tožbeni zahtevek za plačilo denarnega zneska - kreditna pogodba - poroštvo - poroštvena pogodba - pisna izjava - ničnost poroštvene izjave - pogodbena obveznost - določna opredelitev - pristop k dolgu - pogodba o pristopu k dolgu - pravni učinek pravdnih dejanj - dodatni rok za izpolnitev - razveza pogodbe - nova dejanska podlaga - tožbeni predlog - enak tožbeni zahtevek - naknadna kumulacija tožbenih zahtevkov - sprememba tožbe
Namen obličnosti poroštvene izjave terja, da mora biti v poroštveni izjavi opredeljena obveznost, na katero se poroštvo nanaša. Če obveznost ni opredeljena ali ni opredeljena tako, da jasno razkriva vse elemente, ki so pomembni za presojo porokovega pravnega položaja, zlasti teže in pomena posledic njegove zaveze, pogoj iz 1013. člena OZ ni izpolnjen.
Pristopa k dolgu in poroštva ni mogoče enačiti. Gre namreč za različna pravna instituta, ki sta posebej urejena v OZ. Razlika med njima je zlasti v tem, da je pristopnik k dolgu zavezan upniku kot dolžnik in izpolnjuje svoj dolg, zaradi česar v primeru izpolnitve dolga nima pravice do regresa nasproti prvotnemu dolžniku, kar pa ne velja za poroka, ki jamči za tuj dolg. Ker iz Pogodbe o pristopu k dolgu z dne 3. 11. 2011 izhaja, da se je toženec zavezal kot pristopnik k dolgu, na njeni podlagi tako ni mogoče zaključiti, da se je zavezal tudi kot porok, oziroma navedene pogodbe in Izjave poroka z dne 2. 11. 2011 (četudi ta ne bi bila nična) ni mogoče skupaj obravnavati, kot je to storilo sodišče prve stopnje.
Učinek in veljavnost dejanj tožnice zoper toženca (postopek opominjanja, odpoved kreditne pogodbe in zastaranje terjatve tožnice) je bilo zato treba presojati po pravilih, ki veljajo za razmerje med pristopnikom k dolgu in upnikom in ne po pravilih, ki veljajo za razmerje med porokom in upnikom.
Tožnica mora (med drugim) izkazati, da je bila za toženca predmetna kreditna pogodba veljavno razdrta.
Obvestilo z dodatnim rokom za izpolnitev je predpostavka za razvezo pogodbe in predčasno zapadlost celotne terjatve
funkcionalno zemljišče k stavbi - določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek določitve pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek po ZVEtL - splošni skupni del - katastrski podatek - zasebna lastnina - javna lastnina - javna cesta - pravica do uporabe - odločba o pravici - daljše trajanje
ZVEtL-1 na abstraktni ravni ne daje prednosti eni okoliščini pred drugimi, ampak jim je ustrezno težo dolžno dati sodišče ob upoštevanju namena zakona in okoliščin obravnavanega primera.
Prostorski akt, ki izvira iz obdobja po zgraditvi obravnavanih stavb, ne more predstavljati akta, na podlagi katerega je bila stavba zgrajena.
Dejstvu, da ne obstaja odločba o dodelitvi sporne nepremičnine v uporabo, utemeljeno ni bila pripisana odločilna teža, saj je zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe, že po samem zakonu sodilo k stavbi.
ZKP člen 517, 517/1, 517/1-1, 517/2. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah (2013) člen 5, 5/5.
