Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z razlogi napadenega sklepa in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje, pri tem pa ugotavlja, da pritožba ne prinaša ničesar, kar bi povzročilo dvom v pravilnost in zakonitost prvostopnega sklepa. Odločitev sodišča prve stopnje je skladna z določbo 84. člena ZSKZDČEU-1 ter določbami 519. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), narekovali pa so jo razlogi smotrnosti, racionalnosti in učinkovitosti kazenskega pregona, zaradi katerih se država Slovenija v tej zadevi odreka svoji jurisdikciji v korist države, katere državljan je obdolženi K.K. in kjer ima tudi stalno prebivališče, pri čemer ga po podatkih spisa prav ničesar ne veže na Republiko Slovenijo.
ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2. SPZ člen 72. ZNP člen 128. ZZK-1 člen 15.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - formalni obstoj zakonske zveze - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - tožbeni zahtevek - solastnina - vpis skupnega premoženja v zemljiški knjigi
Višji zaslužki iz delovnega razmerja na značaj premoženja kot skupnega ne vplivajo, vplivali bi lahko zgolj na delež posameznega zakonca na tem premoženju.
Z določitvijo deležev na skupnem premoženju na njem ne nastane solastnina, temveč se določi delež na premoženju kot celoti in samo taka celota je nato predmet delitve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00015039
OZ člen 46, 46/1, 46/2. ZPP člen 392.
sodna poravnava v sporih iz razmerij med starši in otroki - izvrševanje stikov z otrokom - izpodbojnost sodne poravnave - tožba na razveljavitev sodne poravnave - bistvena in opravičljiva zmota - odločilne okoliščine - potrebna skrbnost
Sodišče je pravilno ugotovilo, da je lahko okoliščina (ne)izvrševanja stikov s strani tožene stranke nastala šele po sklenitvi sodne poravnave in zato tožeča stranka ob sklenitvi sodne poravnave ni mogla biti v zmoti glede te okoliščine.
zamudni sklep - sklepčnost tožbe - v tožbi zatrjevana dejstva - nedopusten pritožbeni razlog - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Drugi toženec je tožbo tožnice osebno prejel, nanjo pa ni odgovoril v zakonsko določenem roku, zato je sodišče prve stopnje pravilno obrazložilo, da pasivnost tožene stranke pomeni priznanje dejanskih navedb tožeče stranke in posledično sodišču ni bilo treba ugotavljati dejanskega stanja temveč je vzelo v podlago zamudnega sklepa dejansko stanje, kot je bilo navedeno v tožbi.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - načelo individualizacije višine odškodnine - načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine - obseg in trajanje telesnih bolečin - objektivno in subjektivno merilo skaženosti - tuja nega in pomoč - direktna tožba - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - materialno procesno vodstvo - kratkotrajen strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Sodišče materialno procesnega vodstva ni opravljalo, ker to zaradi pravočasnih opozoril tožene stranke na pomanjkljivo dokazno podlago tožeče stranke ni bilo potrebno.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - nova škoda - dokaz z izvedencem - umik dokaznega predloga - nedokazan obstoj vzročne zveze
Tožeča stranka je umaknila dokazni predlog, da se v postopku postavi izvedenec medicinske stroke, predlagala pa je tudi, da sodišče prve stopnje odloči na podlagi do takrat izvedenih dokazov. Enako izjavo je dala tudi tožena stranka. Pritožba zato neutemeljeno zatrjuje, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti dokaz z izvedencem.
funkcionalno zemljišče k stavbi - določanje pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek določitve pripadajočega zemljišča k stavbi - postopek po ZVEtL - splošni skupni del - katastrski podatek - zasebna lastnina - javna lastnina - javna cesta - pravica do uporabe - odločba o pravici - daljše trajanje
ZVEtL-1 na abstraktni ravni ne daje prednosti eni okoliščini pred drugimi, ampak jim je ustrezno težo dolžno dati sodišče ob upoštevanju namena zakona in okoliščin obravnavanega primera.
Prostorski akt, ki izvira iz obdobja po zgraditvi obravnavanih stavb, ne more predstavljati akta, na podlagi katerega je bila stavba zgrajena.
