Izločitev sodnice, za kar se v pritožbi obdolženec smiselno zavzema, smejo glede na določbo drugega odstavka 41. člena ZKP stranke zahtevati najpozneje do konca glavne obravnave, če gre za izločitev iz razloga 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, ki jo v pritožbi smiselno uveljavlja obdolženec, lahko tudi med glavno obravnavo, če je razlog nastal po začetku glavne obravnave. Kot izhaja iz podatkov spisa obdolženec tekom postopka na prvi stopnji izločitev sodnice ni predlagal, niti ni navajal, da bi obstajale kakršnekoli okoliščine, ki bi kazale na pristransko vodenje in postopanje razpravljajoče sodnice. Zato je predlog obdolženca, "da se mu zamenja sodnik" neutemeljen.
zapuščina - obseg zapuščine - spor glede obsega zapuščine - napotitev na pravdo - skupno premoženje zakoncev - domneva skupnega premoženja - manj verjetna pravica dediča
Domneva se, da denarna sredstva na računu pripadajo imetniku računa. Domneva je izpodbojna.
ZPP člen 116, 116/1, 243, 254, 254/3, 298. URS člen 23, 23/1.
pravica do izjave v postopku - vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za opravo dejanja - dopolnitev izvedenskega mnenja - gluha oseba - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - sposobnost razumeti pouk - zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve
Za dopolnitev mnenja ali zaslišanje izvedenca ni potreben strankin predlog. Dvome, nejasnosti, pomanjkljivosti in protislovja v izvedenskem mnenju je potrebno glede na določila 254. člena ZPP odstraniti tako, da se najprej zahteva dopolnitev v pravdi pridobljenega izvedenskega mnenja (pisna ali/in z zaslišanjem), šele če se s tem ne odstranijo pomanjkljivosti, se določi drug izvedenec.
Za odločitev o utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje je odločilno (zgolj) dejstvo, ali je toženec, upoštevajoč, da gre za gluho osebo, razumel vsebino poziva, da mora odgovoriti na tožbo v tridesetih dneh s pravnim poukom o posledicah v primeru njegove pasivnosti.
Odločitev sodišča prve stopnje temelji na drugem odstavku 51. člena ZDZdr, ki se na podlagi drugega odstavka 75. člena ZDZdr uporablja tudi v postopku za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Po navedeni določbi v primeru zavrnitve predloga za sprejem stroške postopka krije predlagatelj, iz sredstev sodišča pa se krijejo le v primeru, če je predlagatelj izvajalec psihiatričnega zdravljenja, center za socialno delo, koordinator nadzorovane obravnave ali državno tožilstvo. Sporno stališče v izpodbijanem sklepu je torej pravilno.
Res je sicer, da je bilo predlagateljici s sklepom N 9/2016 naloženo, da nasprotni udeleženki odškodnino za razlaščeni nepremičnini plača v roku 30-tih dni po njegovi pravnomočnosti in da v času vložitve predloga in času, ko je o njem odločalo sodišče prve stopnje, pravnomočnost še ni nastopila. Vendar pa to ne pomeni podlage za zaključek, da nasprotna udeleženka s tem, ko ni sporočila računa, kamor bi ji predlagateljica lahko nakazala odškodnino, ni prišla v upniško zamudo. Obveznost plačati odškodnino namreč ni zapadla šele s pravnomočnostjo sklepa N 9/2016, ampak najkasneje s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. To je tudi razlog, da je predlagateljica zamudne obresti dolžna plačati že od takrat dalje. Drugi razlog pa je splošno pravilo, zapisano v 373. členu OZ, ki določa, da upnik predčasne izpolnitve denarne obveznosti ne sme odkloniti. Zgolj to, da je o denarni obveznosti odločeno s sodno odločbo, uporabe tega pravila ne izključuje.
ZZZDR člen 123, 129, 132. ZPP člen 159, 159/1. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 3.
preživninska obveznost staršev - višina preživnine za mladoletnega otroka - ponovno odločanje - spremenjene okoliščine - pridobitne zmožnosti zavezanca - potrebe upravičenca do preživnine - otroški dodatek - stroški postopka - sodna poravnava
Spremembe na strani preživninskega zavezanca ali upravičenca morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezanca, bodisi na povečane ali zmanjšane potrebe na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov upravičenca. Sklepanje na spremenjenost je mogoča le na podlagi primerjave podatkov o sedanjih okoliščinah s podatki o odločilnih okoliščinah v prejšnji odločbi, s katero je bila preživnina določena, spremenjena oziroma dogovorjena. Pozneje spremenjene okoliščine so torej nujni pogoj, da sodišče znova pretrese razmerje med odločilnimi dejavniki za določitev preživninskega zneska, kar pa ne pomeni, da imajo spremenjene okoliščine vselej za posledico ugoditev tožbenemu zahtevku.