Za presojo, ali so izpolnjeni pogoji iz določb drugega odstavka 517. člena ZKP oziroma petega odstavka 5. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah je odločilno, da je iz okoliščin obsojenčevega ravnanja razvidno, da je razlog za njegov prihod v našo državo prav izognitev prestajanju zaporne kazni v tuji državi (v konkretni zadevi v Srbiji).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00015889
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 357. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 99, 99/2. ZIZ člen 38, 38c, 93, 289, 293. OZ člen 131, 378, 299, 299/1.
odškodninska odgovornost izvršitelja - poplačilo upnikov iz stečajne mase - prodaja vrednostnih papirjev - plačilo stroškov stečajnega postopka - posredniška provizija - borza vrednostnih papirjev - borzna posrednica - stečajna masa - izvršilni stroški - krivdna odškodninska odgovornost - zmanjšanje premoženja - profesionalna skrbnost - sodni izvršitelj kot stranka v postopku - prekinitev postopka - osebni stečaj fizične osebe - stečajni postopek nad dolžnikom - izdaja odločbe sodišča druge stopnje - sprememba pravilnika - kasnejša sprememba predpisov - zastavni upnik - prekoračitev zahtevka
Tožnica je upravičena do nakazila celotne kupnine za na borzi prodane delnice in ne le do zneska, zmanjšanega za stroške posredniške provizije. Ker si je toženec brez pravne podlage zadržal del kupnine, je prekršil svojo profesionalno skrbnost, zato tožnici odgovarja za nastalo škodo oziroma zmanjšanje njenega premoženja.
Zoper toženca je bil začet postopek osebnega stečaja. Z navedenim dnem je prišlo do prekinitve postopka. Ker pa je bil stečajni postopek začet po tem, ko je toženec vložil pritožbo in je že potekel tudi rok za toženčev odgovor na tožničino pritožbo, je sodišče druge stopnje ob upoštevanju drugega odstavka 207. člena ZPP po seji senata izdalo odločbo, saj s tem niso v ničemer ogrožena procesna upravičenja strank.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00015032
ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 157/4, 157/7, 168, 168/2, 168/3. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1. ZDDV-1 člen 32, 32/2, 33, 33/1, 33/6, 81.
sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - imetnik pravice proizvajalca fonogramov - nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - povrnitev škode - civilna kazen zaradi neavtoriziranega javnega priobčevanja fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestil - potni stroški, kilometrina, stroški za prehrano, dnevnice, regres - omejitev pogodbene avtonomije - neupravičena obogatitev - plačilo davka - plačilo davka na dodano vrednost od nadomestila za uporabo fonogramov - nastanek obveznosti obračuna DDV - exceptio illegalis - vezanost sodnika na ustavo in zakon
Stroški preverjanja, obdelave podatkov in kilometrine so že vključeni v stroške poslovanja kolektivne organizacije. Tega ne spreminja niti morebitna vsebina skupnega sporazuma, saj ne sme preseči zakonskih okvirov.
Če račun ni bil izdan, storitev pa je bila opravljena, se DDV obračuna najpozneje zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.
Glede na pravno podlago zahtevka, ki je neupravičena obogatitev, sta obseg prikrajšanja in višina obogatitve odvisna od tega, ali je bil od - čeprav neplačanega - zneska nadomestila DDV tudi odveden in ne le obračunan. To pomeni, da bi moral tožnik zatrjevati in dokazati, da je DDV računovodsko obračunal in ga državi tudi odvedel oziroma plačal. Šele v tem primeru bi lahko plačilo uspešno zahteval od uporabnika, saj v nasprotnem primeru njegov zahtevek nima obogatitvenega temelja.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - priobčitev glasbenih del - male avtorske pravice - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - uporaba tarife - tarifa SAZAS - višina tarife - neupravičena pridobitev - primerno nadomestilo - pravna podlaga - pravna praznina
Pritožbeno sodišče je ob upoštevanju stališč Vrhovnega sodišča RS in vseh nespornih okoliščin primera presodilo, da je najbolj primerno in ustrezno nadomestilo za sporno obdobje tâko, kot ga je toženka plačevala tožniku pred odpovedjo pogodbe, torej v skladu z njo, to pa je 3,85 % od ustvarjenega prihodka.
aktivna procesna legitimacija - samostojni podjetnik posameznik - prekinitev postopka - pogoji za prekinitev postopka - identično dejansko stanje - predhodno vprašanje - kazenski postopek - odškodninska odgovornost delavca - ekonomičnost postopka - stvarna pristojnost - ugovor stvarne pristojnosti
Dokler traja prekinitev postopka, sodišče prve stopnje ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj, zato v času prekinitve postopka tudi ne more odločati o ugovoru toženca glede stvarne (ne)pristojnosti.
