predlog za izdajo začasne odredbe - sklep o zavarovanju - začasna odredba - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - izostanek odgovora na ugovor - domneva resničnosti dolžnikovih ugovornih navedb - presoja utemeljenosti ugovora - presoja celotnega procesnega gradiva strank - uporaba 58. člena ziz v postopku zavarovanja
Pritožba ima prav, da tudi ob odsotnosti odgovora na ugovor navedb v njem ni mogoče šteti za resnične na ta način, da bi si sodišče zatiskalo oči pred procesnim gradivom, ki je bilo predloženo v okviru predloga za izdajo začasne odredbe, pri čemer se bodo štele za resnične le vse tiste navedbe v ugovoru, s katerimi trditvena podlaga v predlogu za izdajo začasne odredbe, ni v nasprotju.
Dolžnikove navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi o dejstvih, ki preprečujejo izvršbo, bo sodišče, skladno s prvim odstavkom 58. člena ZIZ, štelo za resnične, saj le-te, kot je zgoraj navedeno, ne nasprotujejo trditvam iz predloga, medtem ko dolžnikove navedbe v ugovoru zoper sklep o izdaji začasne odredbe, ki nasprotujejo trditveni podlagi iz upnikovega predloga za začasno odredbo, sodišču ne dovoljujejo spregledati procesnega gradiva, ki ga je upnik predložil v predlogu za izdajo začasne odredbe. Za resnične se lahko štejejo le tiste ugovorne navedbe, ki ne nasprotujejo trditveni podlagi iz predloga za začasno odredbo, sicer pa mora sodišče upoštevati procesno gradivo obeh strank in na njegovi podlagi presojati utemeljenost ugovora zoper izdano začasno odredbo.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 49, 51, 51/1, 51/1-3.
nagrada in stroški za izvedensko delo - stroškovnik - zahtevnost izvida in mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja
Res sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni navedlo števila strani spisa, kar pa ni onemogočilo preizkusa izpodbijanega sklepa, saj se je sodišče sklicevalo na stroškovnik izvedenca, kjer je navedeno tako število strani spisa kot tudi zdravstvene dokumentacije, to dejstvo pa je jasno zaznavno že na podlagi vpogleda v konkretni spis.
načelo enkratnega plačila sodne takse - stvarna pristojnost - delovno in socialno sodišče - plačilo sodne takse - vštetje že plačane sodne takse
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je že plačano takso za postopek v individualnih delovnih sporih premoženjske narave vštelo ter tožniku v plačilo naložilo le razliko, saj sodna taksa za predmetni pravdni postopek še ni bila v celoti plačana.
spor dedičev o obsegu zapuščine - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - manj verjetna pravica dediča - skupno in posebno premoženje zakoncev
Sodišče je pravilno ugotovilo sporna dejstva in dediča napotilo na pravdo. Gre za konkurenco pravice do posebnega premoženja s pravico iz skupnega premoženja zakoncev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00018914
ZPP člen 73, 73/5, 343, 343/4, 363. ZIZ člen 57, 58, 272, 272/2, 272/2-1. ZZZDR člen 51, 51/2.
sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev sodnika - pritožba zoper končno odločbo - nedovoljena pritožba - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - objektivna nevarnost - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - razpolaganje s posebnim premoženjem - ugovor zoper začasno odredbo - odgovor na ugovor zoper začasno odredbo - domneva resničnosti ugovornih navedb - nova dejstva - trditvena podlaga
Odločba o zavarovanju terjatve z začasno odredbo v pravdnem postopku ni končna odločba. Končna odločba bo odločitev o tožbenem zahtevku za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem. Pritožba zoper sklep predsednika sodišča o zavrnitvi zahteve za izločitev zato ni dovoljena.