Otroški dodatek je namenjen otroku in ne znižanju preživninske obveznosti preživninskega zavezanca. Je oblika denarne socialne pomoči, s katero se zadovoljujejo tiste potrebe mladoletnega otroka, ki jih roditelja zaradi skromnejših finančnih zmožnosti ne moreta zadovoljiti.
Preživljanje mladoletnega otroka je primarna dolžnost staršev, zato je pravno nepomembno kakšne dohodke ima partner preživninske zavezanke.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje - vročitev zamudne sodbe - obvestilo o prispelem pisanju
Iz toženčevih trditev in podatkov spisa je razvidno, da je bilo 1. 6. 2017 v predalčniku toženca puščeno obvestilo (in ne zamudna sodba), zato je zaključek sodišča, da je toženec za zamudo izvedel dne 1. 6. 2017, kar je bilo utemeljeno z dnevom prevzema zamudne sodbe, napačen. Kot izhaja iz vročilnice, je bilo namreč tožencu pisanje, to je zamudna sodba, puščeno v hišnem predalčniku 19. 6. 2017, zato je v svojem predalčniku dne 1. 6. 2017 očitno še ni mogel prevzeti.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00015137
ZVZD člen 3, 3-1. OZ člen 171, 922, 922/1, 944, 953, 953/3, 964.
povrnitev škode - nesreča pri delu (gradbišče) - odgovornost naročnika del - odgovornost izvajalca - gradbeni podizvajalec - kršitev pravil o varnosti in zdravju pri delu - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - zavarovanje pred odgovornostjo - izključitev zavarovalnega kritja - namenoma povzročena škoda - povzročitev škode po osebi, za katero odgovarja zavarovanec
Za škodo, ki je nastala delavcu pri opravljanju dela, ne odgovarja le oseba, pri kateri delavec opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ampak tudi oseba, pri kateri delavec opravlja delo na kakršnikoli drugi podlagi (1. točka 3. člena ZVZD). Po utrjenem stališču sodne prakse sodijo mednje naročniki del, ki so organizirali delovni proces na skupnem gradbišču in odgovarjali za nadzor glede varnosti pri delu tudi v razmerju do delavcev svojih podizvajalcev.
Pogodbena omejitev zavarovalnega kritja v primeru zavarovanja odgovornosti je dopustna le za primere, ko škodo namenoma povzročijo zavarovalec, zavarovanec ali zavarovalni upravičenec. Če škodo povzroči oseba, za katere ravnanja zavarovanec odgovarja, pa je zavarovalnica dolžna povrniti vso škodo ne glede na to, ali je bila povzročena iz malomarnosti ali namenoma (tretji odstavek 953. člena OZ).
zapuščinski postopek - zapustnikovi dolgovi - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - ugotovitev obsega zapuščine - pasiva zapuščine - terjatev upnika - ugotovitev obstoja upnikove terjatve - izjava o sprejemu dediščine - deklaratorna narava sklepa o dedovanju - udeleženci zapuščinskega postopka - ločitev zapuščine od premoženja dediča - zahteva za ločitev zapuščine - pogoji za ločitev zapuščine - sklep o dedovanju kot izvršilni naslov - izvršilni naslov - pravica do izjave
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče predstavilo celoten obseg zapuščine po pokojnem, tako aktivo kot do takrat znano pasivo, vse popisalo v zapisih, na podlagi teh informacij pa sta se dediča k dedovanju priglasila in sprejela zapuščino z vsemi pravicami in obveznostmi. Pritožbene navedbe, da se pritožnik o dolgovih zapustnika ni mogel izjasniti, ker z njimi ni bil seznanjen, glede na navedeno niso utemeljene.
Pritožnik je sodeloval v postopku in je imel možnost vpogleda v spis, zato mu sodišče s tem, ko mu ni vročalo posamičnih vlog upnikov, ni kršilo njegove pravice do izjave. Čeprav upniki v zapuščinskem postopku svoje terjatve lahko priglasijo, namreč niso stranke postopka, katerih vloge bi bilo treba vročati preostalim dedičem, to postanejo zgolj, če zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dediča na podlagi 143. člena ZD.