Dejstvu, da ne obstaja odločba o dodelitvi sporne nepremičnine v uporabo, utemeljeno ni bila pripisana odločilna teža, saj je zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe, že po samem zakonu sodilo k stavbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00015406
ZD člen 141. ZZZDR člen 12. ZPP člen 184, 184/2, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 405, 406.
dediščinska tožba - izročitev dela zapuščine - dedna pravica - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - obstoj zunajzakonske skupnosti - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - obrazloženost sodbe - sklicevanje na razloge v razveljavljeni sodbi - ponovna obravnava - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - nerazumljiv izrek - solidarnost na upniški strani - deljiva denarna terjatev - uveljavljanje več enakih zahtevkov v isti pravdi - isti zahtevek - solidarno (nerazdelno) plačilo - razdelna obveznost - poštenost dediča - zadostna skrbnost - ugovor zastaranja - zastaralni rok za dediščinsko tožbo - pomanjkljiva presoja in ocena navedb
Obrazložitev sodbe mora biti takšna, da je omogočeno strankama in višjemu sodišču le na njeni podlagi ugotoviti razloge, zaradi katerih je sodišče sprejelo odločitev, ki jo vsebuje izrek sodbe. Sklicevanje na razloge druge sodbe, ki je bila izdana v isti pravdni zadevi, vendar je bila razveljavljena, zahtevi po obrazloženosti ne zadosti. S tem, ko je bila sodba razveljavljena, del njene obrazložitve namreč ni mogel postati pravnomočen, čeprav se je pritožbeno sodišče z njim strinjalo in to v svojem sklepu obrazložilo.
Tožniki s primarnim in podrejenim zahtevkom uveljavljajo isti zahtevek. Tega ne spremeni dejstvo, da so s primarnim zahtevkom uveljavljali solidarno plačilo vtoževane terjatve, saj je zahtevek za razdelno plačilo vključen v zahtevek za nerazdelno plačilo iste terjatve. Če tožnik s primarnim tožbenim zahtevkom uveljavlja isti zahtevek kot s podrejenim, gre za navidezno podrejeno kumulacijo. Slednjo sodišče reši tako, da več zahtevkov obravnava kot en zahtevek in odloči o najvišje postavljenem zahtevku, ne glede na to, ali je takšnega tožnik oblikoval v okviru podrejenega ali primarnega zahtevka.
Sodišče prve stopnje mora celovito oceniti navedbe in dokaze strank glede toženkine poštenosti. Izhodišče za to presojo ne bo, ali je toženka vedela za dedno pravico tožnikov, temveč, ali je vedela oziroma morala in mogla vedeti, da ni edina dedinja zapustnika.
Obseg dajatvenega zahtevka, vključno z obveznostjo plačila zakonskih zamudnih obresti, je tudi pri dediščinski tožbi odvisen od tega, ali je bil dedič dobroveren ali nedobroveren posestnik zapuščine.
Zastaralni rok po 141. členu ZD začne teči šele tedaj, ko je prišlo do konflikta pravnih položajev pravega in deklariranega dediča; zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe ne more preteči, dokler zapuščinski postopek ni končan; uveljavljanje pravice v zapuščinskem postopku pretrga tek zastaralnega roka iz 141. člena ZD.
Dejstvo, da je bil tožnik z delnim plačilom tožene stranke seznanjen ob izplačilu plač 5. 12. 2017 in 5. 3. 2018, tožbo pa je umaknil 4. 6. 2018, ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitv. V konkretnem primeru je bistveno, da med delno izpolnitvijo in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, pri čemer je potrebno pojasniti, da razpis naroka, ki je bil kasneje preklican, ne pomeni oprave procesnega dejanja in ne vpliva na presojo, da je tožnik umaknil tožbo takoj po delni izpolnitvi. Bistveno namreč je, da je bila tožba delno umaknjena, preden je sodišče izvajalo procesna dejanja in ne koliko časa je poteklo od izpolnitve zahtevka.
nasprotna tožba - pravnomočnost - pravnomočno razsojena stvar - res iudicata kot procesna ovira - lastninska pravica - varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - povezanost zemljišča in objekta - izpraznitev in izročitev nepremičnin
Pravnomočna zavrnitev nasprotne tožbe - toženčevega lastninskega zahtevka in zahtevka za ugotovitev služnostne pravice hoje in vožnje – izključuje možnost ponovne obravnave istih razlogov v pravdnem postopku, začetem s tožbo.
