aktivna procesna legitimacija - samostojni podjetnik posameznik - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - identično dejansko stanje - predhodno vprašanje - kazenski postopek - odškodninska odgovornost delavca - ekonomičnost postopka - stvarna pristojnost - ugovor stvarne pristojnosti
Dokler traja prekinitev postopka, sodišče prve stopnje ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, zato v času prekinitve postopka tudi ne more odločati o ugovoru toženca glede stvarne (ne)pristojnosti.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze
Na podlagi trditev in izpovedbe tožeče stranke je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je zakonska zveza zanjo nevzdržna. V taki situaciji mora sodišče razvezati zakonsko zvezo kljub temu, da bi želel drug zakonec v zakonski zvezi vztrajati. V nasprotnem primeru bi se namreč tožnico sililo v vztrajanje v (zanjo) nevzdržni zakonski zvezi, kar bi pomenilo poseg v njeno ustavno varovano dostojanstvo.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00015032
ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 157/4, 157/7, 168, 168/2, 168/3. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1. ZDDV-1 člen 32, 32/2, 33, 33/1, 33/6, 81.
sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - imetnik pravice proizvajalca fonogramov - nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - povrnitev škode - civilna kazen zaradi neavtoriziranega javnega priobčevanja fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestil - potni stroški, kilometrina, stroški za prehrano, dnevnice, regres - omejitev pogodbene avtonomije - neupravičena obogatitev - plačilo davka - plačilo davka na dodano vrednost od nadomestila za uporabo fonogramov - nastanek obveznosti obračuna DDV - exceptio illegalis - vezanost sodnika na ustavo in zakon
Stroški preverjanja, obdelave podatkov in kilometrine so že vključeni v stroške poslovanja kolektivne organizacije. Tega ne spreminja niti morebitna vsebina skupnega sporazuma, saj ne sme preseči zakonskih okvirov.
Če račun ni bil izdan, storitev pa je bila opravljena, se DDV obračuna najpozneje zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.
Glede na pravno podlago zahtevka, ki je neupravičena obogatitev, sta obseg prikrajšanja in višina obogatitve odvisna od tega, ali je bil od - čeprav neplačanega - zneska nadomestila DDV tudi odveden in ne le obračunan. To pomeni, da bi moral tožnik zatrjevati in dokazati, da je DDV računovodsko obračunal in ga državi tudi odvedel oziroma plačal. Šele v tem primeru bi lahko plačilo uspešno zahteval od uporabnika, saj v nasprotnem primeru njegov zahtevek nima obogatitvenega temelja.
Vsak potencialni razlaščenec se lahko sam odloči, ali bo pristal na ponujeno odškodnino ali pa bo, ker se ne strinja z višino, odločitev prepustil sodišču. Za pritožnico se je izteklo tako, da je prisojena odškodnina bistveno nižja od te, ki bi jo dobila, če bi sprejela ponujeno odškodnino v predsodnem postopku. Okoliščina, da so lastniki sosednjih nepremičnin na podlagi sporazuma prejeli višjo odškodnino, sama po sebi ne pomeni, da je pritožnica upravičena do prav take odškodnine. Upravičena je do odškodnine, ki temelji na cenitvi zemljišča, kot jo je v tem nepravdnem postopku v skladu z zakonsko določenimi kriteriji in strokovnimi standardi opravil izvedenec ustrezne stroke. Zato ne gre za to, da je izpodbijana odločitev "kazen, ker ni prostovoljno pristala na ponujeno odškodnino", ampak enostavno za posledico, kot se je kasneje izkazalo, razlaščenkine ne prave odločitve.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - priobčitev glasbenih del - male avtorske pravice - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - uporaba tarife - tarifa SAZAS - višina tarife - neupravičena pridobitev - primerno nadomestilo - pravna podlaga - pravna praznina
Pritožbeno sodišče je ob upoštevanju stališč Vrhovnega sodišča RS in vseh nespornih okoliščin primera presodilo, da je najbolj primerno in ustrezno nadomestilo za sporno obdobje tâko, kot ga je toženka plačevala tožniku pred odpovedjo pogodbe, torej v skladu z njo, to pa je 3,85 % od ustvarjenega prihodka.
funkcionalno zemljišče k stavbi - določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek določitve pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek po ZVEtL - splošni skupni del - katastrski podatek - zasebna lastnina - javna lastnina - javna cesta - pravica do uporabe - odločba o pravici - daljše trajanje
ZVEtL-1 na abstraktni ravni ne daje prednosti eni okoliščini pred drugimi, ampak jim je ustrezno težo dolžno dati sodišče ob upoštevanju namena zakona in okoliščin obravnavanega primera.