Ni relevantno, ali bi bili za predlagano poenostavljeno prisiljeno poravnavo pripravljeni glasovati še drugi upniki iz posodobljenega seznama terjatev, saj je bila kvota za sprejem poenostavljene prisilne poravnave že dosežena, poenostavljena prisilna poravnava pa skladno s četrtim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP učinkuje za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev, torej tudi za terjatve tistih upnikov iz tega seznama, ki za poenostavljeno prisilno poravnavo niso glasovali.
Z izpodbijanim sklepom je torej dolžnik dosegel pravno varstvo, ki ga je zasledoval skladno z 221.f členom ZFPPIPP vloženo zahtevo za potrditev poenostavljene prisilne poravnave. S pritožbo torej zase boljšega izida pritožbenega postopka ne more izposlovati, zato mu je treba odreči pravni interes za pritožbo.
ZKP člen 285e. ZNPPol člen 112, 112/3, 123, 123/2, 123/2-9, 124, 124/1, 124/1-9, 128. Pravilnik o obdelavi podatkov o elektronskih komunikacijah policije in o dostopu do policijskih zbirk podatkov (2013) člen 1, 1/2, 3, 3/1.
izločitev dokazov - zbirka osebnih podatkov - zbiranje osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - evidence policije - evidenca dogodkov - klic na operativno komunikacijski center (OKC) - telefonska številka
Sodišče prve stopnje v postopku ni raziskalo, v kakšne vrste zbirko podatkov je vpogledala policija z namenom pridobitve podatka o uporabniku telefonske številke in torej ni razčistilo, ali je šlo s strani policije dejansko za vpogled v "Evidenco dogodkov" iz 9. točke drugega odstavka 123. člena ZNPPol, ki je policijska evidenca in v kateri se zaradi opravljanja policijskih nalog lahko obdelujejo osebni podatki obtoženke, ali pa je šlo za vpogled v mrežno računalniško aplikacijo policije, v kateri se ob sprejemu klicev na interventno številko 113 beležijo relevantne informacije glede interventnega dogodka ter se podatki lahko obdelujejo le v obsegu in za namen iz tretjega odstavka 112. člena ZNPPol.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NOTARIAT - PRAVO EVROPSKE SKUPNOSTI - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00016029
ZIZ člen 1, 17, 17/1, 17/1-2, 20a, 20a/1, 20a/3, 20a/4, 20a/5, 26, 26/1, 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-5, 71, 71/1, 71/1-5. OZ člen 86, 111, 111/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14. ZN člen 4. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1.
neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o izvršbi - dokazovanje zapadlosti terjatve - odpoklicno upravičenje - konkretizacija zahtevka - narok v izvršilnem postopku - ničnost - kredit v CHF - načelo formalne legalitete - nepošteni pogodbeni pogoji - varstvo potrošnikov - odlog izvršbe
Notarski zapis je neposredno izvršljiv in predstavlja izvršilni naslov, saj je dolžnik v njem soglašal z neposredno izvršljivostjo, terjatev pa je tudi zapadla.
Ureditev poenostavljenega izkazovanja zapadlosti v 20.a členu ZIZ je specialnejša v nasprotju s 26. členom ZIZ, ki se nanaša na splošna pravila izkazovanja zapadlosti pogojne terjatve, zato v primeru izkazovanja zapadlosti terjatve po notarskem zapisu, ki je ločeno in posebej urejena v 20.a členu ZIZ, zahteve iz 26. člena ZIZ ne pridejo v poštev.
Določilo notarskega zapisa, da upnik v primeru zamude s plačili lahko „odstopi od pogodbe“, je le posledica nedoslednega izražanja, saj uresničitev odpoklicnega upravičenja ne povzroči razveze pogodbe, temveč povzroči samo predčasno dospelost preostalih obrokov kredita. „Odstop od pogodbe“ je v konkretnem primeru po svojem pravem namenu torej le prenehanje možnosti kreditojemalca, da svojo obveznost plačuje obročno, temveč mora zaradi neizpolnjevanja rednih obveznosti upniku terjatev poravnati takoj v celotnem še neplačanem znesku – terjatev torej zapade v plačilo takoj.
