Če tržni inšpektor v prostorih, v katerih se opravlja gostinska dejavnost, ugotovi, da prostori ali oprema ne ustrezajo pogojem, predpisanim s pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih, utemeljeno izreče ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti. Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da je po izdaji inšpekcijske odločbe odpravil pomanjkljivosti in se tudi ne more uspešno sklicevati na to, da mu je bilo ob enakih prostorskih pogojih izdano obrtno dovoljenje, ker pridobljeno obrtno dovoljenje ni ovira za inšpekcijsko ukrepanje.
Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je toženec na svoji parceli naredil izkop v dolžni 20 m vzdolž meje s tožnikovo parcelo, zaradi katerega je nevarno, da del tožnikove parcele zdrsne na toženčevo parcelo. Zato je predlagal, da se tožencu naloži postavitev podpornega zidu na meji med tožnikovo parcelo št. 2265 in toženčevo parcelo št. 2264/2. Takšen tožbeni predlog pa tudi po presoji revizijskega sodišča ni tako določen, da bi bil lahko utemeljen.
Posledica razveljavitve pogodbe je vrnitev že izpolnjenega (1. odstavek 113. člena ZOR), ne pa prilagoditev pogodbe pričakovanjem stranke, ki se na zmoto sklicuje.
Carinarnica ni prekoračila svojih pooblastil, ko je ugotavljala, ali se podatki v UCD ujemajo tudi z dejanskim stanjem blaga in ne samo s priloženimi listinami UCD. Za opredelitev, ali določen izdelek predstavlja končni izdelek, je odločilno dejansko stanje ob uvozu.
Obvezna sestavina odločbe, izdane po 73. členu zakona, so prepovedi iz 76.c člena, zato morejo biti v izreku odločbe konkretno navedene. Ker ZUN ne ureja izvršljivost odločbe in tudi nima drugih določb, ki bi urejale izvršitev odločbe, veljajo glede tega določbe ZUP.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - učinki razdrte pogodbe - obseg vrnitve, če se vrača denar - zamudne obresti
Ker je tožena stranka tožeči plačala znesek, ki presega vplačano kupnino in zamudne obresti, je izpolnila svojo obveznost po sporazumni razvezi pogodbe.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - avtomobilist - obojestranska krivda - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - višina - pravni standard - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah - skaženost
I. Presoja o porazdelitvi odškodninske odgovornosti voznikov vozil, ki sta trčili, ko je tožnikovo vozilo zavijalo levo, toženčevo vozilo pa je tožnikovo vozilo prehitevalo. Razmerje 1/3 proti 2/3 v korist tožnika. II. Presoja o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Podjetje iz 57. člena ZZad je dolžno izdati zadružnim upravičencem za 45% vrednosti družbenega kapitala navadnih delnic, ne glede na obseg poslovanja z njimi.
Ker carinski zakon niti zakon o obrestni meri zamudnih obresti ne določata nobenih izjem glede nastanka zamude in plačila zamudnih obresti, če pride do zamude plačila uvoznih dajatev, objektivne težave zavezanca ne morejo vplivati na nastanek zamude.
lokacijsko dovoljenje - odmiki med objekti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neobrazložena odločba
Nejasna in nepopolna lokacijska dokumentacija glede odmika od stanovanjske hiše ne more biti podlaga za izdano lokacijsko dovoljenje, saj je zazidalna situacija podlaga za zakoličenje novogradnje. Tožena stranka pritožbenega ugovora glede odmika od sosednjih stanovanjskih objektov ne more pavšalno zavrniti, ne da bi obrazložila, na podlagi česa ugotavlja ustreznost odmikov (55. člen ZUN in 209. v zvezi z 245. členom ZUP).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - označitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - spor po SZ
V obravnavanem primeru tožeča stranka v tožbi ni označila vrednosti spornega predmeta. Označila ga je šele na naroku za glavno obravnavo dne 10.3.1993 in sicer z zneskom 81.000,00 SIT (l.št. 6). Tako navedene vrednosti spornega predmeta pa ni moč upoštevati za presojo o dovoljenosti revizije.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi
Posledice izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta in izostanek postopanja po določilu 40. čl. ZPP glede dovoljenosti revizije zadevajo tudi toženo stranko.