Prostorski akt, ki izvira iz obdobja po zgraditvi obravnavanih stavb, ne more predstavljati akta, na podlagi katerega je bila stavba zgrajena.
Dejstvu, da ne obstaja odločba o dodelitvi sporne nepremičnine v uporabo, utemeljeno ni bila pripisana odločilna teža, saj je zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe, že po samem zakonu sodilo k stavbi.
pravdni stroški upravičenca - ugovor razsojene stvari (res iudicata) - nagrada za ponovljen postopek
Sodišče prve stopnje je v tej zadevi s sklepom P 2125/2013 s 14. 12. 2016 zavrglo tožbo in odločilo o stroških postopka. Ta sklep je bil z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1010/2017 s 16. 8. 2017 v celoti razveljavljen, tako glede odločitve o glavni stvari kot tudi akcesorne stroškovne odločitve. Sklicevanje tožnikov, da je bilo o stroških tožene stranke v tem postopku že pravnomočno odločeno, zato ni utemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018911
ZNP člen 36, 36/1, 37, 134. ZEN člen 39, 39/6. ZPP člen 11.
postopek za sodno ureditev meje - izvedenec geodetske stroke - predujem za izvedenca - rok za plačilo predujma - prepozno plačilo - plačilo predujma za izvedenca po poteku roka - domneva umika predloga - ustavitev postopka - sodni rok - prekluziven rok - procesna dejanja strank - načelo ekonomičnosti postopka
Namen sodnih rokov je v zagotavljanju pospešitve postopka in je dosežen le, če sodišče po poteku roka že izda predvideno sankcijo. Če tega še ne stori, stranka pa - čeprav prepozno - naloženo ji procesno dejanje opravi, razlogov za izrek predvidene sankcije za njeno zamudo ni več. Sodišče prepozno opravljeno procesno dejanje lahko upošteva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015144
URS člen 29. ZKP-UPB8 člen 148, 148/4. KZ-1-UPB2 člen 83, 83/1, 83/2.
poučitev po 4.odst. 148.čl. zkp
V skladu z ustavno sodno prakso se ustavna pravica iz 29. člena Ustave Republike Slovenije, ki je v tem, da osumljeni ni dolžan izpovedati zoper sebe, lahko uresniči oziroma zagotovi le, če je osumljeni o njej popolnoma poučen. Vsaka njegova izjava zoper lastni procesni interes mora biti posledica popolnega razumevanja njegove procesne situacije, morebitne zlorabe ali zvijače pa niso dovoljene.
Po določbi drugega v zvezi s prvim odstavkom 83. člena ZKP je izjave oziroma izpovedbe osumljenega A.M. policistom, ne da bi ga le-ti pred tem poučili v smislu četrtega odstavka 148. člena ZKP, potrebno po uradni dolžnosti izločiti iz spisa, saj se nanje sodna odločba ne sme opirati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00014378
ZPP člen 8, 212, 214, 214/2, 215. OZ člen 126, 748, 748/1, 750, 943.
skladiščna pogodba - zavarovalna pogodba - vlomsko zavarovanje - splošni zavarovalni pogoji - nastanek zavarovalnega primera - vlom - trditveno in dokazno breme za nastanek zavarovalnega primera - porazdelitev dokaznega bremena - ugovor nenastale pravice - znižanje dokaznega standarda - dokazni standard verjetnosti - solidarne obveznosti - vsebina solidarnosti dolžnikov
Prva toženka, ki svoje evidence skladiščenega blaga ni vodila, čeprav bi jo skladno s skrbnostjo dobrega strokovnjaka morala, in je s tem sebi (pa tudi drugi toženki) bistveno otežila dokazni položaj, ni uspela z ničemer omajati dokazne vrednosti evidence tožeče stranke glede količine njenega blaga v zadevnem skladišču na dan 10. 5. 2013.