Odločitev sodišča prve stopnje temelji na drugem odstavku 51. člena ZDZdr, ki se na podlagi drugega odstavka 75. člena ZDZdr uporablja tudi v postopku za sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda. Po navedeni določbi v primeru zavrnitve predloga za sprejem stroške postopka krije predlagatelj, iz sredstev sodišča pa se krijejo le v primeru, če je predlagatelj izvajalec psihiatričnega zdravljenja, center za socialno delo, koordinator nadzorovane obravnave ali državno tožilstvo. Sporno stališče v izpodbijanem sklepu je torej pravilno.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje - vročanje - vročitev zamudne sodbe - obvestilo o prispelem pisanju
Iz toženčevih trditev in podatkov spisa je razvidno, da je bilo 1. 6. 2017 v predalčniku toženca puščeno obvestilo (in ne zamudna sodba), zato je zaključek sodišča, da je toženec za zamudo izvedel dne 1. 6. 2017, kar je bilo utemeljeno z dnevom prevzema zamudne sodbe, napačen. Kot izhaja iz vročilnice, je bilo namreč tožencu pisanje, to je zamudna sodba, puščeno v hišnem predalčniku 19. 6. 2017, zato je v svojem predalčniku dne 1. 6. 2017 očitno še ni mogel prevzeti.
ZPP člen 44, 44/2, 44/3, 151, 151/2, 155, 155/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 4, 4/3, 4/4.
vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - vrednost spornega predmeta navedena v tožbi - pravilnost opredeljene vrednosti spornega predmeta - ugovarjanje vrednosti spornega predmeta - odločanje s sklepom - stroški pravdnega postopka - odmera pravdnih stroškov - odmera odvetniške nagrade
Če vprašanje o stvarni pristojnosti ni nastalo, sodišče nima podlage za odločanje po tretjem odstavku 44. člena ZPP, čeprav tožena stranka vrednosti spornega predmeta (zaradi odmere stroškov) ugovarja v odgovoru na tožbo.
Sodišče prve stopnje je v skladu s predlogom tožeče stranke izdalo sklep proti (sedaj že izbrisani) toženi stranki in hkrati tudi navedlo, katera je njena pravna naslednica. Navedlo je torej njeno univerzalno pravno naslednico na podlagi že omenjene pripojitvene pogodbe, čemur tožeča stranka v pritožbi sploh ne nasprotuje. Tožeča stranka bo veljavno izpolnila svojo stroškovno obveznost, ko jo bo poravnala univerzalni pravni naslednici tožene stranke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015144
URS člen 29. ZKP-UPB8 člen 148, 148/4. KZ-1-UPB2 člen 83, 83/1, 83/2.
poučitev po 4.odst. 148.čl. zkp
V skladu z ustavno sodno prakso se ustavna pravica iz 29. člena Ustave Republike Slovenije, ki je v tem, da osumljeni ni dolžan izpovedati zoper sebe, lahko uresniči oziroma zagotovi le, če je osumljeni o njej popolnoma poučen. Vsaka njegova izjava zoper lastni procesni interes mora biti posledica popolnega razumevanja njegove procesne situacije, morebitne zlorabe ali zvijače pa niso dovoljene.
Po določbi drugega v zvezi s prvim odstavkom 83. člena ZKP je izjave oziroma izpovedbe osumljenega A.M. policistom, ne da bi ga le-ti pred tem poučili v smislu četrtega odstavka 148. člena ZKP, potrebno po uradni dolžnosti izločiti iz spisa, saj se nanje sodna odločba ne sme opirati.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - projektno organizirano delo - nezakonito prenehanje delovnega razmerja
V primeru, če delovno razmerje že od vsega začetka ni zakonito sklenjeno za določen čas ali če do tega pride pri eni od vmesnih pogodb o zaposlitvi za določen čas, se šteje, da je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas in lahko preneha le zaradi razlogov, ki so v zakonu določeni za prenehanje takšnega delovnega razmerja. Enako velja v primeru, če v času sicer zakonito sklenjenega delovnega razmerja za določen čas pride do njegovega preoblikovanja zato, ker zakonitega razloga za "podaljševanje" ni več.
