ugovor proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev - sklep o preizkusu terjatev - ugovor insolventnega dolžnika o prerekanju terjatve - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - izjava upravitelja o prijavljenih terjatvah
Dolžnik ni vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, zato s pritožbo niti ugovornih razlogov iz zgoraj navedene določbe 66. člena ZFPPIPP ne more uveljavljati. Sodišče v stečajnem postopku ne ugotavlja obstoja prerekane terjatve, tako da bi se vsebinsko spuščalo v samo terjatev.
Upravitelj samostojno presoja utemeljenost oziroma obstoj prijavljenih terjatev in ločitvenih pravic, morebitne dolžnikove navedbe o terjatvah so mu sicer lahko v pomoč, ni pa jim dolžan slediti, temveč se mora sam odločiti, kaj je pravilno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00020367
KZ-1 člen 74, 257, 261. ZKP člen 285č.
zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - jemanje podkupnine - priznanje krivde - narok za izrek kazenske sankcije - odvzem protipravne premoženjske koristi - izvajanje dokazov - obrazložitev sodne odločbe
Sodišče prve stopnje višine premoženjske koristi in prejemnika le-te na naroku za izrek kazenske sankcije ni ugotavljalo, saj glede slednjega ni izvedlo nobenega dokaza. V razlogih sodbe je navedlo, da je obtoženec premoženjsko korist v znesku 7.812,00 EUR pridobil protipravno, saj mu ta po zakonu ni pripadala, zaradi česar mu jo je tudi odvzelo, zavrnilo pa je zatrjevanje obrambe, da naj bi ta znesek ustrezal kupnini, prejeti od prodaje knjige. Pri tem pa iz obrazložitve ne izhajajo razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje celoten znesek protipravne premoženjske koristi odvzelo obtožencu kljub temu, da je bil znesek 7.812,00 EUR nakazan družbi X. d.o.o., katere eden od obeh družbenikov je bil obtoženec. Gre za odločilno okoliščino, kdo je protipravno premoženjsko korist prejel - torej obtoženec ali družba X. d.o.o. (glede na ločenost premoženja obtoženca in gospodarske družbe, katere družbenik je obtoženec) in tudi koliko je le-ta znašala. Na podlagi tako ugotovljenih dejstev bi sodišče prve stopnje šele lahko odločilo, komu, v kakšnem obsegu in na kakšen način je potrebno protipravno premoženjsko korist tudi vzeti glede na to, da ukrep odvzema premoženjske koristi, ki je pridobljena s kaznivim dejanjem ali zaradi njega, izhaja iz načela, da nihče ne more obdržati premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem.
spremenjene okoliščine - znižanje preživnine zaradi spremenjenih razmer
Sodišče prve stopnje pravilno po izpeljanem dokaznem postopku ni ugotovilo spremenjenih okoliščin. Trditev tožnice, da se njene premoženjske razmere niso izboljšale na odločitev v tej pravdni zadevi ne more vplivati, pravno relevantno bi bilo le, če bi se premoženjske razmere tožnice poslabšale.
stroški postopka - pravdni stroški po uspehu - pobotni ugovor - meje pritožbenega preizkusa
Tožena stranka je tožbeni zahtevek prerekala v celoti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožbeni zahtevek delno utemeljen. Hkrati se je tožena stranka branila tudi s pobotnim ugovorom. Pobotna terjatev je zapadla pred vložitvijo tožbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pobotna terjatev obstoji in po pobotanju tožbeni zahtevek zavrnilo. Ob takem izidu pravdnega postopka bi bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje o stroških taka, da bi tožeča stranka krila vse stroške tožene stranke, saj je s tožbenim zahtevkom propadla.
ZST-1 člen 1, 1/3, 34a, 34a/2. ZPP člen 343, 343/2, 366. ZD člen 163.
pritožba zoper sklep o dedovanju - ugotovitev vrednosti zapuščine - vrednost zapuščine zaradi odmere sodne takse - nepravilna odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za vložitev ugovora - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - poprava očitnih napak
Pritožnik je izpodbijal ugotovljeno višino zapuščine, od katere je bila odmerjena višina sodne takse za sklep o dedovanju. Posledično je ugovarjal izdanemu plačilnemu nalogu, češ da je višina določenih taks odmerjena nepravilno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno najprej obravnavalo tisti del vloge, ki se nanaša na izpodbijanje plačilnega naloga in postopka s pritožbo zoper sklep o dedovanju še ni opravilo.