Sklep o dedovanju, tudi če v ugotovitvenem delu vsebuje opis pasive zapuščine, še vedno obdrži značaj ugotovitvene odločbe, zato dejstvo, da je v zapuščinskem postopku upnikova terjatev ugotovljena v sklepu o dedovanju, ne pomeni, da tak samostojni sklep predstavlja izvršilni naslov. Upniki bodo v primeru, da dediča terjatve ne bosta prostovoljno poravnala, plačilo morali uveljavljati v pravdi, kjer bo imel pritožnik še vedno možnost, da obstoju in obsegu terjatve nasprotuje.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje grožnje - preizkus pravilnosti dokazne ocene - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Kršitev kazenskega zakona namreč vselej predpostavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, le kazenski zakon ni uporabilo oziroma ga je uporabilo napačno, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da imata obdolžencu očitani kaznivi dejanji, kot sta opisani in izhajata iz izreka napadene sodbe vse zakonske znake kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 in kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Glede na navedeno se v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona iz člena 372/1 ZKP pokaže kot neutemeljen.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze
Na podlagi trditev in izpovedbe tožeče stranke je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je zakonska zveza zanjo nevzdržna. V taki situaciji mora sodišče razvezati zakonsko zvezo kljub temu, da bi želel drug zakonec v zakonski zvezi vztrajati. V nasprotnem primeru bi se namreč tožnico sililo v vztrajanje v (zanjo) nevzdržni zakonski zvezi, kar bi pomenilo poseg v njeno ustavno varovano dostojanstvo.
zamudni sklep - sklepčnost tožbe - v tožbi zatrjevana dejstva - nedopusten pritožbeni razlog - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Drugi toženec je tožbo tožnice osebno prejel, nanjo pa ni odgovoril v zakonsko določenem roku, zato je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da pasivnost tožene stranke pomeni priznanje dejanskih navedb tožeče stranke in posledično sodišču ni bilo treba ugotavljati dejanskega stanja temveč je vzelo v podlago zamudnega sklepa dejansko stanje, kot je bilo navedeno v tožbi.
ZKP člen 517, 517/1, 517/1-1, 517/2. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah (2013) člen 5, 5/5.
Za presojo, ali so izpolnjeni pogoji iz določb drugega odstavka 517. člena ZKP oziroma petega odstavka 5. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah je odločilno, da je iz okoliščin obsojenčevega ravnanja razvidno, da je razlog za njegov prihod v našo državo prav izognitev prestajanju zaporne kazni v tuji državi (v konkretni zadevi v Srbiji).
ZKP člen 285e. ZNPPol člen 112, 112/3, 123, 123/2, 123/2-9, 124, 124/1, 124/1-9, 128. Pravilnik o obdelavi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk podatkov (2013) člen 1, 1/2, 3, 3/1.
izločitev dokazov - zbirka osebnih podatkov - zbiranje osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - evidence policije - evidenca dogodkov - klic na operativno komunikacijski center (OKC) - telefonska številka
Sodišče prve stopnje v postopku ni raziskalo, v kakšne vrste zbirko podatkov je vpogledala policija z namenom pridobitve podatka o uporabniku telefonske številke in torej ni razčistilo, ali je šlo s strani policije dejansko za vpogled v "Evidenco dogodkov" iz 9. točke drugega odstavka 123. člena ZNPPol, ki je policijska evidenca in v kateri se zaradi opravljanja policijskih nalog lahko obdelujejo osebni podatki obtoženke, ali pa je šlo za vpogled v mrežno računalniško aplikacijo policije, v kateri se ob sprejemu klicev na interventno številko 113 beležijo relevantne informacije glede interventnega dogodka ter se podatki lahko obdelujejo le v obsegu in za namen iz tretjega odstavka 112. člena ZNPPol.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - pogoji za začasno zavarovanje - neskladje zakona z ustavo - prepoved retroaktivnosti
Izpodbijana sklepa temeljita na zmotnem stališču glede dopustnosti retroaktivne uporabe ZOPNI; sodišče prve stopnje posledično ni ugotavljajo odločilnih dejstev, in sicer kdaj je bilo kaznivo dejanje izvršeno oziroma premoženje (v obravnavanem primeru nepremičnine) pridobljeno. Po razveljavitvi prvega odstavka 57. člena ZOPNI se ta zakon tudi glede ukrepov za začasno zavarovanje premoženja ne more uporabljati za pravne položaje, ko je bilo kaznivo dejanje izvršeno oziroma premoženje pridobljeno pred uveljavitvijo ZOPNI.
