stroški postopka - pravdni stroški po uspehu - pobotni ugovor - meje pritožbenega preizkusa
Tožena stranka je tožbeni zahtevek prerekala v celoti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožbeni zahtevek delno utemeljen. Hkrati se je tožena stranka branila tudi s pobotnim ugovorom. Pobotna terjatev je zapadla pred vložitvijo tožbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da pobotna terjatev obstoji in po pobotanju tožbeni zahtevek zavrnilo. Ob takem izidu pravdnega postopka bi bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje o stroških taka, da bi tožeča stranka krila vse stroške tožene stranke, saj je s tožbenim zahtevkom propadla.
Sodbo je treba stranki vročiti po pravilih o osebni vročitvi (prvi odstavek 142. člena ZPP). Če ta ni mogoča, se opravi po določilih o nadomestni vročitvi skladno z določiloma tretjega in četrtega odstavka 142. člena ZPP. Iz določila četrtega odstavka 142. člena ZPP izhaja, da se v primeru vročitve sodne pošiljke po postopku za nadomestno vročanje šteje, da je bila vročitev opravljena dne, ko naslovnik dvigne pisanje. Če ga ne dvigne v 15 dneh, pa po poteku tega roka.
Vročilnica, ki je javna listina, dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Skladno z določilom četrtega odstavka 224. člena ZPP je sicer dovoljeno dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena. Vendar zgolj z navedbo, da obvestila o priporočeni pošiljki tožena stranka ni prejela ter da ji na pošti pošiljka ni bila vročena, pritožnica domneve iz četrtega odstavka 224. člena ZPP, da ji je bila sodba vročena 29. 12. 2017, ni izpodbila.
ZST-1 tarifna številka 1121, 3009. ZST-1 člen 18, 18/1.
odmera sodne takse za pritožbo - odločba o stroških postopka v sodbi
Takso po tarif. št. 3009 je namreč treba plačati za postopek o pritožbi, vloženi samo zoper odločbo o stroških, ki jo je sodišče izdalo v odločbi o glavni stvari.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - nedovoljen predlog za oprostitev plačila sodne takse
Ker je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo iz procesnih razlogov, pritožnica tudi ne more uspeti s sklicevanjem na svoje finančne zmožnosti, niti na to, da je (po njenih pritožbenih trditvah) postopek za taksno oprostitev vzporedni postopek, ki je po svoji naravi podoben upravnemu postopku, zaradi česar naj bi bilo sodišče prve stopnje dolžno upoštevati določila ZPP o postopanju po uradni dolžnosti.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve - nemožnost unovčitve premoženja - nedovoljene pritožbene novote
Samo z zatrjevanimi likvidnostnimi težavami, brez pravočasnih in izkazanih navedb o nezmožnosti unovčitve njenega premoženja oziroma o tem, kako bi unovčitev premoženja ogrozila njeno dejavnost, tožeča stranka s predlogom za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ne more biti uspešna.
ZST-1 člen 1, 1/3, 34a, 34a/2. ZPP člen 343, 343/2, 366. ZD člen 163.
pritožba zoper sklep o dedovanju - ugotovitev vrednosti zapuščine - vrednost zapuščine zaradi odmere sodne takse - nepravilna odmera sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - rok za vložitev ugovora - prepozen ugovor zoper plačilni nalog - poprava očitnih napak
Pritožnik je izpodbijal ugotovljeno višino zapuščine, od katere je bila odmerjena višina sodne takse za sklep o dedovanju. Posledično je ugovarjal izdanemu plačilnemu nalogu, češ da je višina določenih taks odmerjena nepravilno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno najprej obravnavalo tisti del vloge, ki se nanaša na izpodbijanje plačilnega naloga in postopka s pritožbo zoper sklep o dedovanju še ni opravilo.
