Po 78. členu CZS lahko carinski organi po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov.
carina - nastanek carinskega dolga - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - obračun uvoznih dajatev - tranzitni postopek - zvezek TIR - garantno združenje
Operacija TIR po v tej zadevi obravnavanem zvezku TIR, ki služi kot dokazilo o zaključku postopka, ni bila pravilno zaključena po določbah Konvencije TIR oz. ni izkazano, da je zadevno blago v tranzitnem postopku zapustilo carinsko območje Skupnosti. Navedeno pomeni nastanek carinskega dolga na podlagi 203. člena CZS. V zadevi je nedvomno ugotovljeno, da predmetno blago ni bilo predloženo namembnemu Carinskemu uradu in da pri tem carinskem uradu ni izstopilo iz carinskega območja Skupnosti.
carina - nastanek carinskega dolga - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - obračun uvoznih dajatev - tranzitni postopek - zvezek TIR - garantno združenje
Operacija TIR po v tej zadevi obravnavanem zvezku TIR, ki služi kot dokazilo o zaključku postopka, ni bila pravilno zaključena po določbah Konvencije TIR oz. ni izkazano, da je zadevno blago v tranzitnem postopku zapustilo carinsko območje Skupnosti. Navedeno pomeni nastanek carinskega dolga na podlagi 203. člena CZS. V zadevi je nedvomno ugotovljeno, da predmetno blago ni bilo predloženo namembnemu Carinskemu uradu in da pri tem carinskem uradu ni izstopilo iz carinskega območja Skupnosti.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 201, 220.
carina - naknadni obračun uvoznih dajatev - solidarni dolžniki - carina za kmetijske proizvode - TARIC koda
V obravnavani zadevi je bilo opravljeno naknadno preverjanje v izpodbijani odločbi navedenih carinskih deklaracij po 78. členu CZS. Po navedeni določbi lahko carinski organi po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov.
Ker uvozne dajatve niso bile pravilno obračunane je bilo treba na podlagi 220. člena CZS obračunati uvozne dajatve (naknadna vknjižba). V obravnavanem primeru gre za nastanek carinskega dolga pri uvozu na pravni podlagi točke a) 1. odstavka 201. člena CZS s sprostitvijo v prosti promet blaga, zavezanega uvoznim dajatvam v trenutku sprejema zadevnih carinskih deklaracij.
Carinski organi po lahko po 78. členu CZS po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb v deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov.
Na podlagi 220. člena CZS je bilo treba obračunati uvozne dajatve (naknadna vknjižba). V obravnavanem primeru gre za nastanek carinskega dolga pri uvozu na pravni podlagi točke a) 1. odstavka 201. člena CZS s sprostitvijo v prost promet blaga zavezanega uvoznim dajatvam v trenutku sprejema zadevne carinske deklaracije.
Carinski organi lahko po 78. členu CZS po prepustitvi blaga preverijo poslovne dokumente in podatke, ki se nanašajo na uvozne ali izvozne operacije v zvezi z zadevnim blagom ali na kasnejše trgovske posle z istim blagom, da se prepričajo o točnosti navedb deklaraciji ter če se izkaže, da so bile določbe o zadevnem carinskem postopku uporabljene na podlagi netočnih ali nepopolnih podatkov.
Ker uvozne dajatve niso bile pravilno obračunane je bilo treba na podlagi 220. člena CZS obračunati uvozne dajatve (naknadna vknjižba). V obravnavanem primeru gre za nastanek carinskega dolga pri uvozu na pravni podlagi točke a) 1. odstavka 201. člena CZS s sprostitvijo v prost promet blaga zavezanega uvoznim dajatvam v trenutku sprejema zadevnih carinskih deklaracij.
carina - nastanek carinskega dolga - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - obračun uvoznih dajatev - tranzitni postopek - zvezek TIR - garantno združenje
Nastanek carinskega dolga in ugotovitev carinskih dolžnikov sta pogoj za sporočitev zahteve tožniku po 2. odstavku 11. člena Konvencije TIR. Tožnik v obravnavanem primeru nastopa kot garantno združenje, ki z odobritvijo carinskih organov pogodbenice nastopa kot porok za osebe, ki uporabljajo postopek TIR in katerega odgovornost je določena v členih 6 do 11 Konvencije TIR ter je zavezan, da bo plačal uvozne ali izvozne dajatve in davke, skupaj z vsemi zamudnimi obrestmi, v skladu s carinskimi zakoni in predpisi države, v kateri je bila ugotovljena nepravilnost pri operaciji TIR, ter je skupno in solidarno z osebami, ki morajo poravnati navedene zneske, odgovoren za plačilo takšnih zneskov. Tožnikova obveznost in odgovornost je določena v Konvenciji TIR, CZS in pogodbi, ki jo je sklenil s CURS, kar je skladno s Konvencijo TIR.
