neizpolnjevanje delovnih nalog - delo v splošno korist - napotitev na specialistični pregled
Po oceni sodišča druge stopnje je zatrjevano dejstvo obsojenkinega kontinuiranega zdravljenja, potrjeno z medicinsko dokumentacijo, priloženo pritožbi, bistvena in odločilna okoliščina za presojo vzroka neizpolnjevanja nalog oziroma opravljanja dela v splošno korist.
Pri tem pa po oceni sodišča druge stopnje ni mogoče prezreti, da sodišče prve stopnje po posredovanem dopisu z dne 1. 8. 2017, ki je bil obsojenki vročen dne 5. 8. 2017, v nadaljevanju, pred sprejemom izpodbijane odločitve, obsojenke ni več pozivalo k nobenemu odgovoru ali predložitvi dodatne medicinske dokumentacije, kljub znanemu dejstvu njene napotitve na specialistični pregled z napotnico z dne 11. 7. 2017. Pred sprejemom odločitve bi zato sodišče prve stopnje moralo obsojenki vročiti oba prejeta odgovora CSD z dne 20. 11. 2017 in 19. 4. 2018 ter jo pozvati k odgovoru. Na ta način bi bila zagotovljena tudi potrebna kontradiktornost tega postopka.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - obseg in trajanje telesnih bolečin - objektivno in subjektivno merilo skaženosti - tuja nega in pomoč - direktna tožba - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - materialno procesno vodstvo - kratkotrajen strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodišče materialno procesnega vodstva ni opravljalo, ker to zaradi pravočasnih opozoril tožene stranke na pomanjkljivo dokazno podlago tožeče stranke ni bilo potrebno.
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi napadenega sklepa in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje, pri tem pa ugotavlja, da pritožba ne prinaša ničesar, kar bi povzročilo dvom v pravilnost in zakonitost prvostopnega sklepa. Odločitev sodišča prve stopnje je skladna z določbo 84. člena ZSKZDČEU-1 ter določbami 519. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), narekovali pa so jo razlogi smotrnosti, racionalnosti in učinkovitosti kazenskega pregona, zaradi katerih se država Slovenija v tej zadevi odreka svoji jurisdikciji v korist države, katere državljan je obdolženi K.K. in kjer ima tudi stalno prebivališče, pri čemer ga po podatkih spisa prav ničesar ne veže na Republiko Slovenijo.
premoženje nezakonitega izvora - odvzem premoženja nezakonitega izvora - začasno zavarovanje odvzema premoženja nezakonitega izvora - pogoji za začasno zavarovanje - neskladje zakona z ustavo - prepoved retroaktivnosti
Izpodbijana sklepa temeljita na zmotnem stališču glede dopustnosti retroaktivne uporabe ZOPNI; sodišče prve stopnje posledično ni ugotavljajo odločilnih dejstev, in sicer kdaj je bilo kaznivo dejanje izvršeno oziroma premoženje (v obravnavanem primeru nepremičnine) pridobljeno. Po razveljavitvi prvega odstavka 57. člena ZOPNI se ta zakon tudi glede ukrepov za začasno zavarovanje premoženja ne more uporabljati za pravne položaje, ko je bilo kaznivo dejanje izvršeno oziroma premoženje pridobljeno pred uveljavitvijo ZOPNI.
Res je sicer, da je bilo predlagateljici s sklepom N 9/2016 naloženo, da nasprotni udeleženki odškodnino za razlaščeni nepremičnini plača v roku 30-tih dni po njegovi pravnomočnosti in da v času vložitve predloga in času, ko je o njem odločalo sodišče prve stopnje, pravnomočnost še ni nastopila. Vendar pa to ne pomeni podlage za zaključek, da nasprotna udeleženka s tem, ko ni sporočila računa, kamor bi ji predlagateljica lahko nakazala odškodnino, ni prišla v upniško zamudo. Obveznost plačati odškodnino namreč ni zapadla šele s pravnomočnostjo sklepa N 9/2016, ampak najkasneje s pravnomočnostjo odločbe o razlastitvi. To je tudi razlog, da je predlagateljica zamudne obresti dolžna plačati že od takrat dalje. Drugi razlog pa je splošno pravilo, zapisano v 373. členu OZ, ki določa, da upnik predčasne izpolnitve denarne obveznosti ne sme odkloniti. Zgolj to, da je o denarni obveznosti odločeno s sodno odločbo, uporabe tega pravila ne izključuje.
