CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00015100
ZPP člen 216.
stroški upravljanja in obratovanja večstanovanjske stavbe - sporna višina terjatve - trditveno in dokazno breme - način izračuna plačil - prosti preudarek - spor majhne vrednosti
Uporaba 216. člena ZPP v sporu med upravnikom in etažnim lastnikom ne pride v poštev. Obveznost plačila stroškov upravljanja, vzdrževanja in obratovanja mora temeljiti na jasnem, matematično preverljivem izračunu, v katerem ključ delitve stroškov ne sme biti neznanka. Ker je v sporu breme trditev in dokazov v zvezi z višino stroškov na upravniku večstanovanjske stavbe, njega bremeni okoliščina, da pravilnosti izračuna terjatve ni mogoče preveriti.
V socialnih sporih je pravilo, da sodišče o zadevi meritorno odloči in le izjemoma, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni v 82. členu ZDSS-1, zadevo vrne upravnemu organu v ponovno odločanje.
V primeru, če je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti po prvem odstavku 378. člena OZ dolguje poleg glavnice še zamudne obresti. V primeru, če bi tožena stranka izdala pravilno odločbo, bi morala tožniku upoštevaje terminski plan dodatek izplačati že s 15. 10. 2015. Ker je odločitev sodišča v bistvu nadomestila nepravilno in nezakonito odločbo tožene stranke, to posledično pomeni, da je tožena stranka z izplačilom spornega zneska v zamudi že vse od 15. 10. 2015 dalje.
Glede na ugotovljeno dejansko zdravstveno stanje o obstoju preostale delovne zmožnosti za polovični delovni čas se tožnici na temelju 69. člena v zvezi z 82. členom ZPIZ-2 zakonito prizna pravica do dela s krajšim delovnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno, z vsemi stvarnimi omejitvami, ugotovljenimi v predsodnem in sodnem postopku. Pravica je zakonito priznana od prvega naslednjega meseca po nastanku spremembe, t.j. od 1. 9. 2015 dalje.
Sodišče bi tako na podlagi tretjega odstavka 74. člena ZIZ izvršbo lahko ustavilo le ob odločanju o (novem) upnikovem predlogu za odlog izvršbe (v kolikor bi slednji predlagal odlog izvršbe za več kot eno leto), ko pa je o takšnem predlogu že pravnomočno odločeno in se po poteku odloga izvršba nadaljuje, pa sodišče prve stopnje na tej podlagi nima več možnosti ustaviti izvršbe iz razloga prekoračenega enoletnega roka za odlog izvršbe.
Pravnomočnega sklepa o položitvi sodnega depozita ni dovoljeno izpodbijati s pritožbo. Za ponovitev navedenega stališča v isti zadevi pritožnica nima pravno varovanega interesa. Sodišče zato tudi ni več dolžno obravnavati vlog, ki se po vsebini ne bodo bistveno razlikovale od že obravnavanih.
Na strani umrlega zavarovanca tako ni izpolnjen dejanski stan iz 52. v zvezi z 42. in 41. členom ZPIZ-2. Četudi je tožnica ob smrti moža v letu 2017 dopolnila 61 let starosti, ji pravice do vdovske pokojnine ni mogoče priznati, ker niso izpolnjeni kumulativno predpisani pogoji iz 1. odst. 52. člena ZPIZ-2 na strani umrlega zavarovanca.
plačilo prispevkov za socialno varnost - delo s krajšim delovnim časom - starševsko varstvo - samostojni podjetnik
V obravnavani zadevi je tožnica redno zaposlena. Na podlagi ZSDP-1 je uveljavila pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Ob uveljavitvi navedene pravice je imela registrirano dejavnost s. p. Ta je bila registrirana tudi v času od 1. 11. 2015 do 31. 12. 2015, ko jo je tožnica po lastni izpovedi odjavila v izogib nevšečnostim z delodajalcem. Hkrati je izpovedala, da je dejavnost s. p. opravljala zato, da je kompenzirala nižji dohodek iz delovnega razmerja zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega. V takšnih okoliščinah konkretnega primera ni dejanske podlage za kritje prispevkov za socialno varnost za krajši delovni čas od polnega iz proračunskih sredstev.
Določbe 39. in 42. člena ZPIZ-1 je potrebno razlagati tako, da se sicer v pokojninsko osnovo vštevajo poleg plače tudi vsi drugi prejemki iz delovnega razmerja, od katerih so bili obračunani ter plačani prispevki za socialno zavarovanje.
Skladno s 140. členom ZPIZ-2 se pokojninska doba, plača in druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence, ki ima značaj javne listine. Pomeni, da se dejstva, ki izhajajo iz matične evidence štejejo za resnična, lahko pa se dokazuje drugače. Dokazno breme je na zavarovancu oziroma tistemu, ki zatrjuje nepravilnost podatkov. Nepravilnost vpisanih podatkov o plači se lahko dokazuje z listinskimi dokazi, na primer plačnimi listami. Analitična primerjava zneskov neto plač po plačilnih listah s tovrstnimi podatki iz matične evidence se lahko opravi tudi s sodnim izvedenstvom.
Po sodni praksi pritožbenega sodišča je poškodbo pri delu kot vzrok bolniškega staleža mogoče opredeliti le pod pogojem, da je začasna nezmožnost za delo neposredna posledica poškodbe. Bolezenska stanja, ki niso povezana s poškodbo, so lahko le bolezen. Celo poškodbe, do katere je prišlo med opravljanjem dela, ki je le povod oziroma t. i. sprožilni moment za bolezensko stanje, ni mogoče pravno kvalificirati kot poškodbe pri delu, temveč je vzrok za začasno nezmožnost za delo lahko le bolezen.