ZPP člen 454, 454/1, 457, 457/3. SZ-1 člen 17, 17/1, 30, 30/3.
spor majhne vrednosti - narok v sporih majhne vrednosti - stroški obratovanja in vzdrževanja večstanovanjske stavbe - stroški upravljanja, obratovanja in vzdrževanja - upravnik - obvestilo upravniku o spremembi lastništva posameznega dela
Etažni lastnik ne odgovarja za stroške upravljanja ter druge stroške, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe, ki nastanejo potem, ko je obvestil upravnika o spremembi lastninske pravice. Dejstvo, da je bila tožnica preko nepremičninskega posrednika obveščena o spremembi lastninske pravice na etažnem stanovanju, pomeni, da bivša etažna lastnica odgovarja za stroške, nastale do obvestila upravniku.
litispendenca v izvršilnem postopku - stroški predloga za izvršbo - potrebni stroški - naeminem laedere
Pogoj za litispendenco v izvršilnem postopku ni samo, da gre za postopka med istima strankama, za izterjavo istih terjatev, pogoj je tudi, da sta oziroma so v obeh postopkih ista izvršilna sredstva. V citiranih postopkih sta izvršilni sredstvi različni.
Nihče ne sme drugemu povzročati neutemeljene škode (načelo neminen laedere). Upnik je sicer upravičen do izdaje sklepa o izvršbi v tej zadevi, ni pa upravičen do plačila tako nastalih stroškov. Stroški predloga za izvršbo v tej zadevi torej niso potrebni stroški.
ZPP-UPB3 člen 105, 105/3, 105b, 105b/2, 108, 108/1, 108/4, 108/6.
nepodpisana tožba - zavrženje nedopolnjene tožbe
Sodišče prve stopnje je nepodpisano tožbo, ki je tožnik kljub pozivu na dopolnitev in opozorilu na posledice, če tega ne bo storil (prvi in šesti odstavek 108. člena ZPP), po določbi četrtega odstavka 108. člena ZPP utemeljeno zavrglo. Po določbi tretjega odstavka 105. člena ZPP vložnik vlogo mora lastnoročno podpisati. Odtis kazalca namesto podpisa je dovoljen, če vložnik ne zna ali se ne more podpisati. Pri tožniku nesporno ne gre za takšne ovire.
OZ člen 336, 336/1, 346, 356, 356/1. URS člen 14, 14/2, 22. ZIZ člen 7, 7/1, 7/4, 21, 21/2, 38c, 38c/1, 38c/2, 38c/5, 280, 280/1, 292, 292/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 27, 28, 29.
dokončni obračun izvršitelja - izvršilni naslov - splošni petletni zastaralni rok - desetletni zastaralni rok - pravna praznina - argument teleološke redukcije - zakonska analogija
Za terjatev izvršitelja, ki izhaja iz dokončnega obračuna, ni posebej predpisan daljši zastaralni rok, zato se na prvi pogled nakazuje uporaba določila glede splošnega zastaralnega roka. Vendar navedeno splošno določilo le navidezno ureja časovno komponento zastaranja navedene terjatve izvršitelja, saj zaradi svoje posebne narave ne spada med običajne terjatve, za katere je utemeljen splošni zastaralni rok. Terjatev izvršitelja, zajeta v dokončnem obračunu, ki je izvršilni naslov, je v bistvenem podobna judikatnim terjatvam. Obstoječo pravno praznino je sodišče druge stopnje zapolnilo tako, da je oblikovalo izjemo ob hkratnem sklepanju po podobnem glede že predpisane izjeme daljšega desetletnega zastaralnega roka, ki jo je zakonodajalec opredelil za judikatne terjatve. Sodišče druge stopnje pri svojem utemeljevanju odločitve sledi razlogom Vrhovnega sodišča, s katerimi je utemeljilo uporabo daljšega desetletnega zastaralnega roka iz prvega odstavka 356. člena OZ za terjatve, zajete v neposredno izvršljivem notarskem zapisu.