Upnik je že v predlogu za izvršbo natančno pojasnil višino terjatve po vsaki od kreditnih pogodb, ki jo je tudi specificiral po posameznih postavkah (glavnica, redne obresti, zakonite zamudne obresti in stroški) ter pojasnil tečaj, po katerem je terjatev pretvoril iz CHF v EUR. V odgovoru na ugovor pa je upnik priložil še izpise in razknjižbo vplačil, obračune nezapadle glavnice, obračune obresti ter izpis obračunov stroškov, iz katerih so razvidni časovno sosledje zapadanja obrokov in stroškov v plačilo, način poračunavanja prejetih plačil, način izračuna obresti ter obrestna mera. Z opisano ustrezno razčlenjenostjo, strukturiranostjo in identifikacijo terjatve je bilo dolžniku omogočeno, da se s terjatvijo seznani in jo ustrezno preizkusi, s tem pa je bilo breme obrazloženega nasprotovanja višini terjatve prevaljeno nanj.
V izvršilnem postopku narok ni obligatoren, temveč ga sodišče opravi le, kadar zakon tako določa ali kadar oceni, da je to smotrno. V konkretnem primeru zakon naroka ne predpisuje, ravno tako pa ob dejstvu, da ga je dolžnik predlagal le za izvedbo dokazov v zvezi z navedbami, ki niso pravno odločilne, ni mogoče zaključiti, da bi bil smotrn za odločitev v zadevi.
Ničnosti v izvršilnem postopku ni mogoče uveljavljati oziroma ob upoštevanju načela stroge formalne legalitete ali vezanosti na izvršilni naslov izvršilno sodišče ne sme posegati v izvršilni naslov in presojati njegove materialnopravne pravilnosti, temveč je njegova naloga le, da ga izvrši tako, kot se ta glasi.
Soglasje z neposredno izvršljivostjo je enostranska procesna dispozicija, katere namen je nastanek izvršilnega naslova. Razpolaganje s pravovarstvenim zahtevkom sicer ni dovoljeno, če to nasprotuje prisilnim predpisom ali moralnim pravilom, pri čemer predhoden preizkus skladnosti s prisilnimi predpisi in moralo pri sklepanju pravnih poslov v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa opravi že notar kot oseba javnega zaupanja, vešča pravne stroke. Vendar pa ko je enkrat dano soglasje za neposredno izvršljivost, to povzroči, da notarski zapis pridobi lastnost izvršilnega naslova, ne glede na to, da je v njem določena obveznost, glede katere ni dovoljena poravnava. Takšno razlago potrjujejo tudi določbe ZIZ, ki kot kasnejši zakon kot predpostavki, da je notarski zapis izvršilni naslov, določa zgolj soglasje z neposredno izvršljivostjo in zapadlost terjatve. Da je temu tako, potrjuje tudi ugovorni razlog iz 5. točke prvega odstavka 55. člena v zvezi s tretjim odstavkom 17. člena ZIZ, v skladu s katerim izvršba ni dopustna, če je obveznost iz notarskega zapisa, na podlagi katerega je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično. Šele razveljavitev ali ugotovitev ničnosti obveznosti iz notarskega zapisa z odločbo torej predstavlja ugovorni razlog v izvršilnem postopku.
