbe 1291/2000/ES, ki določa način ravnanja v primeru uveljavljanja preferencialnega režima ter zato v tem upravnem sporu ne more uspeti z ugovorom, da gre za napako carinskih delavcev, ki je ni bilo mogoče odkriti, toliko bolj, ker mu je bil en izvod dovoljenja, tako kot to določa odstavek 3 člen 24 Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 vrnjen po spornih odpisih.
CZS člen 220, 220/2, 220/2-b. Uredba 1291/2000/ES člen 8, 8/4, 24, 24/3, 50.
carina - preferencialna obravnava dolga - naknadna določitev carinskega dolga - solidarna odgovornost
Količine, ki so uvožene v okviru dovoljene tolerance, ne izpolnjujejo pogojev za preferencialne režime. Zato je relevantna okoliščina, ki vpliva na naknadno določitev carinskega dolga po 220. členu CZS, da gre v obravnavanem primeru uvoznega dovoljenja za preseganje količin, ki so navedene na uvoznem dovoljenju v okviru 5 % dovoljene tolerance, kar pomeni, da navedeno blago glede na 50. člen Uredbe Komisije (ES) št. 1291/2000 ne more biti predmet preferencialne obravnave.
carina - obračun carinskega dolga v obnovljenem postopku - preferencialna obravnava blaga - potrdilo o poreklu blaga
Blago, ki je bilo prijavljeno v carinskem postopku za sprostitev v prost promet, ni izpolnjevalo pogojev za uporabo preferencialne carinske stopnje, saj je bilo kasneje ugotovljeno, da izdano potrdilo o poreklu blaga EUR.1 ni verodostojno.
Ugovor, da carinski organi v obravnavanem primeru ne bi smeli uporabiti izrednega pravnega sredstva obnove postopka po ZUP, pač pa bi morali kot podlago za naknadni obračun carine uporabiti določbo 154. člena CZ, ni utemeljen.
carina - preferencialna obravnava blaga - naknadna določitev carinskega dolga - deklarant
V obravnavani zadevi ne gre za napako carinskega organa po b) točki drugega odstavka 220. člena CZS. Tožnik je namreč dolžan poznati določbo 50. člena Uredbe 1291/2000/ES, ki določa način ravnanja v primeru uveljavljanja preferencialnega režima ter zato v tem upravnem sporu ne more uspeti z ugovorom, da gre za napako carinskih delavcev, ki je ni bilo mogoče odkriti.
CZS člen 220, 220/2, 220/2-b. Uredba 1291/200/ES člen 8, 8/4, 24, 24/3, 24/4, 50.
carina - naknadni obračun uvoznih dajatev - preferencialna obravnava blaga - nastanek carinskega dolga - deklarant
Tožnik je dolžan poznati določbo 50. člena Uredbe 1291/2000/ES, ki določa način ravnanja v primeru uveljavljanja preferencialnega režima, ter zato ne more uspeti z ugovorom, da gre za napako carinskih delavcev, ki je ni bilo mogoče odkriti, tembolj, ker mu je bil en izvod dovoljenja po spornih odpisih vrnjen.