Ker je tožnica v spornem obdobju (začetek leta 2013) uveljavljala fizioterapijo pri zasebni fizioterapevtki, brez koncesije, je dolžna stroške, ki so ji s tem v zvezi nastali, nositi sama.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 133.. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 19.
zdravljenje v tujini - Republika Hrvaška - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini - evropska kartica zdravstvenega zavarovanja
Upoštevaje mednarodne predpise je potrebno oba zavarovanca v enakih okoliščinah enako obravnavati. Enako kot to velja za hrvaškega zavarovanca (torej da sam plača participacijo), velja tudi za tožnico. Pri tem za samo odločitev ni odločilno dejstvo, zakaj je tožnica potovala na Hrvaško, niti ni odločilno njeno socialno stanje oziroma kot to sama navaja v pritožbi, da ima nizko pokojnino.
Po 1. odst. 101. člena ZPIZ-2 je uživalcu pokojnine nujna pomoč in postrežba za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ne more zadovoljevati osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in zunaj njega, se samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, nujnih za ohranjanje življenja. Takšno dejansko stanje pa v tožničinem primeru do dokončnosti odločb iz predsodnega upravnega postopka zagotovo ni bilo podano.
Pravna podlaga za odločitev v sporni zadevi je podana v Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Ta v tretjem odstavku 45. člena določa, da se ostali materialni stroški vrednotijo največ do višine 15 % od odmerjene nagrade. Glede na citirano določbo je višina materialnih stroškov navzgor omejena, in sicer se materialni stroški lahko vrednotijo največ do 15 % in ne morejo biti priznani v višjem odstotku. Nasprotno pa se glede na citirano določbo materialni stroški lahko vrednotijo v nižjem odstotku. Ta nižji odstotek pa ni določen, kar pomeni, da tudi ni določena minimalna višina materialnih stroškov, ki se lahko priznajo.
ZDSS-1 člen 24.. ZDoh-2 člen 125, 125/3.. ZDavP-2 člen 12, 12/1, 129, 352, 352/2, 353, 353/2.. OZ člen 280, 280/1.
odločanje brez glavne obravnave - plača - davki - prispevki
Sodišče v delovnem sporu (kot sporu med delavcem in delodajalcem) ne odloča tudi o tem, ali je delodajalec ob prisojenem prejemku delavcu iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem dolžan obračunati in plačati davke in prispevke, oziroma od katerih osnov jih je dolžan obračunati in plačati. Ob izplačilu prejemka je to stvar izplačevalca (delodajalca oziroma tožene stranke) oziroma pristojnih davčnih organov.
ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1, 6/2. OZ člen 15.
fonogram - nadomestilo za uporabo fonogramov - ddv od civilne kazni - predmet obdavčitve - stroški opomina - sklenitev pogodbe - temelj terjatve
Tožeča stranka bi bila upravičena tudi do nadomestila DDV, če bi bila sama zavezana za plačilo DDV. Ker pa odškodnina za civilni delikt ni nadomestilo niti za dobavo blaga, niti za opravljeno storitev v smislu prvega odstavka 3. člena ZDDV-1, je tudi zahtevek na plačilo DDV neutemeljen.
Ena od predpostavk za uporabo ZPreZP-1 je, da je bila sklenjena pogodba (prvi odstavek 3. člena ZPreZP-1). Pri tem je očitno mišljena pogodba obveznostnega prava, zanjo pa je potrebno soglasje pogodbenih strank (15. člen OZ). Ker vtoževana terjatev kot taka ne izvira iz obveznostne pogodbe med pravdnima strankama, je zahtevek na plačilo 40,00 EUR po ZPreZP-1 že iz tega razloga neutemeljen.
URS člen 121, 125. ZASP člen 3, 3/2, 4, 4/2, 32a, 128, 128/1, 128/2, 128/3, 130, 130/1, 130/3, 157, 157/3, 157/4, 157/4-1, 157/5, 157/6, 157/7, 157a, 157a/2, 168, 168/3. Zakon o kolektivnem upravljanju avtorske in sorodnih pravic člen 44, 44/4, 44/4-1, 44/7, 44/8, 88. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost (2006) člen 13. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja ZAMP kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2.
fonogram - komercialni namen - pravice proizvajalcev fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - uporaba tarife - odstop od sodne prakse - exceptio illegalis - skupni sporazum o višini nadomestil - plačilo DDV - civilna kazen
Posnetek glasbe, ki je bil na podlagi individualnega naročila izdelan le za potrebe obratovanja toženčevih gostinskih obratov, ni fonogram, izdan za komercialne namene. Okoliščina, da sta pogodbeni stranki v pogodbi z dne 31. 12. 2014 uporabljali zgolj izraze, ki se navezujejo na avtorsko pravico (npr. "avtorska", "avtorsko delo", itd.), ne omenjata pa posebej sorodnih pravic, na odločitev nima vpliva.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00015362
OZ člen 131.. ZDR-1 člen 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nevarna dejavnost - aretacija - padec
Stranski intervenient je v razgovoru privolil, da bo tožniku pokazal, kam je skril orožje v gozdu, kamor sta skupaj odšla. Pištolo je skril v zapuščeni hiši. Po poti (po gozdni poti ali po travniku) je tožnik stopil v jarek in si poškodoval koleno. Vsako delo policista ni delo s povečano nevarnostjo, pri čemer so policisti dolžni ravnati smotrno in niso dolžni izpostavljati svojega zdravja in življenja ter zdravja drugih ljudi v vsakem primeru, v konkretnem primeru pa je šlo za običajno hojo po gozdni poti ali po gozdu skupaj s stranskim intervenientom. Nevarne okoliščine niso bile več podane, stranski intervenient je bil umirjen, ob prijetju je bil vklenjen in varnostno pregledan in brez orožja in ni mogel ogrožati tožnika, niti sebe.