podlaga za odločanje - dejansko stanje ob koncu glavne obravnave
Sodišče odloča na podlagi dejanskega stanja, kakršno obstaja ob koncu glavne obravnave (1. odst. 326. čl. ZPP). Po izrečni ugotovitvi obeh sodb toženka tedaj ni imela ključa spornega stanovanja, pač pa sta ga imela tožnika. Tožbeni zahtevek na izročitev ključa torej ni bil utemeljen.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - stranka zaposlena na sodišču
Okoliščina, da je dolžnik zaposlen kot sodni izvršitelj na okrajnem sodišču, ki je krajevno pristojno za izvršbo, je tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Zato je predlog utemeljen.
V času, ko sta pravdni stranki sklenili razdružilno pogodbo (1.7.1990) je veljal zakon o začasnih ukrepih o spremembah in dopolnitvah zakona o deviznem poslovanju (Ur.l. SFRJ št. 85/89), ki za razliko od prej veljavnih predpisov o deviznem poslovanju ni več prepovedoval valutne klavzule. To je kasnejši slovenski zakon o deviznem poslovanju (Ur.l. RS št. 1/91) v 5. členu celo izrecno dovolil. V času, ko sta stranki valutno klavzulo dogovorili, ta ni bila prepovedana, zato ni pravnih ovir za priznanje njene veljavnosti.
Ob ugotovitvi, da tožnik ne izpolnjuje pogoja za pridobitev državljanstva iz 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, tožnik ne more biti sprejet v državljanstvo Republike Slovenije po 40. členu tega zakona, četudi bi bilo ugotovljeno, da za njegov sprejem v državljanstvo ne obstajajo ovire iz 3. odstavka 40. člena tega zakona.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ker ni izpolnjen pogoj, ki ga za dovoljenost revizije določa 1. odst. 497. člena ZPP, je revizijsko sodišče revizijo tožeče stranke zavrglo (392. člen v zvezi z 488. členom ZPP).
ZDRS člen 10, 10-8, 40, 40/3.ZUP člen 7, 9, 143, 178, 209.
pridobitev - državljan druge republike - oficir - oseba nevarna za obrambo države - dokaz v kuverti z oznako "uradna tajnost" kot nemožnost podlage za odločitev - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka - neobrazložen prosti preudarek
Zapisnik o zaslišanju uradne osebe, ki je v kuverti z oznako "uradna tajnost", čeprav sam ni označen kot "zaupen", ne more biti podlaga za odločitev, dokler se nahaja v kuverti z oznako "uradna tajnost".
Utemeljen razlog za prekoračitev roka za izdajo upravnega akta je podan zlasti v primerih, ko pride do prekoračitve roka iz postopkovnih razlogov. Tudi zelo povečano število upravnih zadev, ki jih mora reševati upravni organ, je lahko nekaj časa opravičeni razlog za molk. Toda ta opravičeni razlog pa preneha obstajati, ko poteče čas, ko je nujno potrebno za organizacijsko oz. kadrovsko prilagoditev organa spremenjenemu obsegu pristojnosti oz. številu zadev.
ZZZDR člen 78, 105. Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah člen 3, 9, 12.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - dodelitev otrok - upoštevanje otrokove želje
Pomen želje otroka, pri katerem od staršev bi rad živel, urejata dva predpisa. V 105. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur.l. SRS, št. 14/89, preč.b.), je določeno, da se v primeru, ko starši ne živijo skupaj, upoštevajo otrokove želje, če jih je otrok sposoben izraziti. V 12. členu konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (Konvencija, Ur.l SFRJ - MP, št. 15/90, akt o notifikaciji nasledstva, Ur.l. RS, št. 35/92, MP 9/92), pa je določeno, da države podpisnice jamčijo otroku pravico do izražanja lastnega mnenja, s tem da se to upošteva v skladu z njegovo zrelostjo in starostjo. Ti določbi je v razveznem postopku, ko sodišče odloča o dodelitvi otrok, potrebno obravnavati v povezavi z 78. členom ZZZDR, ki izhaja iz koristi otrok (in ki želje otroka ne omenja).
Garant - tožeča stranka - se je v danih garancijah zavezal, da bo plačal carino, druge uvozne davščine in obresti za blago, ocarinjeno med veljavnostjo garancije, če tega v predpisanem roku ne bo storil carinski zavezanec ali podjetje, ki je v carinskem postopku pooblaščenec carinskega zavezanca (špedicija). Njegova garancija velja za plačilo vseh carinskih obveznosti, ki se nanašajo na naročnika garancije, nastanejo pa v času, za katerega je bančna garancija izdana. Časovna omejitev velja le za nastanek carinskih obveznosti, ne pa tudi za uveljavljanje njihovega plačila. Glede na to, da so bili pogoji, navedeni v bančnih garancijah, izpolnjeni, nastopi s tem za garanta obveznost poravnave carinskih obveznosti (1. odst. 1083. člena ZOR).
odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka
Glede na v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljena pravnoodločilna dejstva (zaslužek staršev, starost otroka, premoženjsko stanje, šolanje, število preživninskih obveznosti itd.), sta nižji sodišči s tem, ko sta toženi stranki naložili, da mora od 1.4.1994 plačevati po 12.000 SIT mesečne preživnine, kriterije, ki so določeni v 79. členu ZZZDR, s tem pa tudi materialno pravo, pravilno uporabili. Revizijsko poudarjanje zneska 12.000 SIT, ki ga ml. otrok pravdnih strank prejema iz naslova štipendije, je vprašljivo, saj po ugotovitvah nižjih sodišč štipendija komaj zadošča za pokritje stroškov skromne malice in prevozov v šolo. Tudi primerjava otrokovih prejemkov z zajamčenim osebnim dohodkom v državi ni korektna, saj zakon v že navedenem 79. členu kot osnovna kriterija za določitev preživnine postavlja otrokove potrebe in zmožnosti staršev. Slednje pa so na strani tožene stranke v obravnavanem primeru take, da plačevanje mesečne preživnine v znesku 12.000 SIT od 1.4.1994 dalje tudi po mnenju revizijskega sodišča omogočajo.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o varstvu in vzgoji otrok - dodelitev otroka - dejanska podlaga revizijski odločitvi
Revizijsko sodišče sme v revizijskem postopku presojati pravilnost odločitve sodišč prve in druge stopnje na podlagi tiste dejanske podlage, ki jo je lahko obravnavalo sodišče prve stopnje in nato preizkusilo sodišče druge stopnje. To pa so vsa tista dejstva, ki so nastala do konca glavne obravnave na prvi stopnji in so bila sodišču znana. Vsa dejstva, ki so nastala pozneje, niso predmet tega tožbenega zahtevka in so zato tudi v revizijskem postopku neupoštevna.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba dejanskega stanja v pritožbenem postopku
V temeljnih načelih ZPP je določeno, da odloči sodišče o tožbenem zahtevku praviloma na podlagi neposrednega obravnavanja (4. člen ZPP). Učinek tega načela je, da tudi sodišče druge stopnje ne sme spremeniti dejanskega stanja, kot je bilo ugotovljeno na prvi stopnji, razen če samo ponovi dokaze. Temu namenu služi pritožbena obravnava, na kateri pride sodišče v neposreden kontakt s strankami, pričami itd. Na interni seji sodišče druge stopnje dejanskega stanja, kakršno je bilo ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje, ne more in ne sme spreminjati. Izjeme veljajo le za presojo listin ali neposredno izvedenih dokazov (2. tč. 373. člena ZPP), za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
Ker po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje, na katere se tudi revizijsko sodišče na podlagi že navedene določbe 3. odstavka 385. člena ZPP vezano, med pravdnima strankama ni bila sklenjena posojilna pogodba (1. odstavek 557. člena zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR) je neutemeljen tudi revizijski očitek, da sta nižji sodišči zmotno uporabili materialno pravo zato, ker nista uporabili določbe 562. člena ZOR. Ta določba se namreč nanaša na rok za vrnitev posojila, ki pa ga, kot sta ugotovili nižji sodišči, v obravnavanem primeru sploh ni bilo.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - pomen stališča arbitražne komisije
Stališče arbitražne komisije ni pravni vir. Zatrjevana ugotovitev te komisije se nanaša na razlago pomena razglasitve neodvisnosti RS za proces razdruževanja bivše SFRJ kot mednarodnopravnega subjekta in s tem na vprašanje mednarodnopravnega nasledstva bivše SFRJ, ne pa na sam postopek osamosvajanja RS. Le del slednjega pa je tudi v tej zadevi sporni prevzem upravljanja z vojaškimi stanovanju od organov bivše JLA.
Če gre za ugotavljanje jugoslovanskega državljanstva kot pogoja aktivne legitimacije v postopku denacionalizacije (9. - 13. člen ZDen), zakon (3. odst. 63. člena ZDen) pri osebah, ki niso bile vpisane v evidenco državljanov zaradi razlogov iz 2. odstavka 35. člena zakona o državljanstvu FLRJ (2. odst. 9. člena ZDen), ne dopušča ugotavljanja obstoja nelojalnega ravnanja zoper interese narodov in države FLRJ.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - posebno premoženje - vrednotenje deležev vsakega zakonca
Samo dejstvo, da sta zakonca v določenem časovnem obdobju živela pretežno od sredstev enega zakonca, na ugotovitev deleža na pozneje pridobljenem premoženju, v katerega sta vlagala oba, ne vpliva. Za pravilno odločitev je namreč pomembno, ali je bilo to premoženje vloženo tudi v tisto premoženje, ki je predmet tožbenega zahtevka.
Odločba o podelitvi naziva mentor, izdana na podlagi 1. odstavka 5. člena pravilnika o napredovanju v nazive v osnovnem in srednjem šolstvu, je konstitutivna odločba in učinkuje od dneva, ko je bila izdana oziroma vročena stranki.
Ne izpolnjuje pogojev pravnega naslednika iz 15. člena ZDen oseba, ki z denacionalizacijskim upravičencem, ki mu je bilo premoženje, ki ga je dedoval na podlagi oporoke, podržavljeno, ni bila v sorodstvenem razmerju, sama pa je nujni delež na podlagi sklepa o dedovanju po prejšnjem lastniku iz tega premoženja od občine že prejela.