dediščinska tožba - odločitev o pravdnih stroških - načelo uspeha pravdnih strank - sporni predmet
Tožnica je del zapuščine podedovala. V pravdi je bil sporen zgolj še delež, ki so ga dedovali toženci. Le tega pa bi bilo treba upoštevati pri opredelitvi pravdnega uspeha in odmeri stroškov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00019226
SPZ člen 10. ZPP člen 7, 8, 239, 239/3.
vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - ničnost vpisa - kupoprodajna pogodba - dokazovanje - zavrnitev dokaznih predlogov - obrazložitev zavrnitve dokaznih predlogov - zaslišanje - soočenje prič s stranko - dokazno sredstvo - dokazni predlog - sklep procesnega vodstva - ponovljeni postopek pred sodiščem - prekluzija - trditvena in dokazna podlaga - dobra vera - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - sodna poravnava - dvojna prodaja stanovanja - dobroverni pridobitelj - izbrisna tožba
Ker je toženka pred sklenitvijo sodne poravnave vedela za število stanovanj, kot tudi, da so tri že bila prodana, od tega eno tožnikom, je (tudi) vedela oziroma bi ob zadostni skrbnosti morala vedeti, s kolikšnimi preostalimi deleži glede na celotno kvadraturo je lahko prodajalec ob podpisu sodne poravnave še razpolagal, oziroma bi morala vedeti, da 3/18 delež v naravi odpade še na dve preostali stanovanji v pritličju prizidka. Sodišče je zato pravilno zaključilo, da toženke zaradi njene nedobrovernosti načelo zaupanja v zemljiško knjigo po 10. členu SPZ ne varuje.
Soočenje ni dokazno sredstvo oziroma dokazni predlog, temveč le metoda zaslišanja. Ker dokazovanje izvaja sodišče, je odločitev o soočenju sklep procesnega vodstva.
DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00015032
ZASP člen 146, 146/1, 153, 153/1, 157, 157/4, 157/7, 168, 168/2, 168/3. ZPreZP-1 člen 3, 3/1, 6, 6/1. ZDDV-1 člen 32, 32/2, 33, 33/1, 33/6, 81.
sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - imetnik pravice proizvajalca fonogramov - nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov - povrnitev škode - civilna kazen zaradi neavtoriziranega javnega priobčevanja fonogramov - skupni sporazum o višini nadomestil - potni stroški, kilometrina, stroški za prehrano, dnevnice, regres - omejitev pogodbene avtonomije - neupravičena obogatitev - plačilo davka - plačilo davka na dodano vrednost od nadomestila za uporabo fonogramov - nastanek obveznosti obračuna DDV - exceptio illegalis - vezanost sodnika na ustavo in zakon
Stroški preverjanja, obdelave podatkov in kilometrine so že vključeni v stroške poslovanja kolektivne organizacije. Tega ne spreminja niti morebitna vsebina skupnega sporazuma, saj ne sme preseči zakonskih okvirov.
Če račun ni bil izdan, storitev pa je bila opravljena, se DDV obračuna najpozneje zadnji dan davčnega obdobja, v katerem je nastal obdavčljivi dogodek.
Glede na pravno podlago zahtevka, ki je neupravičena obogatitev, sta obseg prikrajšanja in višina obogatitve odvisna od tega, ali je bil od - čeprav neplačanega - zneska nadomestila DDV tudi odveden in ne le obračunan. To pomeni, da bi moral tožnik zatrjevati in dokazati, da je DDV računovodsko obračunal in ga državi tudi odvedel oziroma plačal. Šele v tem primeru bi lahko plačilo uspešno zahteval od uporabnika, saj v nasprotnem primeru njegov zahtevek nima obogatitvenega temelja.