Dolžnik uveljavlja, da je stališče, da se v izvršilnem postopku ničnost ne more uveljavljati, v nasprotju z evropskim pravom, vendar takim navedbam ni mogoče slediti. Kljub temu, da izvršilno sodišče ne presoja ugovora ničnosti obveznosti, ki izhaja iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, namreč v slovenskem pravnem redu obstajajo druga ustrezna in učinkovita sredstva za preprečevanje uporabe nepoštenih pogojev v potrošniških pogodbah. Naš sistem tako na eni strani že notarjem nalaga preizkus skladnosti pravnega posla z javnim redom, po drugi strani pa dolžniku omogoča, da začne sodni postopek za ugotovitev neveljavnosti pogodbe brez rokovnih omejitev in ne glede na to, ali izvršba že teče. V tem (pravdnem) postopku ima sodišče pooblastila, da po uradni dolžnosti pazi na nedovoljenost nepoštenih pogodbenih pogojev, dolžnik pa ima v primeru, ko tečeta oba postopka vzporedno, možnost predlagati odlog izvršbe. S tem je po mnenju višjega sodišča zadoščeno zahtevam prakse Sodišča EU za učinkovito varstvo potrošnikov ter tudi zahtevam iz Direktive 93/13.
Glede na to, da je postopek prodaje vozila po pooblastilu zunajzakonske partnerke M.K., ki je bila formalni lastnik vozila, opravil obdolženec in da je on spravil oškodovanko z lažnivim zatrjevanjem o številu prevoženih kilometrov v zmoto, navedeni podatek pa je bil odločilen, da se je oškodovanka odločila za nakup vozila, pri čemer je obdolženi vedel, da je imelo vozilo že 25. 11. 2013 dejansko prevoženih 238.498 km, okoliščina, da je formalni lastnik vozila druga oseba in ne obdolženi, na ugotovitev sodišča prve stopnje, da je obdolženi s svojim ravnanjem izpolnil vse zakonske znake očitanega kaznivega dejanja, nima prav nobenega vpliva.
Vsak potencialni razlaščenec se lahko sam odloči, ali bo pristal na ponujeno odškodnino ali pa bo, ker se ne strinja z višino, odločitev prepustil sodišču. Za pritožnico se je izteklo tako, da je prisojena odškodnina bistveno nižja od te, ki bi jo dobila, če bi sprejela ponujeno odškodnino v predsodnem postopku. Okoliščina, da so lastniki sosednjih nepremičnin na podlagi sporazuma prejeli višjo odškodnino, sama po sebi ne pomeni, da je pritožnica upravičena do prav take odškodnine. Upravičena je do odškodnine, ki temelji na cenitvi zemljišča, kot jo je v tem nepravdnem postopku v skladu z zakonsko določenimi kriteriji in strokovnimi standardi opravil izvedenec ustrezne stroke. Zato ne gre za to, da je izpodbijana odločitev "kazen, ker ni prostovoljno pristala na ponujeno odškodnino", ampak enostavno za posledico, kot se je kasneje izkazalo, razlaščenkine ne prave odločitve.
razveza zakonske zveze - nevzdržnost zakonske zveze
Na podlagi trditev in izpovedbe tožeče stranke je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da je zakonska zveza zanjo nevzdržna. V taki situaciji mora sodišče razvezati zakonsko zvezo kljub temu, da bi želel drug zakonec v zakonski zvezi vztrajati. V nasprotnem primeru bi se namreč tožnico sililo v vztrajanje v (zanjo) nevzdržni zakonski zvezi, kar bi pomenilo poseg v njeno ustavno varovano dostojanstvo.
Izločitev sodnice, za kar se v pritožbi obdolženec smiselno zavzema, smejo glede na določbo drugega odstavka 41. člena ZKP stranke zahtevati najpozneje do konca glavne obravnave, če gre za izločitev iz razloga 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, ki jo v pritožbi smiselno uveljavlja obdolženec, lahko tudi med glavno obravnavo, če je razlog nastal po začetku glavne obravnave. Kot izhaja iz podatkov spisa obdolženec tekom postopka na prvi stopnji izločitev sodnice ni predlagal, niti ni navajal, da bi obstajale kakršnekoli okoliščine, ki bi kazale na pristransko vodenje in postopanje razpravljajoče sodnice. Zato je predlog obdolženca, "da se mu zamenja sodnik" neutemeljen.