ZST-1 tarifna številka 1121, 3009. ZST-1 člen 18, 18/1.
odmera sodne takse za pritožbo - odločba o stroških postopka v sodbi
Takso po tarif. št. 3009 je namreč treba plačati za postopek o pritožbi, vloženi samo zoper odločbo o stroških, ki jo je sodišče izdalo v odločbi o glavni stvari.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nedovoljen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ker je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo iz procesnih razlogov, pritožnica tudi ne more uspeti s sklicevanjem na svoje finančne zmožnosti, niti na to, da je (po njenih pritožbenih trditvah) postopek za taksno oprostitev vzporedni postopek, ki je po svoji naravi podoben upravnemu postopku, zaradi česar naj bi bilo sodišče prve stopnje dolžno upoštevati določila ZPP o postopanju po uradni dolžnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00017063
ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-9. KZ-1 člen 75, 75/5.
identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - odvzem premoženjske koristi - način odvzema premoženjske koristi - solidarna obveznost
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je s spremembo dejanskega opisa dejanja izvršitvena ravnanja pripisalo obema obtožencema, spremenilo njihovo vsebino predvsem v škodo obtoženega B. B., saj je, v primerjavi z očitki obtožnice, njegovo vlogo pri storitvi kaznivega dejanja opredelilo kot bistveno bolj intenzivno. Posledično pa ni mogoče sprejeti zaključkov prvostopenjskega sodišča, da je takšna sprememba dopustna.
Peti odstavek 75. člena KZ-1 (tudi) v primeru, ko se premoženjska korist odvzame več obtožencem (ali drugim osebam) na način, da so dolžni plačati denarni znesek, ki ustreza premoženjski koristi, izključuje nerazdelno (solidarno) naložitev v plačilo.
postopek za določitev najemnika stanovanja - prekinitev postopka - pravni interes za pritožbo - dovoljenost pritožbe - čas odločanja sodišča
Pritožbeni interes, ki je predpostavka za dovoljenost pritožbe, mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijane sodbe ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.
litispendenca v izvršilnem postopku - stroški predloga za izvršbo - potrebni stroški - naeminem laedere
Pogoj za litispendenco v izvršilnem postopku ni samo, da gre za postopka med istima strankama, za izterjavo istih terjatev, pogoj je tudi, da sta oziroma so v obeh postopkih ista izvršilna sredstva. V citiranih postopkih sta izvršilni sredstvi različni.
Nihče ne sme drugemu povzročati neutemeljene škode (načelo neminen laedere). Upnik je sicer upravičen do izdaje sklepa o izvršbi v tej zadevi, ni pa upravičen do plačila tako nastalih stroškov. Stroški predloga za izvršbo v tej zadevi torej niso potrebni stroški.
ZPP člen 454, 454/1, 457, 457/3. SZ-1 člen 17, 17/1, 30, 30/3.
spor majhne vrednosti - narok v sporih majhne vrednosti - stroški obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - upravnik - obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela
Etažni lastnik ne odgovarja za stroške upravljanja ter druge stroške, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, ki nastanejo potem, ko je obvestil upravnika o spremembi lastninske pravice. Dejstvo, da je bila tožnica preko nepremičninskega posrednika obveščena o spremembi lastninske pravice na etažnem stanovanju, pomeni, da bivša etažna lastnica odgovarja za stroške, nastale do obvestila upravniku.
ZPP-UPB3 člen 105, 105/3, 105b, 105b/2, 108, 108/1, 108/4, 108/6.
nepodpisana tožba - zavrženje nedopolnjene tožbe
Sodišče prve stopnje je nepodpisano tožbo, ki je tožnik kljub pozivu na dopolnitev in opozorilu na posledice, če tega ne bo storil (prvi in šesti odstavek 108. člena ZPP), po določbi četrtega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno zavrglo. Po določbi tretjega odstavka 105. člena ZPP vložnik vlogo mora lastnoročno podpisati. Odtis kazalca namesto podpisa je dovoljen, če vložnik ne zna ali se ne more podpisati. Pri tožniku nesporno ne gre za takšne ovire.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - nemožnost unovčitve premoženja - nedovoljene pritožbene novote
Samo z zatrjevanimi likvidnostnimi težavami, brez pravočasnih in izkazanih navedb o nezmožnosti unovčitve njenega premoženja oziroma o tem, kako bi unovčitev premoženja ogrozila njeno dejavnost, tožeča stranka s predlogom za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ne more biti uspešna.
Sodna taksa mora biti plačana ob vložitvi pritožbe, najkasneje pa v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Če pritožnik sodne takse kljub temu ne plača, se šteje njegova pritožba za umaknjeno.