Trditveno in dokazno breme, da zavarovalni primer ni nastal (ugovor nenastale pravice), je na toženi stranki, pri čemer pa je tožeča stranka tista, ki mora dokazati svojo trditev, da je zavarovalni primer nastal (212. člen ZPP). Potrebno je torej upoštevati, da je pravna usodnost odločitve porazdeljena med obe stranki, zaradi česar mora biti enako porazdeljeno tudi dokazno tveganje. Enake porazdeljenosti pa ni mogoče doseči ob uporabi dokaznega standarda gotovosti, temveč le z dokaznim standardom verjetnosti.
Solidarna obveznost se ne tiče neposredno pravne podlage obveznosti toženk. Solidarna obveznost pomeni zgolj to, da odgovarja vsak dolžnik solidarne obveznosti upniku za celo obveznost in da lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni obveznost popolnoma izpolnjena. Skratka, pri solidarnosti dolžnikov gre za več obligacijskih razmerij, gre za več dolgov (ki lahko temeljijo na različnih pravnih podlagah), čeprav je dolgovana le ena stvar, eno upravičenje - to je odškodnina. V okviru zavarovalne vsote zato druga toženka za vtoževano škodo solidarno odgovarja s prvo toženko.
krajevna pristojnost - spor o stvarnih pravicah na nepremičnini - spor o premoženjskih razmerjih med zakoncema - neveljavnost sporazuma o delitvi skupnega premoženja - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - atrakcija pristojnosti - nepristranskost in neodvisnost sojenja - izločitev sodnika - delegacija pristojnosti
Sodna praksa in pravna teorija stojita na stališču, da gre za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah tudi v primeru, če se s tožbo zahteva ugotovitev deležev zakoncev na skupnem premoženju v katerega spadajo tudi nepremičnine ter da za spore o premoženjskih razmerjih med zakoncema veljajo glede nepremičnin pravila o izključni pristojnosti po legi nepremičnine.
Ugotovitveni zahtevek, kot ga je postavil tožnik (da se ugotovi, da je imel tožnik posest in da ga je toženec na v zahtevku opredeljen način v tej posesti motil), je v motenjskem sporu po mnenju teorije in (novejše) sodne prakse nepotreben, ob upoštevanju 181. člena ZPP pa celo nedovoljen. Pred odločitvijo o zahtevku je sicer potrebno ugotoviti, ali je prišlo do odvzema ali motenja posesti, vendar pa te dejanske ugotovitve sodijo v obrazložitev in ne v izrek.
Tožnik za zahtevek kot ga je postavil (z njim zahteva le odstranitev enega od betonskih zidov z ograjo), nima pravnega interesa. S tako postavljenim zahtevkom namreč tožnik želenega pravnega varstva ne bo dosegel. Vožnje po sporni poti, tudi če bi toženec betonski zid, ki stoji na meji, odstranil ter odstranil tudi navoženo zemljo in teren utrdil, ne bi bile mogoče, saj bi jih preprečeval drugi (na pot) postavljen betonski zid. Tožnik zato z dajatvenim tožbenim zahtevkom, kot ga uveljavlja v tem sporu, ne more uspeti.
skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost - zakonski zadržek za obstoj zunajzakonske skupnosti - formalno obstoječa zakonska zveza - družbena pogodba (societas)
Prej sklenjena in obstoječa zakonska zveza je zakonska ovira za sklenitev nove zakonske zveze, torej tudi za nastanek pravno priznane zunajzakonske skupnosti. Nove zakonske zveze ni dovoljeno skleniti, dokler prejšnja zakonska zveza ne preneha ali ni razveljavljena (20. člen ZZZDR). Zakonska zveza, sklenjena v nasprotju z 20. členom ZZZDR, je neveljavna (32. člen ZZZDR). Dejstvo, da je bila toženka v času, ko naj bi s tožnikom živela v skupnosti, poročena, je torej pravno relevantno. Glede na določila 20. in 51. člena ZZZDR pravdni stranki, v primeru obstoja zakonskega zadržka za veljavno sklenitev zakonske zveze, ne moreta pridobivati skupnega premoženja. Takšna odločitev bi bila v nasprotju s kogentnimi določbami ZZZDR, ki urejajo predpostavke instituta skupnega premoženja, in kot taka materialnopravno napačna.
