izločitev sodnika - pristojnost za odločanje o zahtevi za izločitev - vodja enote - odgovornost za stvarne napake (jamčevanje za napake) - pravice kupca - načelo prepovedi zlorabe pravic
V obravnavanem primeru gre za napako v lakiranju, ki je omejena na levi prednji blatnik. To napako je vsekakor mogoče odpraviti z ustreznim popravilom tako, da vrednost in funkcionalnost avtomobila ne bi bila okrnjena. Tožena stranka je napako priznala in ponudila popravilo, na kar pa tožnik ni pristal. V takem položaju vztrajanje na zahtevku za zamenjavo avtomobila ni utemeljeno. Namen jamčevalnih sankcij je varstvo kupca, ko gre za stvarne napake na kupljeni stvari. Varstvo se nanaša na zagotovitev normalnih ali dogovorjenih lastnosti prodane stvari. Če je varstvo mogoče doseči na način, ki je za prodajalca lažji, je vztrajanje pri izbiri težje jamčevalne sankcije v nasprotju z načelom prepovedi zlorabe pravic (13.čl. ZOR). Zahtevku za uveljavljanje take jamčevalne sankcije ni mogoče dati pravnega varstva. Smisel pravila 488.čl. ZOR je zagotoviti kupcu ustrezne jamčevalne zahtevke. Izbira ustreznega zahtevka pripada kupcu. Omejitev izbire, ki izhaja iz načela prepovedi zlorabe pravic, pa zagotavlja strankama enak položaj.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
V predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navedeno dejstvo, da je toženec kurjač na sodišču, ki bi bilo krajevno pristojno za odločanje v konkretni zadevi, je po presoji Vrhovnega sodišča RS takšen razlog, ki narekuje določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje o tej pravdni zadevi.
Ker carinski zakon niti zakon o obrestni meri zamudnih obresti ne določata nobenih izjem glede nastanka zamude in plačila zamudnih obresti, če pride do zamude plačila uvoznih dajatev, objektivne težave zavezanca ne morejo vplivati na nastanek zamude.
lokacijsko dovoljenje - odmiki med objekti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - neobrazložena odločba
Nejasna in nepopolna lokacijska dokumentacija glede odmika od stanovanjske hiše ne more biti podlaga za izdano lokacijsko dovoljenje, saj je zazidalna situacija podlaga za zakoličenje novogradnje. Tožena stranka pritožbenega ugovora glede odmika od sosednjih stanovanjskih objektov ne more pavšalno zavrniti, ne da bi obrazložila, na podlagi česa ugotavlja ustreznost odmikov (55. člen ZUN in 209. v zvezi z 245. členom ZUP).
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - označitev vrednosti spornega predmeta v tožbi - spor po SZ
V obravnavanem primeru tožeča stranka v tožbi ni označila vrednosti spornega predmeta. Označila ga je šele na naroku za glavno obravnavo dne 10.3.1993 in sicer z zneskom 81.000,00 SIT (l.št. 6). Tako navedene vrednosti spornega predmeta pa ni moč upoštevati za presojo o dovoljenosti revizije.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navedba vrednosti spornega predmeta v tožbi
Posledice izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta in izostanek postopanja po določilu 40. čl. ZPP glede dovoljenosti revizije zadevajo tudi toženo stranko.
Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je toženec na svoji parceli naredil izkop v dolžni 20 m vzdolž meje s tožnikovo parcelo, zaradi katerega je nevarno, da del tožnikove parcele zdrsne na toženčevo parcelo. Zato je predlagal, da se tožencu naloži postavitev podpornega zidu na meji med tožnikovo parcelo št. 2265 in toženčevo parcelo št. 2264/2. Takšen tožbeni predlog pa tudi po presoji revizijskega sodišča ni tako določen, da bi bil lahko utemeljen.
Če tržni inšpektor v prostorih, v katerih se opravlja gostinska dejavnost, ugotovi, da prostori ali oprema ne ustrezajo pogojem, predpisanim s pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih poslovnih prostorov za gostinsko dejavnost in o storitvah v gostinskih obratih, utemeljeno izreče ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti. Tožnik ne more uspeti z ugovorom, da je po izdaji inšpekcijske odločbe odpravil pomanjkljivosti in se tudi ne more uspešno sklicevati na to, da mu je bilo ob enakih prostorskih pogojih izdano obrtno dovoljenje, ker pridobljeno obrtno dovoljenje ni ovira za inšpekcijsko ukrepanje.
Obvezna sestavina odločbe, izdane po 73. členu zakona, so prepovedi iz 76.c člena, zato morejo biti v izreku odločbe konkretno navedene. Ker ZUN ne ureja izvršljivost odločbe in tudi nima drugih določb, ki bi urejale izvršitev odločbe, veljajo glede tega določbe ZUP.