ZD člen 131, 131/1, 214, 214/2, 214/2-3. ZPP-UPB3 člen 196, 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 211, 212, 215.
prirejenost upravnega in pravdnega postopka - postavitev skrbnika - skrbnik za poseben primer - začasni skrbnik zapuščine - enotno sosporništvo
Pritožba CSD P. je utemeljena iz razloga prirejenosti upravnega postopka in nepravdnega sodnega postopka ter ustavnega načela delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave Republike Slovenije. Sodišče zato ne more postavljati nalog upravnim organom. Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da je CSD P. brez privolitve postavilo za skrbnika za posebni primer, četudi je menilo, da CSD ni izpolnil svoje dolžnosti iz 211. člena ZZZDR. Prav tako ni bilo podlage za naložitev skrbništva po drugem odstavku 131. člena ZD, kar je pravica CSD, ne dolžnost. Pritožbeno sodišče je zato njegovi pritožbi moralo ugoditi.
OZ člen 336, 336/1, 346, 356, 356/1. URS člen 14, 14/2, 22. ZIZ člen 7, 7/1, 7/4, 21, 21/2, 38c, 38c/1, 38c/2, 38c/5, 280, 280/1, 292, 292/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 27, 28, 29.
dokončni obračun izvršitelja - izvršilni naslov - splošni petletni zastaralni rok - desetletni zastaralni rok - pravna praznina - argument teleološke redukcije - zakonska analogija
Za terjatev izvršitelja, ki izhaja iz dokončnega obračuna, ni posebej predpisan daljši zastaralni rok, zato se na prvi pogled nakazuje uporaba določila glede splošnega zastaralnega roka. Vendar navedeno splošno določilo le navidezno ureja časovno komponento zastaranja navedene terjatve izvršitelja, saj zaradi svoje posebne narave ne spada med običajne terjatve, za katere je utemeljen splošni zastaralni rok. Terjatev izvršitelja, zajeta v dokončnem obračunu, ki je izvršilni naslov, je v bistvenem podobna judikatnim terjatvam. Obstoječo pravno praznino je sodišče druge stopnje zapolnilo tako, da je oblikovalo izjemo ob hkratnem sklepanju po podobnem glede že predpisane izjeme daljšega desetletnega zastaralnega roka, ki jo je zakonodajalec opredelil za judikatne terjatve. Sodišče druge stopnje pri svojem utemeljevanju odločitve sledi razlogom Vrhovnega sodišča, s katerimi je utemeljilo uporabo daljšega desetletnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 356. člena OZ za terjatve, zajete v neposredno izvršljivem notarskem zapisu.
Iz strokovno prepričljivega mnenja sodne izvedenke ne izhaja, da bi pri tožniku prišlo do izgube delazmožnosti, temveč je še vedno pri njem podana zmanjšana delovna zmožnost za njegov poklic za manj kot 50 %. Glede na navedeno tudi po stališču pritožbenega sodišča pri tožniku ni podana I. kategorija invalidnosti in popolna nezmožnost za delo kot podlaga za priznanje pravice do invalidske pokojnine.
Pravnomočnega sklepa o položitvi sodnega depozita ni dovoljeno izpodbijati s pritožbo. Za ponovitev navedenega stališča v isti zadevi pritožnica nima pravno varovanega interesa. Sodišče zato tudi ni več dolžno obravnavati vlog, ki se po vsebini ne bodo bistveno razlikovale od že obravnavanih.
Pravna podlaga za odločitev v sporni zadevi je podana v Pravilniku o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Ta v tretjem odstavku 45. člena določa, da se ostali materialni stroški vrednotijo največ do višine 15 % od odmerjene nagrade. Glede na citirano določbo je višina materialnih stroškov navzgor omejena, in sicer se materialni stroški lahko vrednotijo največ do 15 % in ne morejo biti priznani v višjem odstotku. Nasprotno pa se glede na citirano določbo materialni stroški lahko vrednotijo v nižjem odstotku. Ta nižji odstotek pa ni določen, kar pomeni, da tudi ni določena minimalna višina materialnih stroškov, ki se lahko priznajo.
plačilo prispevkov za socialno varnost - delo s krajšim delovnim časom - starševsko varstvo - samostojni podjetnik
V obravnavani zadevi je tožnica redno zaposlena. Na podlagi ZSDP-1 je uveljavila pravico do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Ob uveljavitvi navedene pravice je imela registrirano dejavnost s. p. Ta je bila registrirana tudi v času od 1. 11. 2015 do 31. 12. 2015, ko jo je tožnica po lastni izpovedi odjavila v izogib nevšečnostim z delodajalcem. Hkrati je izpovedala, da je dejavnost s. p. opravljala zato, da je kompenzirala nižji dohodek iz delovnega razmerja zaradi dela s krajšim delovnim časom od polnega. V takšnih okoliščinah konkretnega primera ni dejanske podlage za kritje prispevkov za socialno varnost za krajši delovni čas od polnega iz proračunskih sredstev.