Pogodba o zaposlitvi z dne 16. 12. 2013 ni bila sklenjena iz razloga, ki je naveden v pogodbi in da že od 1. 7. 2014 tožnica sploh ni delala na projektu, za katerega je bila pogodba sklenjena. Zato je bila pogodba o zaposlitvi z dne 16. 12. 2013 sklenjena v nasprotju z zakonom in se na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00017485
ZPP člen 100, 100/1, 205, 205/1, 205/1-1, 208, 337, 337/1. ZIZ člen 24, 24/1. OZ člen 637, 648.
ustna pogodba - smrt pooblastitelja - nasledstvo v pravdi - procesno nasledstvo - univerzalno nasledstvo - ipso iure dedovanje - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove - pooblaščenec - smrt stranke v postopku - gradbena dela - dodatna dela - neupravičena obogatitev - odstop od pogodbe - smrt stranke v pritožbenem postopku
Sodba višjega sodišča bo učinkovala tudi zoper dediče pokojnega toženca, ki v izreku niso imenovani. Tožeča stranka bo terjatev iz tega izvršilnega naslova lahko uveljavljala v izvršbi na podlagi prvega odstavka 24. člena ZIZ, dediči pa bodo imeli v izvršilnem postopku možnost uveljavljati morebitne ugovore iz dednopravnega razmerja.
domneva umika tožbe - izostanek z naroka za glavno obravnavo - preložitev naroka - prošnja za preložitev naroka - pogoji za preložitev naroka - opravičilo izostanka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - predložitev dokazil - odsotnost zakonitega zastopnika pravne osebe - službena pot - neodložljive obveznosti - opravljanje procesnih dejanj po pooblaščencu
V skladu z ustaljeno sodno prakso mora biti razlog za opravičilo izostanka konkretiziran in podprt s konkretnimi, prepričljivimi in razpoložljivimi dokazi. Tožeča stranka temu ni zadostila, saj je pavšalno navedla, da gre za neodložljivo obveznost v tujini, prav tako pa tudi ni predložila nobenega dokazila. Poleg tega ne gre spregledati, da je zakoniti zastopnik tožeče stranke vsaj dva meseca pred narokom vedel, da ima na navedeni dan narok na sodišču, tako da bi lahko svojo morebitno odsotnost v tujini prilagodil obveznostim na sodišču ali pooblastil ustrezno osebo za zastopanje tožeče stranke na sodišču.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00018909
ZPP člen 8, 185, 185/2, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 336, 336/1, 631.
sprememba tožbe - dopolnitev tožbe - ugovor zastaranja - triletni zastaralni rok - pogodbena dela - gradbena pogodba - podizvajalska pogodba - dodatna dela - aneks - vstopni DDV - načelo neposrednosti - nedovoljena pritožbena novota - protispisnost
Sodišče prve stopnje je posamezne dokaze pravilno ovrednotilo; njegovi zaključki so razumni in življenjsko sprejemljivi; pri odločitvi je upoštevalo posamezne dokaze in uspeh celotnega dokaznega postopka. Sodišče je torej upoštevalo metodološki napotek iz 8. člena ZPP in rezultat dokazne ocene prepričljivo in življenjsko utemeljilo. V nasprotju s pritožbo, ki izpostavljanje rezultatov izvedenih dokazov in njihovo vrednotenje ocenjuje kot neprepričljivost sodbe, pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre za vseobsegajočo dokazno oceno, ki je analitično sintetična, racionalno sprejemljiva in preverljiva. Dokazne ocene sodišča prve stopnje tožena stranka zato tudi ne more izpodbiti z navedbami, da je sodišče odločitev oprlo zgolj na izpoved zakonitega zastopnika tožeče stranke.
Protispisnost bi bila podana le, če bi sodišče vsebini dokaza (priloženih listin) pripisalo drugačno vsebino od tiste, ki jo ima na izvirnem papirju (nepravilen prenos podatka), česar pa sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni storilo oziroma tožena stranka niti ni konkretizirala, za katero listino in nepravilen prenos katerega podatka naj bi šlo.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - postopek v pravdi zaradi motenja posesti - kumulacija zahtevkov - pravica do posesti - negatorna tožba
V postopku, ki se vodi zaradi motenja posesti, je izključeno odločanje o pravici do posesti, pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti ali odškodninskih zahtevkih. Sodišče prve stopnje zato ne bi smelo upoštevati navedb pravdnih strank, s katerimi sta zatrjevali pravico do posesti, ker te navedbe v motenjski pravdi niso relevantne. V postopku zaradi motenja posesti tudi ni dopustna kumulacija zahtevkov, kot to dopušča 182. člen ZPP, zato se poleg tožbenega zahtevka iz naslova motenja posesti ne sme obravnavati tudi zahtevek iz naslova negatornega varstva lastninske pravice.