obnova postopka - obnova postopka zaradi odmere davka - vložitev po neupravičeni osebi
Če predlog za obnovo postopka zaradi odmere davka od dobička iz kapitala vloži oseba, ki po zakonu o dohodnini ne more biti davčni zavezanec in torej ne more biti stranka v postopku, se tak predlog zavrže, ker ga ni vložila upravičena oseba.
ZUN člen 52, 54. Odlok o PUP člen 7, 11, 12. Odlok člen 1, 2, 3.ZUP člen 243, 243/1.
lokacijsko dovoljenje - gradnja objektov, ki jih po svojih dimenzijah in namenu ni šteti za pomožne objekte - nepopolna uporaba materialnega predpisa - kršitev materialnega in procesnega predpisa
Prvostopni organ in tožena stranka nista imela materialne podlage za ugotovitev v svojih odločbah, da gre pri predvideni gradnji objektov (garaže, skladišča v mansardi, nadstreška ter drvarnice in kokošnjaka) za pomožne objekte po PUP, saj ti objekti glede na tlorisne dimenzije in namene v konkretnem primeru presegajo tlorisne dimenzije in namene, določene v občinskem odloku o pomožnih objektih, ki je veljal v času veljavnosti PUP.
Odločba o podelitvi naziva mentor, izdana na podlagi 1. odstavka 5. člena pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu, je konstitutivna odločba in učinkuje od dneva, ko je bila izdana oziroma vročena stranki.
Ne izpolnjuje pogojev pravnega naslednika iz 15. člena ZDen oseba, ki z denacionalizacijskim upravičencem, ki mu je bilo premoženje, ki ga je dedoval na podlagi oporoke, podržavljeno, ni bila v sorodstvenem razmerju, sama pa je nujni delež na podlagi sklepa o dedovanju po prejšnjem lastniku iz tega premoženja od občine že prejela.
občevanje organov in strank - stvarna nepristojnost
Dodelitev stanovanj je urejal samoupravni splošni akt, ki ga je predpisal stanodajalec, zato ne gre za upravno stvar in upravni organ za odločanje ni pristojen.
pogodbene obresti - višina pogodbene obrestne mere - vračunavanje izpolnitve - vračunavanje obresti in stroškov
Določbi 1. in 4. odst. 399. čl. ZOR sta kogentne narave. Pogodbeni stranki ne moreta določiti pogodbenih obresti po višji obrestni meri, kot jo v kraju izpolnitve plačajo banke za hranilne vloge na vpogled. Dogovor o višjih obrestih ni veljaven. Tudi plačil na račun dolga ni mogoče obračunati drugače, kot z upoštevanjem omejitve obrestne mere, ki jo uzakonja 1. odst. 399. čl. ZOR. Višjim obrestim od teh sodišče ne daje pravnega varstva in upošteva le obračun plačanih zneskov na račun dolga, napravljen na podlagi zakonske omejitve višine obrestne mere.
ponudba - splošna ponudba - vabilo k ponudbi pod objavljenimi pogoji - vabilo za vpis in vplačilo ustanoviteljskih delnic
Neobjavljen sklep ne učinkuje navzven. Kot splošna ponudba po 33.čl. ZOR bi moral biti predstavljen nedoločenemu številu oseb, kot ponudba po 32. čl. pa bi veljal le, če bi jo organ tožene stranke, pooblaščen za njeno zastopanje, izrazil določeni osebi.
čezmerno prikrajšanje - izdaja vrednostnih papirjev
I. Pod izrazom "obveznosti" v 1. odst. 139. člena ZOR je treba razumeti tiste obveznosti, ki kot zakoniti sestavni deli določene vrste pogodbe takšno pogodbo opredeljujejo.
II. Čezmerno prikrajšanje je napaka, ki učinkuje na sklenitveno fazo pogodbe.
III. V našem pravu velja praviloma emisijska teorija. Vrednostni papir je izdan takrat, ko izdajatelj vnese vanj vse bistvene elemente, ga podpiše in zavestno izroči v promet.
I. Revizijsko sodišče nima pomislekov proti zaključku sodišč prve in druge stopnje, da je med tožnikovimi poškodbami v prometni nesreči in amputacijo noge pravno upoštevna vzročna zveza in da ta ni bila pretrgana. Končna posledica v konkretnem primeru ni bila taka, da bi z njo glede na vse okoliščine (dalj časa trajajoče zdravljenje in imobilizacijo) ne bilo mogoče računati.
II. Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
subjektivna sprememba tožbe - poprava naziva tožene stranke - obstoj pravde - litispendenca - pobotni ugovor
Sodišče druge stopnje s tem, da je v svoji sodbi navedlo pravilno firmo, ki izhaja iz izpiska iz registra, ni kršilo določb pravdnega postopka. Toženec nima prav, ko meni, da gre za spremembo stranke, pri kateri bi bilo treba upoštevati ustrezne določbe ZPP.
Ni mogoče pritrditi stališču revizije, da zaradi postopka pred sodiščem združenega dela glede iste terjatve ni bila podana litispendenca, ki predstavlja oviro za ugovor v pobot v tej pravdi.
Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano, izhaja, da sta se stranki ob sklenitvi zakupne pogodbe za sporni poslovni prostor dogovorili za plačilo mesečne zakupnine v višini tolarske protivrednosti 240 DEM in da je tako zakupnino toženec v letu 1989 tudi plačeval. Toženec poslovnega prostora po poteku roka, za katerega je bila zakupna pogodba sklenjena (31.12.1989), ni izpraznil. Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno odločili, da mora toženec plačevati tudi od 1.1.1990 dalje za uporabo poslovnega prostora uporabnino v enaki višini, ne da bi ugotavljalo, kakšno dejansko korist je imel toženec v tem času zaradi uporabe prostora. Z uporabo prostora brez pravne podlage po poteku zakupne pogodbe toženec ni mogel priti v ugodnejši položaj, kot ga je imel v času veljavnosti zakupne pogodbe.
Po določbi 3. odst. 62. čl. ZZad se lahko izloči iz lastninjenja po 59. členu tega zakona del premoženja podjetja s seznama, če se ugotovi, da to premoženje ne služi za izvajanje osnovne dejavnosti podjetja. Pravno nista pomembni strokovna in fizična ločenost oddelkov pri izvajanju osnovne dejavnosti, temveč je bistveno proizvodno in poslovno sodelovanje po določbah 1. odstavka 57. člena ZZad, ki pa je bilo v upravnem postopku pravilno ugotovljeno.
Trditev izvedenca, da gre le za kozmetično okvaro, še ne pomeni, da skaženosti v pravnem pomenu ni. Ta oblika škode se presoja po objektivnih in subjektivnih merilih.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - avtomobilist - solidarna odgovornost imetnikov motornih vozil za škodo, ki jo pretrpijo drugi - zavarovanje odgovornosti AO plus - odgovornost za sorodnika (zakonca)
Zavarovanje odgovornosti po principu AO plus krije odgovornost za tisti del škode, ki jo povzroči voznik sam. Pri tem je voznikov zakonec izenačen z voznikom (imetnikom vozila) in v razmerju do drugega, v nesreči udeleženega vozila, nima položaja tretje osebe. To pa pomeni, da imetnik drugega udeleženega vozila (ali njegova zavarovalnica) za škodo ne odgovarja solidarno niti po določbi 206., niti po določbi 4. odstavka 177. ali 4. odstavka 178. člena ZOR. Odgovarja lahko le do tistega obsega nastale škode, ki jo je sam povzročil.
Ob vsebinsko nespremenjeni zakonski ureditvi in dejanskem stanju lahko upravni organ pravno razmerje, urejeno z upravno odločbo, odpravi, razveljavi ali spremeni le v primerih v postopku določenih z zakonom (158. člen Ustave).
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - sodnik kot stranka v postopku
Funkcija sodnika sodišča, ki bi v tej zadevi sodil na pritožbeni stopnji, in ki dobro pozna vse sodnike na območju sodišča, ki naj bi sodilo na prvi stopnji, je tehten razlog za postopanje po navedeni določbi ZPP.
odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine - okoliščine za določitev preživnine
Glede na to, da tožnica ni dokazovala, da je za delo nesposobna (razen ledvičnih težav, kar pa na delovno sposobnost ne vpliva), bo morala v dopoldanskem času, ko je otrok v vrtcu, poiskati delo.
določitev imetnika pravice do uporabe stanovanja po razvezi zakonske zveze
Določilo 17. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih ( ZSR, Uradni list SRS št. 35/82; uporaba na podlagi 158. člena Stanovanjskega zakona, Uradni list RS 18/91 in 21/94) je veljalo tudi v primeru, ko je šlo za solastna stanovanja (prim. 8. člen ZSR). Določalo je, da je treba pri odločanju o pravici uporabe upoštevati potrebe bivših zakoncev, njunih otrok in vse druge okoliščine primera. Ko gre za trditve o novi družini, so lahko relevantne le tiste okoliščine, ki so obstajale ob razvezi zakonske zveze.