občevanje organov in strank - stvarna nepristojnost
Dodelitev stanovanj je urejal samoupravni splošni akt, ki ga je predpisal stanodajalec, zato ne gre za upravno stvar in upravni organ za odločanje ni pristojen.
Odločba o podelitvi naziva mentor, izdana na podlagi 1. odstavka 5. člena pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu, je konstitutivna odločba in učinkuje od dneva, ko je bila izdana oziroma vročena stranki.
obnova postopka - obnova postopka zaradi odmere davka - vložitev po neupravičeni osebi
Če predlog za obnovo postopka zaradi odmere davka od dobička iz kapitala vloži oseba, ki po zakonu o dohodnini ne more biti davčni zavezanec in torej ne more biti stranka v postopku, se tak predlog zavrže, ker ga ni vložila upravičena oseba.
ukrep tržnega inšpektorja - ukrep tržnega inšpektorja na področju cen
Za ukrepe na področju cen mora imeti tržni inšpektor pooblastilo v materialnem predpisu oz. morajo biti v njem določene obveznosti subjektov, na katere se ta predpis nanaša.
ZUN člen 52, 54. Odlok o PUP člen 7, 11, 12. Odlok člen 1, 2, 3.ZUP člen 243, 243/1.
lokacijsko dovoljenje - gradnja objektov, ki jih po svojih dimenzijah in namenu ni šteti za pomožne objekte - nepopolna uporaba materialnega predpisa - kršitev materialnega in procesnega predpisa
Prvostopni organ in tožena stranka nista imela materialne podlage za ugotovitev v svojih odločbah, da gre pri predvideni gradnji objektov (garaže, skladišča v mansardi, nadstreška ter drvarnice in kokošnjaka) za pomožne objekte po PUP, saj ti objekti glede na tlorisne dimenzije in namene v konkretnem primeru presegajo tlorisne dimenzije in namene, določene v občinskem odloku o pomožnih objektih, ki je veljal v času veljavnosti PUP.
pogodbene obresti - višina pogodbene obrestne mere - vračunavanje izpolnitve - vračunavanje obresti in stroškov
Določbi 1. in 4. odst. 399. čl. ZOR sta kogentne narave. Pogodbeni stranki ne moreta določiti pogodbenih obresti po višji obrestni meri, kot jo v kraju izpolnitve plačajo banke za hranilne vloge na vpogled. Dogovor o višjih obrestih ni veljaven. Tudi plačil na račun dolga ni mogoče obračunati drugače, kot z upoštevanjem omejitve obrestne mere, ki jo uzakonja 1. odst. 399. čl. ZOR. Višjim obrestim od teh sodišče ne daje pravnega varstva in upošteva le obračun plačanih zneskov na račun dolga, napravljen na podlagi zakonske omejitve višine obrestne mere.
čezmerno prikrajšanje - izdaja vrednostnih papirjev
I. Pod izrazom "obveznosti" v 1. odst. 139. člena ZOR je treba razumeti tiste obveznosti, ki kot zakoniti sestavni deli določene vrste pogodbe takšno pogodbo opredeljujejo.
II. Čezmerno prikrajšanje je napaka, ki učinkuje na sklenitveno fazo pogodbe.
III. V našem pravu velja praviloma emisijska teorija. Vrednostni papir je izdan takrat, ko izdajatelj vnese vanj vse bistvene elemente, ga podpiše in zavestno izroči v promet.
ponudba - splošna ponudba - vabilo k ponudbi pod objavljenimi pogoji - vabilo za vpis in vplačilo ustanoviteljskih delnic
Neobjavljen sklep ne učinkuje navzven. Kot splošna ponudba po 33.čl. ZOR bi moral biti predstavljen nedoločenemu številu oseb, kot ponudba po 32. čl. pa bi veljal le, če bi jo organ tožene stranke, pooblaščen za njeno zastopanje, izrazil določeni osebi.
določitev imetnika pravice do uporabe stanovanja po razvezi zakonske zveze
Določilo 17. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih ( ZSR, Uradni list SRS št. 35/82; uporaba na podlagi 158. člena Stanovanjskega zakona, Uradni list RS 18/91 in 21/94) je veljalo tudi v primeru, ko je šlo za solastna stanovanja (prim. 8. člen ZSR). Določalo je, da je treba pri odločanju o pravici uporabe upoštevati potrebe bivših zakoncev, njunih otrok in vse druge okoliščine primera. Ko gre za trditve o novi družini, so lahko relevantne le tiste okoliščine, ki so obstajale ob razvezi zakonske zveze.
odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine - okoliščine za določitev preživnine
Glede na to, da tožnica ni dokazovala, da je za delo nesposobna (razen ledvičnih težav, kar pa na delovno sposobnost ne vpliva), bo morala v dopoldanskem času, ko je otrok v vrtcu, poiskati delo.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS01604
ZZZDR člen 56, 56/2.
premoženjska razmerja med zakonci - prevzem obveznosti za tekoče potrebe družine - odgovornost zakoncev za najeto posojilo
Ob upoštevanju vseh okoliščin, v katerih je bilo posojilo dano (zlasti toženčevega slabega premoženjskega stanja in njegovega odhoda na prestajanje daljše zaporne kazni), sta sodišči ugotovili, da so bila sredstva iz posojila porabljena za tekoče potrebe toženčeve družine.