kaznivo dejanje nasilja v družini - kaznivo dejanje grožnje - preizkus pravilnosti dokazne ocene - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje
Kršitev kazenskega zakona namreč vselej predpostavlja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno, le kazenski zakon ni uporabilo oziroma ga je uporabilo napačno, kar pa v obravnavani zadevi ni primer. Sicer pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da imata obdolžencu očitani kaznivi dejanji, kot sta opisani in izhajata iz izreka napadene sodbe vse zakonske znake kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 in kaznivega dejanja grožnje po prvem odstavku 135. člena KZ-1. Glede na navedeno se v pritožbi uveljavljani pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona iz člena 372/1 ZKP pokaže kot neutemeljen.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00015137
ZVZD člen 3, 3-1. OZ člen 171, 922, 922/1, 944, 953, 953/3, 964.
povrnitev škode - nesreča pri delu (gradbišče) - odgovornost naročnika del - odgovornost izvajalca - gradbeni podizvajalec - kršitev pravil o varnosti in zdravju pri delu - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - zavarovanje pred odgovornostjo - izključitev zavarovalnega kritja - namenoma povzročena škoda - povzročitev škode po osebi, za katero odgovarja zavarovanec
Za škodo, ki je nastala delavcu pri opravljanju dela, ne odgovarja le oseba, pri kateri delavec opravlja delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ampak tudi oseba, pri kateri delavec opravlja delo na kakršnikoli drugi podlagi (1. točka 3. člena ZVZD). Po utrjenem stališču sodne prakse sodijo mednje naročniki del, ki so organizirali delovni proces na skupnem gradbišču in odgovarjali za nadzor glede varnosti pri delu tudi v razmerju do delavcev svojih podizvajalcev.
Pogodbena omejitev zavarovalnega kritja v primeru zavarovanja odgovornosti je dopustna le za primere, ko škodo namenoma povzročijo zavarovalec, zavarovanec ali zavarovalni upravičenec. Če škodo povzroči oseba, za katere ravnanja zavarovanec odgovarja, pa je zavarovalnica dolžna povrniti vso škodo ne glede na to, ali je bila povzročena iz malomarnosti ali namenoma (tretji odstavek 953. člena OZ).
zapuščinski postopek - zapustnikovi dolgovi - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - ugotovitev obsega zapuščine - pasiva zapuščine - terjatev upnika - ugotovitev obstoja upnikove terjatve - izjava o sprejemu dediščine - deklaratorna narava sklepa o dedovanju - udeleženci zapuščinskega postopka - ločitev zapuščine od premoženja dediča - zahteva za ločitev zapuščine - pogoji za ločitev zapuščine - sklep o dedovanju kot izvršilni naslov - izvršilni naslov - pravica do izjave
Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče predstavilo celoten obseg zapuščine po pokojnem, tako aktivo kot do takrat znano pasivo, vse popisalo v zapisih, na podlagi teh informacij pa sta se dediča k dedovanju priglasila in sprejela zapuščino z vsemi pravicami in obveznostmi. Pritožbene navedbe, da se pritožnik o dolgovih zapustnika ni mogel izjasniti, ker z njimi ni bil seznanjen, glede na navedeno niso utemeljene.
Pritožnik je sodeloval v postopku in je imel možnost vpogleda v spis, zato mu sodišče s tem, ko mu ni vročalo posamičnih vlog upnikov, ni kršilo njegove pravice do izjave. Čeprav upniki v zapuščinskem postopku svoje terjatve lahko priglasijo, namreč niso stranke postopka, katerih vloge bi bilo treba vročati preostalim dedičem, to postanejo zgolj, če zahtevajo ločitev zapuščine od premoženja dediča na podlagi 143. člena ZD.
Sklep o dedovanju, tudi če v ugotovitvenem delu vsebuje opis pasive zapuščine, še vedno obdrži značaj ugotovitvene odločbe, zato dejstvo, da je v zapuščinskem postopku upnikova terjatev ugotovljena v sklepu o dedovanju, ne pomeni, da tak samostojni sklep predstavlja izvršilni naslov. Upniki bodo v primeru, da dediča terjatve ne bosta prostovoljno poravnala, plačilo morali uveljavljati v pravdi, kjer bo imel pritožnik še vedno možnost, da obstoju in obsegu terjatve nasprotuje.