Vsak potencialni razlaščenec se lahko sam odloči, ali bo pristal na ponujeno odškodnino ali pa bo, ker se ne strinja z višino, odločitev prepustil sodišču. Za pritožnico se je izteklo tako, da je prisojena odškodnina bistveno nižja od te, ki bi jo dobila, če bi sprejela ponujeno odškodnino v predsodnem postopku. Okoliščina, da so lastniki sosednjih nepremičnin na podlagi sporazuma prejeli višjo odškodnino, sama po sebi ne pomeni, da je pritožnica upravičena do prav take odškodnine. Upravičena je do odškodnine, ki temelji na cenitvi zemljišča, kot jo je v tem nepravdnem postopku v skladu z zakonsko določenimi kriteriji in strokovnimi standardi opravil izvedenec ustrezne stroke. Zato ne gre za to, da je izpodbijana odločitev "kazen, ker ni prostovoljno pristala na ponujeno odškodnino", ampak enostavno za posledico, kot se je kasneje izkazalo, razlaščenkine ne prave odločitve.
ZKP člen 25, 25/6, 352, 352/1, 352/1-3, 352/2, 402, 402/5.
zavrženje obtožnega akta - funkcionalna pristojnost sodišča - preizkus pravilnosti prvostopne odločbe po uradni dolžnosti
Sodeči senat, ki je izdal izpodbijani sklep, za sprejem te odločitve ni bil funkcionalno pristojen. Po določbah 352. člena ZKP lahko namreč sodeči senat zavrže obtožnico le med glavno obravnavo oziroma po njej. Iz podatkov kazenskega spisa, kot tudi razlogov izpodbijanega sklepa, pa izhaja, da se glavna obravnava zoper obdolženki še sploh ni začela. V taki procesni situaciji zato sodeči senat (še) ni imel zakonske podlage za sprejem odločitve o zavrženju obtožnice na podlagi citiranih določb ZKP.
ZPP člen 116, 116/1, 243, 254, 254/3, 298. URS člen 23, 23/1.
pravica do izjave v postopku - vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za opravo dejanja - dopolnitev izvedenskega mnenja - gluha oseba - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - sposobnost razumeti pouk - zavrnitev dokaznega predloga brez obrazložitve
Za dopolnitev mnenja ali zaslišanje izvedenca ni potreben strankin predlog. Dvome, nejasnosti, pomanjkljivosti in protislovja v izvedenskem mnenju je potrebno glede na določila 254. člena ZPP odstraniti tako, da se najprej zahteva dopolnitev v pravdi pridobljenega izvedenskega mnenja (pisna ali/in z zaslišanjem), šele če se s tem ne odstranijo pomanjkljivosti, se določi drug izvedenec.
Za odločitev o utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje je odločilno (zgolj) dejstvo, ali je toženec, upoštevajoč, da gre za gluho osebo, razumel vsebino poziva, da mora odgovoriti na tožbo v tridesetih dneh s pravnim poukom o posledicah v primeru njegove pasivnosti.
stvarna pristojnost - odločanje o stvarni pristojnosti po uradni dolžnosti - narava tožbenega zahtevka - navedbe v tožbi - posojilna pogodba - škoda, ki jo povzroči delavec v zvezi s svojim delom - predhodno vprašanje
Stvarna pristojnost za odločanje o tožbenem zahtevku se presoja po vseh trditvah, ki jih v zvezi z njegovo pravno naravo (podlago) poda tožeča stranka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015776
ZKP člen 3, 148, 148/2, 355, 355/1. KZ-1 člen 20, 204, 204/1. URS člen 23.