ZD člen 131, 131/1, 214, 214/2, 214/2-3. ZPP-UPB3 člen 196, 339, 339/2, 339/2-8. ZZZDR člen 211, 212, 215.
prirejenost upravnega in pravdnega postopka - postavitev skrbnika - skrbnik za poseben primer - začasni skrbnik zapuščine - enotno sosporništvo
Pritožba CSD P. je utemeljena iz razloga prirejenosti upravnega postopka in nepravdnega sodnega postopka ter ustavnega načela delitve oblasti iz drugega odstavka 3. člena Ustave Republike Slovenije. Sodišče zato ne more postavljati nalog upravnim organom. Sodišče prve stopnje ni imelo pravne podlage, da je CSD P. brez privolitve postavilo za skrbnika za posebni primer, četudi je menilo, da CSD ni izpolnil svoje dolžnosti iz 211. člena ZZZDR. Prav tako ni bilo podlage za naložitev skrbništva po drugem odstavku 131. člena ZD, kar je pravica CSD, ne dolžnost. Pritožbeno sodišče je zato njegovi pritožbi moralo ugoditi.
postopek za določitev najemnika stanovanja - prekinitev postopka - pravni interes za pritožbo - dovoljenost pritožbe - čas odločanja sodišča
Pritožbeni interes, ki je predpostavka za dovoljenost pritožbe, mora obstajati tako ob njeni vložitvi kot v celotnem pritožbenem postopku in ob času odločanja o pritožbi. Če po vložitvi pritožbe odpade, ker za pritožnika prvotna neugodnost izpodbijane sodbe ne more več nastopiti, je treba pritožbo zavreči ne glede na to, ali je bila prvotno dovoljena.
Sodna taksa mora biti plačana ob vložitvi pritožbe, najkasneje pa v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse. Če pritožnik sodne takse kljub temu ne plača, se šteje njegova pritožba za umaknjeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00017063
ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1, 371/1-9. KZ-1 člen 75, 75/5.
identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - odvzem premoženjske koristi - način odvzema premoženjske koristi - solidarna obveznost
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je s spremembo dejanskega opisa dejanja izvršitvena ravnanja pripisalo obema obtožencema, spremenilo njihovo vsebino predvsem v škodo obtoženega B. B., saj je, v primerjavi z očitki obtožnice, njegovo vlogo pri storitvi kaznivega dejanja opredelilo kot bistveno bolj intenzivno. Posledično pa ni mogoče sprejeti zaključkov prvostopenjskega sodišča, da je takšna sprememba dopustna.
Peti odstavek 75. člena KZ-1 (tudi) v primeru, ko se premoženjska korist odvzame več obtožencem (ali drugim osebam) na način, da so dolžni plačati denarni znesek, ki ustreza premoženjski koristi, izključuje nerazdelno (solidarno) naložitev v plačilo.
ZZVZZ člen 80, 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 232.
začasna nezmožnost za delo
Sodišče prve stopnje je po tem, ko je izvedenca še zaslišalo, imelo dovolj podlage za zaključek, da je bila tožnica v spornem obdobju začasno nezmožna za delo zaradi bolezni s skrajšanim delovnim časom, pri čemer je pravilno upoštevalo pomembno dejstvo, da ima tožnica že priznano pravico do premestitve na drugem delovnem mestu, to je na delovnem mestu z omejitvami. To pa pomeni, da je bila tožnica tudi v spornem obdobju začasno nezmožna za delo s skrajšanim delovnim časom z omejitvami, kot so bile ugotovljene v invalidskem postopku.
Po sodni praksi pritožbenega sodišča je poškodbo pri delu kot vzrok bolniškega staleža mogoče opredeliti le pod pogojem, da je začasna nezmožnost za delo neposredna posledica poškodbe. Bolezenska stanja, ki niso povezana s poškodbo, so lahko le bolezen. Celo poškodbe, do katere je prišlo med opravljanjem dela, ki je le povod oziroma t. i. sprožilni moment za bolezensko stanje, ni mogoče pravno kvalificirati kot poškodbe pri delu, temveč je vzrok za začasno nezmožnost za delo lahko le bolezen.
Iz strokovno prepričljivega mnenja sodne izvedenke ne izhaja, da bi pri tožniku prišlo do izgube delazmožnosti, temveč je še vedno pri njem podana zmanjšana delovna zmožnost za njegov poklic za manj kot 50 %. Glede na navedeno tudi po stališču pritožbenega sodišča pri tožniku ni podana I. kategorija invalidnosti in popolna nezmožnost za delo kot podlaga za priznanje pravice do invalidske pokojnine.