Sodišče prve stopnje je v skladu s predlogom tožeče stranke izdalo sklep proti (sedaj že izbrisani) toženi stranki in hkrati tudi navedlo, katera je njena pravna naslednica. Navedlo je torej njeno univerzalno pravno naslednico na podlagi že omenjene pripojitvene pogodbe, čemur tožeča stranka v pritožbi sploh ne nasprotuje. Tožeča stranka bo veljavno izpolnila svojo stroškovno obveznost, ko jo bo poravnala univerzalni pravni naslednici tožene stranke.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi napadenega sklepa in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje, pri tem pa ugotavlja, da pritožba ne prinaša ničesar, kar bi povzročilo dvom v pravilnost in zakonitost prvostopnega sklepa. Odločitev sodišča prve stopnje je skladna z določbo 84. člena ZSKZDČEU-1 ter določbami 519. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), narekovali pa so jo razlogi smotrnosti, racionalnosti in učinkovitosti kazenskega pregona, zaradi katerih se država Slovenija v tej zadevi odreka svoji jurisdikciji v korist države, katere državljan je obdolženi K.K. in kjer ima tudi stalno prebivališče, pri čemer ga po podatkih spisa prav ničesar ne veže na Republiko Slovenijo.
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2. SPZ člen 72. ZNP člen 128. ZZK-1 člen 15.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - formalni obstoj zakonske zveze - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - tožbeni zahtevek - solastnina - vpis skupnega premoženja v zemljiški knjigi
Višji zaslužki iz delovnega razmerja na značaj premoženja kot skupnega ne vplivajo, vplivali bi lahko zgolj na delež posameznega zakonca na tem premoženju.
Z določitvijo deležev na skupnem premoženju na njem ne nastane solastnina, temveč se določi delež na premoženju kot celoti in samo taka celota je nato predmet delitve.
ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 151, 151/2, 155, 155/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/3, 4/4.
vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - vrednost spornega predmeta navedena v tožbi - pravilnost opredeljene vrednosti spornega predmeta - ugovarjanje vrednosti spornega predmeta - odločanje s sklepom - stroški pravdnega postopka - odmera pravdnih stroškov - odmera odvetniške nagrade
Če vprašanje o stvarni pristojnosti ni nastalo, sodišče nima podlage za odločanje po tretjem odstavku 44. člena ZPP, čeprav tožena stranka vrednosti spornega predmeta (zaradi odmere stroškov) ugovarja v odgovoru na tožbo.
Nekonkretizirano, pavšalno prerekanje dejstev, zatrjevanih s strani nasprotne stranke, ki je zadostila svojemu trditvenemu bremenu, predstavlja molče priznano dejstvo.
Oškodovancu pripada odškodnina v znesku, ki je potreben, da postane njegov premoženjski položaj takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja ali opustitve.
Pri oceni izgubljenega dobička gre za korist, ki bi jo upnik pridobil, ko ne bi bilo dolžnikovega škodnega dejanja. Določitev njegove višine izhaja iz izračunanja koristi, ki bi jih upnik imel, ko bi se dogodki normalno razvijali na temelju utemeljenih in razumnih pričakovanj, če bi bila obveznost izpolnjena.
Ker toženka višini zatrjevanega izgubljenega dobička ni ugovarjala in ker je bilo tožnikovo utemeljeno pogodbeno pričakovanje s toženkino kršitvijo pogodbe izjalovljeno, je zahtevek za plačilo dobička utemeljen.
izvensodna poravnava - ničnost poravnave - plačilo davkov in prispevkov
Delodajalec kot plačnik je davke in prispevke dolžan prenesti v državni proračun oziroma v proračun samoupravnih lokalnih skupnosti ali pristojnim zavodom, kot je predpisano z zakoni. Za drugačen način plačila davkov in prispevkov se delavec in delodajalec ne moreta in ne smeta dogovoriti. Zato je v celoti pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da stranki glede plačevanja davkov in prispevkov ne moreta prosto razpolagati.
Ker sta stranki v sklenjeni izvensodni poravnavi zapisali, da se znesek iz naslova davkov in prispevkov plača tožencu oziroma njegovemu odvetniku, je takšna poravnava skladno s prvim odstavkom 86. člena OZ nična, saj nasprotuje ustavi in prisilnim predpisom.