Pri navedenih ugotovitvah se toženka ne more sklicevati na pomanjkanje pasivne legitimacije, saj njena obveznost vrnitve posojila izhaja iz določbe 2. odst. 56. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - sodnik kot stranka v postopku
Funkcija sodnika sodišča, ki bi v tej zadevi sodil na pritožbeni stopnji, in ki dobro pozna vse sodnike na območju sodišča, ki naj bi sodilo na prvi stopnji, je tehten razlog za postopanje po navedeni določbi ZPP.
Ob vsebinsko nespremenjeni zakonski ureditvi in dejanskem stanju lahko upravni organ pravno razmerje, urejeno z upravno odločbo, odpravi, razveljavi ali spremeni le v primerih v postopku določenih z zakonom (158. člen Ustave).
Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije mora ob izdaji odločbe o bolniškem staležu upoštevati tudi druge izvide (izdane po odločitvi zdravniške komisije druge stopnje), ne samo tiste, katerim zavarovanec ugovarja.
Družbenik, ki od drugega družbenika odkupi njegov denarni vložek z namenom, da bi preprečil likvidacijo družbe, se zgolj zaradi izjalovljenih pričakovanj o poslovanju družbe ne more sklicevati na prevaro po 65. čl. ZOR.
V pravdi bivša družbenika nastopata kot fizični osebi in ne kot gospodarska subjekta.
pravica osebe, da prebiva v stanovanju do izvršitve odločbe o odpovedi stanovanjske pravice - najemna pogodba - pravice in obveznosti najemnika stanovanja - odpoved najemne pogodbe iz krivdnih razlogov - tožba na izpraznitev stanovanja
Tisti, ki v stanovanju prebiva po pravnomočnosti odločbe o odpovedi stanovanjske pravice, ker mu še niso priskrbljeni najpotrebnejši prostori, ne prebiva v stanovanju nezakonito.
To pa ne pomeni, da ima v stanovanju več pravic, kot bi jih imel, če bi bil najemnik stanovanja. S tem, ko mu je bilo stanovanjsko razmerje odpovedano, je toženec izgubil stanovanjsko pravico. Ker jo je izgubil pred uveljavitvijo SZ, ob njegovi uveljavitvi ni imel več statusa prejšnjega imetnika in s tem v zvezi tudi ne pravice na sklenitev najemne pogodbe po 147. členu SZ. Ostala mu je le pravica bivanja v stanovanju do izvršitve sodne odločbe. Ta pravica pa je omejena najmanj z vsemi tistimi prepovedmi, ki veljajo za najemnika.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - dodelitev otroka - koristi otrok
Ugotovitve obeh sodišč kažejo, da sta sicer oba starša osebnostno primerna za dodelitev otrok, vendar druge okoliščine na materini strani pokažejo, da koristi otrok pretehtajo na tožničino stran. Tako je bilo na nižjih stopnjah ugotovljeno, da tožnica dela le dopoldan, toženec pa v treh izmenah. Ob dejstvu, da gre za otroka v starosti le treh in dveh let, ko otroci zahtevajo veliko nege in pozornosti, je pomembno dejstvo, da se lahko mati z njima ukvarja ves čas, ko nista v vrtcu. Revizijsko sodišče ne more mimo navedb, ki smiselno predlagajo, da se tožencu dodeli vsaj sin. Kot je poudarilo že sodišče druge stopnje, v teh okoliščinah ni razloga, da bi otroka ločevali. Za tako rešitev se sodišče odloča v izjemnem primeru, ko otroka ne moreta ostati z enim izmed staršev. Pri konkretni odločitvi gre izključno za interes otrok in ne za "nagrado staršem".
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da sta se stranki ob sklenitvi zakupne pogodbe za sporni poslovni prostor dogovorili za plačilo mesečne zakupnine v višini tolarske protivrednosti 240 DEM in da je tako zakupnino toženec v letu 1989 tudi plačeval. Toženec poslovnega prostora po poteku roka, za katerega je bila zakupna pogodba sklenjena (31.12.1989), ni izpraznil. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno odločili, da mora toženec plačevati tudi od 1.1.1990 dalje za uporabo poslovnega prostora uporabnino v enaki višini, ne da bi ugotavljalo, kakšno dejansko korist je imel toženec v tem času zaradi uporabe prostora. Z uporabo prostora brez pravne podlage po poteku zakupne pogodbe toženec ni mogel priti v ugodnejši položaj, kot ga je imel v času veljavnosti zakupne pogodbe.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - avtomobilist - solidarna odgovornost imetnikov motornih vozil za škodo, ki jo pretrpijo drugi - zavarovanje odgovornosti AO plus - odgovornost za sorodnika (zakonca)
Zavarovanje odgovornosti po principu AO plus krije odgovornost za tisti del škode, ki jo povzroči voznik sam. Pri tem je voznikov zakonec izenačen z voznikom (imetnikom vozila) in v razmerju do drugega, v nesreči udeleženega vozila, nima položaja tretje osebe. To pa pomeni, da imetnik drugega udeleženega vozila (ali njegova zavarovalnica) za škodo ne odgovarja solidarno niti po določbi 206., niti po določbi 4. odstavka 177. ali 4. odstavka 178. člena ZOR. Odgovarja lahko le do tistega obsega nastale škode, ki jo je sam povzročil.