Tožnik kot deklarant ni predložil dokazila o pravilno zaključenem tranzitnem postopku, saj namembni carinski organ ni potrdil zaključka tranzitnega postopka, zato je carinski organ pravilno ugotovil, da obravnavani tranzitni postopek ni bil zaključen v skladu z določili 92. člena CZS in gre v tem primeru za nastanek carinskega dolga pri uvozu zaradi nezakonite odstranitve blaga izpod carinskega nadzora, po 1. odstavku 203. člena CZS.
carina - nastanek carinskega dolga - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - obračun uvoznih dajatev - tranzitni postopek - zvezek TIR - garantno združenje
Operacija TIR po v tej zadevi obravnavanem zvezku TIR, ki služi kot dokazilo o zaključku postopka, ni bila pravilno zaključena po določbah Konvencije TIR oz. ni izkazano, da je zadevno blago v tranzitnem postopku zapustilo carinsko območje Skupnosti. Navedeno pomeni nastanek carinskega dolga na podlagi 203. člena CZS. V zadevi je nedvomno ugotovljeno, da predmetno blago ni bilo predloženo namembnemu Carinskemu uradu in da pri tem carinskem uradu ni izstopilo iz carinskega območja Skupnosti.
carina - nastanek carinskega dolga - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - obračun uvoznih dajatev - tranzitni postopek - zvezek TIR - garantno združenje
Operacija TIR po v tej zadevi obravnavanem zvezku TIR, ki služi kot dokazilo o zaključku postopka, ni bila pravilno zaključena po določbah Konvencije TIR oz. ni izkazano, da je zadevno blago v tranzitnem postopku zapustilo carinsko območje Skupnosti. Navedeno pomeni nastanek carinskega dolga na podlagi 203. člena CZS. V zadevi je nedvomno ugotovljeno, da predmetno blago ni bilo predloženo namembnemu Carinskemu uradu in da pri tem carinskem uradu ni izstopilo iz carinskega območja Skupnosti.
carine - preferencialna carinska stopnja - pogoji za preferencialno obravnavo blaga - poreklo blaga - naknaden obračun carinskega dolga - rok za naknadno odmero carinskega dolga
Ker tuji carinski organi v desetmesečnem roku niso posredovali odgovora na poizvedovanje o izvoru blaga, je po presoji sodišča carinski organ imel v določbi šeste točke 32. člena Protokola 7 pravno podlago za zavrnitev upravičenosti za preferencialno obravnavo blaga ter s tem za naknadni obračun uvoznih dajatev.
Naknadni obračun carinskega dolga se lahko opravi, če je carinski dolg nastal naknadno zaradi nezakonitega ravnanja s carinskim blagom; če že nastali carinski dolg ni bil obračunan ali če je bil carinski dolg obračunan v nižjem znesku, kot bi v skladu z veljavnimi predpisi moral biti. V obravnavanem primeru je pravna podlaga za naknadni obračun carinskega dolga točka a) prvega odstavka 154. člena v povezavi s točko b) prvega odstavka 146. člena CZ. V konkretnem primeru je namreč tožeča stranka kot carinski deklarant prijavila v carinski postopek blago, za katerega je uveljavljala preferencialno obravnavo.
Po določbi 1. odstavka 203. člena CZS carinski dolg nastane z nezakonito odstranitvijo blaga izpod carinskega nadzora, zato je v obravnavanem primeru carinski dolg nastal v trenutku, ko je bilo blago s sprejemom carinske deklaracije prepuščeno v postopek sprostitve v prost promet na carinskem območju Skupnosti.
carina - nastanek carinskega dolga - nezakonita odstranitev blaga izpod carinskega nadzora - obračun uvoznih dajatev - tranzitni postopek - zvezek TIR - garantno združenje
Operacija TIR po v tej zadevi obravnavanem zvezku TIR, ki služi kot dokazilo o zaključku postopka, ni bila pravilno zaključena po določbah Konvencije TIR oz. ni izkazano, da je zadevno blago v tranzitnem postopku zapustilo carinsko območje Skupnosti. Navedeno pomeni nastanek carinskega dolga na podlagi 203. člena CZS. V zadevi je nedvomno ugotovljeno, da predmetno blago ni bilo predloženo namembnemu Carinskemu uradu in da pri tem carinskem uradu ni izstopilo iz carinskega območja Skupnosti.