Po določbi 58. člena ZIZ sodišče odloči o ugovoru, če upnik v roku ne odgovori na ugovor, pri tem pa šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. V obravnavni zadevi je bil upniku vročen ugovor v odgovor, vendar nanj v odrejenem roku ni odgovoril. Po toženkinem pritožbenem stališču bi zato moralo prvostopenjsko sodišče pri odločanju o ugovoru izhajati iz domneve resničnosti vseh njenih ugovornih navedb. Nedvomno domneva resničnosti ne more veljati glede tistih navedb iz ugovora, ki jih je toženka postavila že v odgovoru na tožbo, pripravljalni vlogi in obeh narokih za glavno obravnavo in jih je tožnik zanikal. Zahteva po podvajanju istih navedb bi bila nesmiselna. Domnevo resničnosti bi tako bilo mogoče vzpostaviti zgolj za v ugovoru navedena nova dejstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00018902
ZDen člen 88. ZOR člen 108, 154, 158, 206, 206/3, 361, 376. SZ člen 117. OZ člen 1060. ZPP člen 214, 214/2.
privatizacija stanovanj po SZ - odškodninska odgovornost - deliktna odškodninska odgovornost - denacionalizacija - kupoprodajna pogodba - nična pogodba - odškodninska odgovornost za sklenitev nične pogodbe - dolžna skrbnost - krivda - protipravno ravnanje - vzročna zveza - škoda - nastanek škode - škodni dogodek - pozitivni pogodbeni interes - tržna vrednost - solidarna odškodninska odgovornost - sopovzročitev škode - zastaranje - objektivni zastaralni rok - subjektivni zastaralni rok - začetek teka zastaranja
Pogodbenik, ki je kriv za sklenitev nične pogodbe, odgovarja svojemu sopogodbeniku za škodo, ki mu nastane zaradi ničnosti pogodbe, če ta ni vedel in ni bil dolžan vedeti za vzrok ničnosti.
Obstoj škode v obravnavanem primeru odraža korist, ki bi jo tožnica prejela iz pogodbe, če ne bi bilo protipravnega in krivdnega ravnanja njenih povzročiteljev. Gre za pozitivni pogodbeni interes, ki v obravnavanem primeru predstavlja tržno vrednost spornega stanovanja. Če ne bi bilo škodnega ravnanja tožencev, bi tožnica za isti denar lahko kupila kakšno drugo stanovanje na trgu in ga danes imela v lasti. Kriva pogodbena stranka mora poštenemu sopogodbeniku zagotoviti tak položaj, v katerem bi se nahajala, če pogodba ne bi bila nična.
Nastanek škode ni vedno istočasen s škodnim dogodkom. Tožnici je škoda dokončno nastala šele z vrnitvijo obravnavanega stanovanja denacionalizacijski upravičenki v last. Pred to odločitvijo sodišča namreč ni bilo jasno, ali bo stanovanje kljub temu, da je denacionalizacijski postopek v teku, vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, saj bi se denacionalizacijski postopek lahko končal z zavrženjem ali zavrnitvijo denacionalizacijskega zahtevka. Šele takrat so se torej izpolnile vse predpostavke odškodninske obveznosti, šele takrat se je rodila odškodninska tožba zoper oba povzročitelja škode. Ugovor zastaranja zato ni utemeljen.
razmerja med starši in otroci po razvezi zakonske zveze - razveza zakonske zveze - varstvo in vzgoja skupnih otrok - stiki - preživnina - preživninske potrebe otroka - preživninske zmožnosti staršev - zmožnosti preživninskega zavezanca - breme preživljanja - porazdelitev bremena preživljanja - stroški postopka
Vplačil v rezervni sklad ni mogoče upoštevati kot del stroškov preživljanja otrok oziroma kot del stroškov bivanja, saj ti izdatki bremenijo lastnika nepremičnine.
Štipendija, ki jo prejema srednješolka, ter otroški dodatek, ki ga prejema toženka, se ne upoštevata pri določitvi preživninske obveznosti preživninskega zavezanca.