Izločitev sodnice, za kar se v pritožbi obdolženec smiselno zavzema, smejo glede na določbo drugega odstavka 41. člena ZKP stranke zahtevati najpozneje do konca glavne obravnave, če gre za izločitev iz razloga 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, ki jo v pritožbi smiselno uveljavlja obdolženec, lahko tudi med glavno obravnavo, če je razlog nastal po začetku glavne obravnave. Kot izhaja iz podatkov spisa obdolženec tekom postopka na prvi stopnji izločitev sodnice ni predlagal, niti ni navajal, da bi obstajale kakršnekoli okoliščine, ki bi kazale na pristransko vodenje in postopanje razpravljajoče sodnice. Zato je predlog obdolženca, "da se mu zamenja sodnik" neutemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00015406
ZD člen 141. ZZZDR člen 12. ZPP člen 184, 184/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 405, 406.
dediščinska tožba - izročitev dela zapuščine - dedna pravica - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - obstoj zunajzakonske skupnosti - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - obrazloženost sodbe - sklicevanje na razloge v razveljavljeni sodbi - ponovna obravnava - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - nerazumljiv izrek - solidarnost na upniški strani - deljiva denarna terjatev - uveljavljanje več enakih zahtevkov v isti pravdi - isti zahtevek - solidarno (nerazdelno) plačilo - razdelna obveznost - poštenost dediča - zadostna skrbnost - ugovor zastaranja - zastaralni rok za dediščinsko tožbo - pomanjkljiva presoja in ocena navedb
Obrazložitev sodbe mora biti takšna, da je omogočeno strankama in višjemu sodišču le na njeni podlagi ugotoviti razloge, zaradi katerih je sodišče sprejelo odločitev, ki jo vsebuje izrek sodbe. Sklicevanje na razloge druge sodbe, ki je bila izdana v isti pravdni zadevi, vendar je bila razveljavljena, zahtevi po obrazloženosti ne zadosti. S tem, ko je bila sodba razveljavljena, del njene obrazložitve namreč ni mogel postati pravnomočen, čeprav se je pritožbeno sodišče z njim strinjalo in to v svojem sklepu obrazložilo.
Tožniki s primarnim in podrejenim zahtevkom uveljavljajo isti zahtevek. Tega ne spremeni dejstvo, da so s primarnim zahtevkom uveljavljali solidarno plačilo vtoževane terjatve, saj je zahtevek za razdelno plačilo vključen v zahtevek za nerazdelno plačilo iste terjatve. Če tožnik s primarnim tožbenim zahtevkom uveljavlja isti zahtevek kot s podrejenim, gre za navidezno podrejeno kumulacijo. Slednjo sodišče reši tako, da več zahtevkov obravnava kot en zahtevek in odloči o najvišje postavljenem zahtevku, ne glede na to, ali je takšnega tožnik oblikoval v okviru podrejenega ali primarnega zahtevka.
Sodišče prve stopnje mora celovito oceniti navedbe in dokaze strank glede toženkine poštenosti. Izhodišče za to presojo ne bo, ali je toženka vedela za dedno pravico tožnikov, temveč, ali je vedela oziroma morala in mogla vedeti, da ni edina dedinja zapustnika.
Obseg dajatvenega zahtevka, vključno z obveznostjo plačila zakonskih zamudnih obresti, je tudi pri dediščinski tožbi odvisen od tega, ali je bil dedič dobroveren ali nedobroveren posestnik zapuščine.
Zastaralni rok po 141. členu ZD začne teči šele tedaj, ko je prišlo do konflikta pravnih položajev pravega in deklariranega dediča; zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe ne more preteči, dokler zapuščinski postopek ni končan; uveljavljanje pravice v zapuščinskem postopku pretrga tek zastaralnega roka iz 141. člena ZD.
ZPP člen 116, 116/1, 243, 254, 254/3, 298. URS člen 23, 23/1.
pravica do izjave v postopku - vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za opravo dejanja - dopolnitev izvedenskega mnenja - gluha oseba - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - sposobnost razumeti pouk - zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve
Za dopolnitev mnenja ali zaslišanje izvedenca ni potreben strankin predlog. Dvome, nejasnosti, pomanjkljivosti in protislovja v izvedenskem mnenju je potrebno glede na določila 254. člena ZPP odstraniti tako, da se najprej zahteva dopolnitev v pravdi pridobljenega izvedenskega mnenja (pisna ali/in z zaslišanjem), šele če se s tem ne odstranijo pomanjkljivosti, se določi drug izvedenec.
Za odločitev o utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje je odločilno (zgolj) dejstvo, ali je toženec, upoštevajoč, da gre za gluho osebo, razumel vsebino poziva, da mora odgovoriti na tožbo v tridesetih dneh s pravnim poukom o posledicah v primeru njegove pasivnosti.