Dejstvo, da je bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen ob izplačilu plač 5. 12. 2017 in 5. 3. 2018, tožbo pa je umaknil 4. 6. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitv. V konkretnem primeru je bistveno, da med delno izpolnitvijo in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, pri čemer je potrebno pojasniti, da razpis naroka, ki je bil kasneje preklican, ne pomeni oprave procesnega dejanja in ne vpliva na presojo, da je tožnik umaknil tožbo takoj po delni izpolnitvi. Bistveno namreč je, da je bila tožba delno umaknjena, preden je sodišče izvajalo procesna dejanja in ne koliko časa je poteklo od izpolnitve zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00014378
ZPP člen 8, 212, 214, 214/2, 215. OZ člen 126, 748, 748/1, 750, 943.
skladiščna pogodba - zavarovalna pogodba - vlomsko zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - nastanek zavarovalnega primera - vlom - trditveno in dokazno breme za nastanek zavarovalnega primera - porazdelitev dokaznega bremena - ugovor nenastale pravice - znižanje dokaznega standarda - dokazni standard verjetnosti - solidarne obveznosti - vsebina solidarnosti dolžnikov
Prva toženka, ki svoje evidence skladiščenega blaga ni vodila, čeprav bi jo skladno s skrbnostjo dobrega strokovnjaka morala, in je s tem sebi (pa tudi drugi toženki) bistveno otežila dokazni položaj, ni uspela z ničemer omajati dokazne vrednosti evidence tožeče stranke glede količine njenega blaga v zadevnem skladišču na dan 10. 5. 2013.
Trditveno in dokazno breme, da zavarovalni primer ni nastal (ugovor nenastale pravice), je na toženi stranki, pri čemer pa je tožeča stranka tista, ki mora dokazati svojo trditev, da je zavarovalni primer nastal (212. člen ZPP). Potrebno je torej upoštevati, da je pravna usodnost odločitve porazdeljena med obe stranki, zaradi česar mora biti enako porazdeljeno tudi dokazno tveganje. Enake porazdeljenosti pa ni mogoče doseči ob uporabi dokaznega standarda gotovosti, temveč le z dokaznim standardom verjetnosti.
Solidarna obveznost se ne tiče neposredno pravne podlage obveznosti toženk. Solidarna obveznost pomeni zgolj to, da odgovarja vsak dolžnik solidarne obveznosti upniku za celo obveznost in da lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni obveznost popolnoma izpolnjena. Skratka, pri solidarnosti dolžnikov gre za več obligacijskih razmerij, gre za več dolgov (ki lahko temeljijo na različnih pravnih podlagah), čeprav je dolgovana le ena stvar, eno upravičenje - to je odškodnina. V okviru zavarovalne vsote zato druga toženka za vtoževano škodo solidarno odgovarja s prvo toženko.
stroški stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - plačilo stroškov stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - izrek sklepa - predlog upravitelja - konkretizacija predloga za izplačilo nagrade stečajnega upravitelja - pritožba upnika
Pritožnik uveljavlja bistveno kršitev določb postopka zaradi nepreizkusljivosti odločitve. V pritožbi je navedel, da se je sodna praksa že večkrat izrekla, da sklepi o soglasju za plačilo stroškov stečajnega postopka, ki se v izreku sklicujejo na predlog upravitelja in ga razglašajo kot njegov sestavni del, niso dopustni. Pritožbeno sodišče se strinja z odgovorom upravitelja, da so te trditve povsem pavšalne, saj ni mogoče ugotoviti, katere primere ima pritožnik v mislih. Zato mu pritožbeno sodišče tudi ne more odgovoriti, ali je šlo v tistih primerih, ki jih je imel v mislih pritožnik, za enako oblikovan izrek kot v konkretnem primeru. Sicer pa gre v konkretnem primeru le za tehnično rešitev pripetega, namesto prekopiranega dela besedila, ki se nanaša na opredelitev vrste stroška in višino stroška, ki je bil predmet odločitve sodišča. Izrek izpodbijanega sklepa je jasen in ne pušča dvoma o vsebini odločitve.
organiziranje denarnih verig in nedovoljenih iger na srečo - ponzijeva shema - ponzijeva piramida - denarna veriga
Inkriminacija po prvem odstavku 212. člena KZ-1 se nanaša na denarne verige oziroma piramidne sheme (t.i. ponzijeve sheme), katerih bistvo je, da udeleženci vplačujejo denarne zneske organizatorjem ali drugim, v igro ali dejavnost predhodno vključenim udeležencem, obenem pa pričakujejo izplačila od drugih udeležencev, ki naj bi se za njimi vključili v tako igro ali dejavnost. Opisano veriženje denarnih sredstev je ključna prvina prepovedanih denarnih verig, saj je zanje značilno, da se financirajo z vplačili oziroma vložki novih udeležencev, celotna shema pa se podre, ko zmanjka novih vlagateljev in s tem prilivov novega kapitala, s katerim bi se lahko poplačali drugi, v igro ali dejavnost predhodno vključeni vlagatelji. Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da se mora storilec pri izvršitvi tega kaznivega dejanja zavedati in tudi hoteti, da gre pri denarni verigi za igro ali dejavnost, v kateri končni udeleženci plačane denarne zneske izgubijo in je s tega vidika zanje vselej "goljufiva".