Carinarnica ni prekoračila svojih pooblastil, ko je ugotavljala, ali se podatki v UCD ujemajo tudi z dejanskim stanjem blaga in ne samo s priloženimi listinami UCD. Za opredelitev, ali določen izdelek predstavlja končni izdelek, je odločilno dejansko stanje ob uvozu.
Posledica razveljavitve pogodbe je vrnitev že izpolnjenega (1. odstavek 113. člena ZOR), ne pa prilagoditev pogodbe pričakovanjem stranke, ki se na zmoto sklicuje.
ZKZ člen 14, 14/8. ZUN člen 85, 85/1. ZUPla člen 22.
odškodnina za spremembo namembnosti
Če je lokacijsko dovoljenje izdano na podlagi predpisa iz 1. odstavka 85. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, se vprašanje, kdaj je bila vložena popolna vloga za legalizacijo gradnje, presoja po določbi 22. člena zakona o urbanističnem planiranju.
parcelacija - oseba s pravico uporabe na funkcionalnem zemljišču kot stranka v postopku parcelacije sosednje parcele
Tudi pri parcelaciji se glede položaja strank uporablja 49. člen ZUP, zato v postopku parcelacije ni stranka oseba, če se ne posega v njene pravice, pa čeprav ima želje po pridobitvi parcele, ki se parcelira.
Glede na to, da je bilo o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo že pravnomočno odločeno in to glede nekaterih postavk s celotno ugoditvijo tožbenemu zahtevku, ni bila mogoča ponovna celovita določitev odškodnine - mogoča je bila le realna uskladitev z vrednostjo denarja tistega dela zahtevka, o katerem je bilo treba zaradi deleža odgovornosti ponovno odločati.
Na podlagi 3. odstavka 93.a člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/79, 11/81, 1/86 in Ur.l. RS, št. 9/90 in 5/91) se lahko poseže v del odločbe o novi dodelitvi zemljišč, ki se nanaša na drugega komasacijskega udeleženca, samo z odločbo, s katero se spremeni s pritožbo izpodbijana dodelitev zemljišč, ne pa tudi z odločbo, s katero se taka dodelitev odpravi.
Iz stečajne mase je možno izločiti samo stvari, ki ne pripadajo stečajnemu dolžniku. Pogodbeno dogovorjena možnost odtujitve spornih nepremičnin iz premoženja tožene stranke (stečajnega dolžnika) samo s soglasjem tožeče stranke pa takšne pripadnosti ne izključuje.
zastaranje - pretrganje zastaranja - pripoznava dolga
Pripoznava dolga, podana pred nastopom zastaranja, kot razlog za pretrganje zastaranja, ni vezana na nobeno obličnost. Da pa bi dolžnikovo dejanje ali izjava imelo veljavo pripoznave dolga z učinkom pretrganja zastaranja v smislu 387.čl. ZOR, mora na jasen način izražati dolžnikovo voljo, da pripoznava dejstva, iz katerih izhaja določeno pravno razmerje na podlagi katerega uveljavlja upnik terjatev zoper dolžnika. Sama po sebi torej ne zadostuje izjava dolžnika, da bo upniku nekaj plačal; izjava, ki ima veljavo pripoznave dolga se mora nanašati na konkretno pravno razmerje z vsemi njegovimi konstitutivnimi elementi.
pooblastilo, dano odvetniku - dvom v pristnost pooblastila
Določilo 3. odst. 97. čl. ZPP se nanaša tudi na pooblastila, dana odvetniku.
Sodišče je tedaj smelo podvomiti v pristnost pooblastila, ki ga je revident priložil tožbi. In ker zahtevano overjeno pooblastilo ni bilo predloženo v sodno odrejenem roku, je sodišče ravnalo pravilno, ko je tožbo, ki jo je vložil odvetnik, zavrglo (4. odst. 98. čl. ZPP).
ZLPP člen 10, 12.ZDen člen 25, 51, 51/1, 68, 73.ZUP člen 292.
začasna odredba
Glede na določbo 12. člena ZLPP je v upravnem sporu (presoja zakonitosti drugostopne odločbe, s katero je toženi upravni organ zavrnil pritožbo zoper prvostopni sklep o začasni odredbi) bistveno le vprašanje, ali je prvostopni organ na podlagi navedene zakonske določbe utemeljeno sprejel sklep o začasni odredbi ob zakonskem pogoju, da je dejanska in pravna podlaga predloga za začasno odredbo po vsebini in obsegu verjetno izkazana. Začasna odredba sama po sebi ne more prejudicirati denacionalizacijske odločbe, saj po ZLPP temelji le na verjetnosti in ni dokončna, ampak le poprejšnja faza v denacionalizacijskem postopku, ki ne more nadomestiti navedene odločbe.