kaznivo dejanje tatvine - uradni zaznamek v kazenskem postopku kot dokaz - načelo neposrednosti - dejansko stanje - utemeljitev oblike krivde - domneva nedolžnosti
Zagovornik zanemari, da se je obdolženec skliceval na alibi ter da zanj ni ponudil nobenih dokazov, sodišče prve stopnje pa je na osnovi izvedenih dokazov zaključilo, da je kritične noči bil na kraju storitve kaznivega dejanja in da je kaznivo dejanje tudi izvršil, za kar je v napadeni sodbi navedlo obširne in tehtne razloge. Sodišče ne more izvajati dokazov, ki bi naj bili v sferi obdolženega in s katerimi samo ne razpolaga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00015039
OZ člen 46, 46/1, 46/2. ZPP člen 392.
sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - izvrševanje stikov z otrokom - izpodbojnost sodne poravnave - tožba na razveljavitev sodne poravnave - bistvena in opravičljiva zmota - odločilne okoliščine - potrebna skrbnost
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je lahko okoliščina (ne)izvrševanja stikov s strani tožene stranke nastala šele po sklenitvi sodne poravnave in zato tožeča stranka ob sklenitvi sodne poravnave ni mogla biti v zmoti glede te okoliščine.
zamudni sklep - sklepčnost tožbe - v tožbi zatrjevana dejstva - nedopusten pritožbeni razlog - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Drugi toženec je tožbo tožnice osebno prejel, nanjo pa ni odgovoril v zakonsko določenem roku, zato je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da pasivnost tožene stranke pomeni priznanje dejanskih navedb tožeče stranke in posledično sodišču ni bilo treba ugotavljati dejanskega stanja temveč je vzelo v podlago zamudnega sklepa dejansko stanje, kot je bilo navedeno v tožbi.
skupno premoženje zakoncev - nastanek skupnega premoženja - izvenzakonska skupnost - zakonski zadržek za obstoj zunajzakonske skupnosti - formalno obstoječa zakonska zveza - družbena pogodba (societas)
Prej sklenjena in obstoječa zakonska zveza je zakonska ovira za sklenitev nove zakonske zveze, torej tudi za nastanek pravno priznane zunajzakonske skupnosti. Nove zakonske zveze ni dovoljeno skleniti, dokler prejšnja zakonska zveza ne preneha ali ni razveljavljena (20. člen ZZZDR). Zakonska zveza, sklenjena v nasprotju z 20. členom ZZZDR, je neveljavna (32. člen ZZZDR). Dejstvo, da je bila toženka v času, ko naj bi s tožnikom živela v skupnosti, poročena, je torej pravno relevantno. Glede na določila 20. in 51. člena ZZZDR pravdni stranki, v primeru obstoja zakonskega zadržka za veljavno sklenitev zakonske zveze, ne moreta pridobivati skupnega premoženja. Takšna odločitev bi bila v nasprotju s kogentnimi določbami ZZZDR, ki urejajo predpostavke instituta skupnega premoženja, in kot taka materialnopravno napačna.
ZKP člen 517, 517/1, 517/1-1, 517/2. Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah (2013) člen 5, 5/5.
Za presojo, ali so izpolnjeni pogoji iz določb drugega odstavka 517. člena ZKP oziroma petega odstavka 5. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah je odločilno, da je iz okoliščin obsojenčevega ravnanja razvidno, da je razlog za njegov prihod v našo državo prav izognitev prestajanju zaporne kazni v tuji državi (v konkretni zadevi v Srbiji).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00015889
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 357. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja (2003) člen 99, 99/2. ZIZ člen 38, 38c, 93, 289, 293. OZ člen 131, 378, 299, 299/1.
odškodninska odgovornost izvršitelja - poplačilo upnikov iz stečajne mase - prodaja vrednostnih papirjev - plačilo stroškov stečajnega postopka - posredniška provizija - borza vrednostnih papirjev - borzna posrednica - stečajna masa - izvršilni stroški - krivdna odškodninska odgovornost - zmanjšanje premoženja - profesionalna skrbnost - sodni izvršitelj kot stranka v postopku - prekinitev postopka - osebni stečaj fizične osebe - stečajni postopek nad dolžnikom - izdaja odločbe sodišča druge stopnje - sprememba pravilnika - kasnejša sprememba predpisov - zastavni upnik - prekoračitev zahtevka
Tožnica je upravičena do nakazila celotne kupnine za na borzi prodane delnice in ne le do zneska, zmanjšanega za stroške posredniške provizije. Ker si je toženec brez pravne podlage zadržal del kupnine, je prekršil svojo profesionalno skrbnost, zato tožnici odgovarja za nastalo škodo oziroma zmanjšanje njenega premoženja.