CZ člen 158, 158/2. Uredba za izvajanje carinskega zakona člen 508.
carina - povračilo plačanega carinskega dolga - obresti za plačan carinski dolg - ustavitev postopka zaradi zastaranja
Zmotno je stališče tožnika, da odprava odločbe v zvezi s pravnimi sredstvi že sama po sebi izkazuje, da je šlo pri ravnanju carinskega organa za veliko malomarnost. Brez pravne podlage pa je tudi tožbeni očitek, da bi mu morale biti v postopku vračila carinskega dolga zamudne obresti vrnjene tudi iz naslova neupravičene obogatitve. V določbah CZ carinski organ namreč ni imel podlage, da bi v upravnem postopku odločal o zahtevku za plačilo obresti iz naslova neupravičene obogatitve, to je o civilno pravnem zahtevku, za katerega je stvarno pristojno sodišče.
carina - carinski dolg - carinska deklaracija - napačna standardna uvozna vrednost
Po določbah CZS je treba, če ni izrecno določeno drugače, za uporabo vseh določb, ki urejajo carinski postopek, za katerega je blago deklarirano, upoštevati datum sprejema deklaracije s strani carinskih organov.
Napačna standardna uvozna vrednost je netočen podatek in kot tak podlaga za ukrepanje carinskega organa v skladu z določbo 3. odstavka 78. člena CZS.
trošarina - vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen - neupravičeno priznana pravica do vračila trošarine - obnova postopka - napačna uporaba materialnega prava
Organ prve stopnje v postopku ni preveril ali gre za dejansko porabo za komercialni namen za tovorna vozila s pripadajočimi prikolicami. Ker gre za relevantno okoliščino, ki glede nosilosti vozila ni popolno ugotovljena, ima za posledico napačno uporabo materialnega prava.
Po drugem odstavku 89. člena ZDavP-2 lahko davčni organ začne obnovo postopka po uradni dolžnosti. Organ prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega upravnega akta navedel, da so bila ugotovljena nova dejstva oziroma pridobljeni novi dokazi v postopku trošarinske kontrole. Carinski organ je ugotovil nova dejstva po tem, ko je dobil možnost vpogleda v baze podatkov ERMV in ugotovil, da imata dve motorni vozili tožeče stranke največjo dovoljeno maso, ki ne presega 7,5 ton.
trošarina - vračilo trošarine - pogonsko gorivo za komercialni namen - neskladnost izreka z obrazložitvijo odločbe - napačna uporaba materialnega prava
Organ prve stopnje v postopku ni preveril ali gre za dejansko porabo za komercialni namen za tovorna vozila s pripadajočimi prikolicami. Ker gre za relevantno okoliščino, ki glede nosilnosti vozila ni popolno ugotovljena, ima za posledico napačno uporabo materialnega prava.
Po 1. odstavku 145. člena CZ nastane carinski dolg pri uvozu blaga z odstranitvijo blaga, ki je zavezano plačilu carine, izpod carinskega nadzora. Če carinski organ izve oziroma ugotovi, da je zaradi nezakonitega ravnanja s carinskim blagom nastal carinski dolg (točka (a) 1. odstavka 154. člena CZ), izda po uradni dolžnosti ali na zahtevo dolžnika, odločbo o nastali obveznosti. Odločbo v skladu s tem odstavkom carinski organ izda takoj, ko pridobi podatke, potrebne za izračun dolga ter podatke, ki omogočijo določitev carinskega dolžnika.
Tožbeni ugovor zastaranja postopka po 3. točki 221. člena CZS po oceni sodišča ni utemeljen. Po 2. odstavku 145. člena CZ nastane carinski dolg v trenutku odstranitve blaga izpod odstranitve nadzora. To pomeni, da mora carinski organ za odločitev o carinskem dolgu najprej ugotoviti, kdaj je bilo blago odstranjeno izpod carinskega nadzora, pri čemer pa natančna časovno opredeljena ugotovitev v določenih primerih ni možna (tako kot ni možna v obravnavani zadevi). V takem primeru pa se šteje za trenutek nastanka carinskega dolga dan, ko je carinski organ ugotovil, da je obveznost za plačilo carinskega dolga nastala.
carina - naknaden obračun carinskega dolga - rok za naknadno odmero carinskega dolga
Zaradi odprave odločbe o odmeri carinskega dolga, ki učinkuje za nazaj (ex tunc), o obveznosti tožeče stranke glede plačila dolga sploh še ni bilo odločeno. Ker je med tem potekel petletni rok od nastanka carinskega dolga, na podlagi točke a) prvega odstavka 154. člena CZ carinskega dolga naknadno ni več mogoče obračunati.