Če upravni organ na podlagi storjenih kaznivih dejanj ugotavlja, da bi prosilčev sprejem v državljanstvo pomenil nevarnost za javni red, so lahko podlaga za tako ugotovitev le obsodbe, ki v času odločanja niso izbrisane iz kazenske evidence.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
V predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navedeno dejstvo, da je toženec kurjač na sodišču, ki bi bilo krajevno pristojno za odločanje v konkretni zadevi, je po presoji Vrhovnega sodišča RS takšen razlog, ki narekuje določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje o tej pravdni zadevi.
izločitev sodnika - pristojnost za odločanje o zahtevi za izločitev - vodja enote - odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za napake) - pravice kupca - načelo prepovedi zlorabe pravic
V obravnavanem primeru gre za napako v lakiranju, ki je omejena na levi prednji blatnik. To napako je vsekakor mogoče odpraviti z ustreznim popravilom tako, da vrednost in funkcionalnost avtomobila ne bi bila okrnjena. Tožena stranka je napako priznala in ponudila popravilo, na kar pa tožnik ni pristal. V takem položaju vztrajanje na zahtevku za zamenjavo avtomobila ni utemeljeno. Namen jamčevalnih sankcij je varstvo kupca, ko gre za stvarne napake na kupljeni stvari. Varstvo se nanaša na zagotovitev normalnih ali dogovorjenih lastnosti prodane stvari. Če je varstvo mogoče doseči na način, ki je za prodajalca lažji, je vztrajanje pri izbiri težje jamčevalne sankcije v nasprotju z načelom prepovedi zlorabe pravic (13.čl. ZOR). Zahtevku za uveljavljanje take jamčevalne sankcije ni mogoče dati pravnega varstva. Smisel pravila 488.čl. ZOR je zagotoviti kupcu ustrezne jamčevalne zahtevke. Izbira ustreznega zahtevka pripada kupcu. Omejitev izbire, ki izhaja iz načela prepovedi zlorabe pravic, pa zagotavlja strankama enak položaj.
Iz stečajne mase je možno izločiti samo stvari, ki ne pripadajo stečajnemu dolžniku. Pogodbeno dogovorjena možnost odtujitve spornih nepremičnin iz premoženja tožene stranke (stečajnega dolžnika) samo s soglasjem tožeče stranke pa takšne pripadnosti ne izključuje.
pooblastilo, dano odvetniku - dvom v pristnost pooblastila
Določilo 3. odst. 97. čl. ZPP se nanaša tudi na pooblastila, dana odvetniku.
Sodišče je tedaj smelo podvomiti v pristnost pooblastila, ki ga je revident priložil tožbi. In ker zahtevano overjeno pooblastilo ni bilo predloženo v sodno odrejenem roku, je sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbo, ki jo je vložil odvetnik, zavrglo (4. odst. 98. čl. ZPP).
zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Pripoznava dolga, podana pred nastopom zastaranja, kot razlog za pretrganje zastaranja, ni vezana na nobeno obličnost. Da pa bi dolžnikovo dejanje ali izjava imelo veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja v smislu 387.čl. ZOR, mora na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripoznava dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika. Sama po sebi torej ne zadostuje izjava dolžnika, da bo upniku nekaj plačal; izjava, ki ima veljavo pripoznave dolga se mora nanašati na konkretno pravno razmerje z vsemi njegovimi konstitutivnimi elementi.
ukrep tržnega inšpektorja - ukrepi v zvezi z oblikovanjem cen
Tržni inšpektor ne more izreči ukrepa glede oblikovanja cen, če za to nima pooblastila v materialnem predpisu oz. niso v njem določene obveznosti subjektov, na katere se ta predpis nanaša.