Zoper toženca je bil začet postopek osebnega stečaja. Z navedenim dnem je prišlo do prekinitve postopka. Ker pa je bil stečajni postopek začet po tem, ko je toženec vložil pritožbo in je že potekel tudi rok za toženčev odgovor na tožničino pritožbo, je sodišče druge stopnje ob upoštevanju drugega odstavka 207. člena ZPP po seji senata izdalo odločbo, saj s tem niso v ničemer ogrožena procesna upravičenja strank.
Izločitev sodnice, za kar se v pritožbi obdolženec smiselno zavzema, smejo glede na določbo drugega odstavka 41. člena ZKP stranke zahtevati najpozneje do konca glavne obravnave, če gre za izločitev iz razloga 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP, ki jo v pritožbi smiselno uveljavlja obdolženec, lahko tudi med glavno obravnavo, če je razlog nastal po začetku glavne obravnave. Kot izhaja iz podatkov spisa obdolženec tekom postopka na prvi stopnji izločitev sodnice ni predlagal, niti ni navajal, da bi obstajale kakršnekoli okoliščine, ki bi kazale na pristransko vodenje in postopanje razpravljajoče sodnice. Zato je predlog obdolženca, "da se mu zamenja sodnik" neutemeljen.
zavarovalna pogodba - avtomobilsko kasko zavarovanje - nezgoda pri uporabi traktorja - prometna nesreča - dolžnostna ravnanja ob prometni nesreči - obvestitev policije - dolžnost obveščanja policije o prometni nesreči - dolžnost zavarovanca - domneva o alkoholiziranosti - izključitev zavarovalnega kritja - splošni pogoji - razlaga splošnih zavarovalnih pogojev - različna razlaga pogodbe - razlaga spornih določb - razlaga nejasnih določil - razlagalna pravila - jezikovna razlaga - namenska razlaga zakonske določbe - skupen namen pogodbenih strank - nejasna določila v posebnih primerih - nejasna določila v primeru pogodbe, pripravljene od ene pogodbene stranke - varstvo šibkejše stranke
Zavarovančevo dolžnost obvestiti policijo o škodnem dogodku določa 30. člen Splošnih pogojev. Ta določa, da mora zavarovanec po nastanku zavarovalnega primera o vseh primerih, ki so določeni z ustreznimi predpisi, predvsem pa o zavarovalnih primerih, nastalih zaradi požara, eksplozije, kraje in prometne nesreče, takoj obvestiti policijo ter navesti, katere stvari so bile uničene, poškodovane oziroma so izginile ob zavarovalnem primeru. Pravdni stranki si to določilo razlagata različno.
Zakonsko določena primarna razlagalna pravila in razlaga na podlagi metod pravne argumentacije torej ne omogočajo enopomenske interpretacije spornega določila, zato je treba določilo razlagati v korist zavarovanca. To pa pomeni, da bi bil zavarovanec oziroma voznik zavarovanega vozila dolžan poklicati policijo le v primeru, ko bi to obveznost določal ustrezen predpis.
Tudi ob razlagi spornega določila, kot ga ponuja tožena zavarovalnica, vozniku zavarovanega vozila zgolj zato, ker ni poklical policije, pri čemer iz izpovedi tožnika izhaja, da niso vedeli, da bi jo bilo treba poklicati, ne bi mogli očitati, da se je izmaknil preizkusu alkoholiziranosti. Tudi povzročitelju nesreče namreč ni mogoče naložiti nerazumnega bremena, to je pravilno razumeti določilo, katerega enotna razlaga se izmika celo pravnim strokovnjakom.