Odločilno za določitev višine preživnine je, da tožnik nima nobenih stikov s hčerkama, za kateri zato v celoti skrbi toženka. Tožnikov prispevek v denarju mora biti zato bistveno višji od toženkinega, določeno preživnino pa bo tožnik lahko plačeval brez škode za svoje preživljanje, glede na svoje dohodke.
zapuščinski postopek - sprejem dediščine - izpodbojna zakonska domneva - odpoved dedovanju - izjava dana do konca zapuščinskega postopka - pritožbena izjava o odpovedi dedovanju - pravočasnost izjave o odpovedi dediščini - prepozna
Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. V pritožbenem postopku se dedič ne more več odpovedati dedovanju.
vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - vezanost civilnega sodišča na ugotovitev o obstoju kaznivega dejanja in kazenski odgovornosti - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - višina škode - ugotavljanje višine škode
Ker civilno sodišče obravnava identičen dejanski stan, kot je bil obravnavan v kazenskem postopku, je glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti (da je toženec zažgal delovni stroj in povzročil s požigom nastalo škodo) vezano na kazensko sodbo. Ni dovoljeno ugotavljanje, ali je bil toženec sposoben storiti dejanje požiga delovnega stroja.
postopek v sporu majhne vrednosti - pritožbeni razlog - opustitev plačila predujma
Sodišče ugotavlja, da toženec z večino pritožbenih navedb izpodbija s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejansko stanje, to je dejstva v zvezi z višino ugotovljene škode na vozilu oškodovanke, kar pa ne more biti predmet pritožbenega preizkusa v sporih majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).
Vlogo stranke je treba razlagati glede na njeno vsebino. Če stranka v vlogi nikjer ne omeni izločitve izvedenca, njene vloge ni mogoče šteti za predlog za izločitev izvedenca.
pravica do nepovratne finančne spodbude - vrnitev prejetih sredstev - kršitev pogodbe - učinkovanje pogodbe - singularno pravno nasledstvo - učinki dogovora za singularne pravne naslednike - prenos pogodbe
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da dogovor med pravdnima strankama ne veže novih lastnikov nepremičnine, ki sta singularna pravna naslednika toženca, toženec pa ni izkazal, da naj bi v danem primeru šlo za prenos pogodbe ali prevzem dolga.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00014201
KZ-1 člen 160, 160/1, 283, 283/1, 288. ZKP člen 358, 358-3, 392, 392/5.
kaznivo dejanje krive ovadbe - kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja - kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - poseg v čast in dobro ime - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - kazenska ovadba - direktni naklep - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - oprostilna sodba
V svojem pisanju zoper sodbo, poimenovanem "Prijava kaznivega dejanja in zahteva za varstvo zakonitosti", je obdolženec izrazil samo to, kako je razumel vodenje postopka v zvezi z vloženo zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo prekrškovnega organa. Obdolženi je bil prepričan o storjenih procesnih napakah v zvezi z njegovo zahtevo za sodno varstvo. Po oceni pritožbenega sodišča zato obdolžencu ni mogoče očitati, da je vedel, da sodnica ni storila kaznivega dejanja po 288. členu KZ-1, kar pomeni, da direktnega naklepa obdolžencu ni mogoče dokazati.
Zaradi spremenjenega opisa kaznivega dejanja v obtožnem predlogu pritožbeno sodišče ni moglo opraviti presoje, ali je obdolženi storil kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1.
poroštvo - porokova obveznost - obveznost glavnega dolžnika in poroka - načelo akcesornosti - izjema od akcesornosti poroštva - stečaj glavnega dolžnika - ugovor ugasle pravice - prenehanje obveznosti - prenehanje poroštvene obveznosti - zmanjšanje porokove obveznosti - plačilo obveznosti glavnega dolžnika - končni seznam preizkušenih terjatev - dokazna vrednost listine - dokazna ocena - nekonkretiziranost trditev - obseg porokove odgovornosti
Če je upnikova terjatev do začetka stečaja ali med samim stečajnim postopkom vsaj delno poplačana, to vpliva tudi na porokovo obveznost, pri čemer je trditveno in dokazno breme v zvezi s tem na poroku.
Končni seznam preizkušenih terjatev ima res značaj pravnomočno razsojene zadeve le v razmerju med tožnico in glavnim dolžnikom, zato sodišče v pravdi zoper poroka na ta seznam ni vezano. Lahko pa ga obravnava kot dokaz v postopku, v okviru dokazne ocene.
prepozna pritožba - pritožbeni rok - pritožba, vložena po izteku roka - vročanje - fikcija vročitve - osebna vročitev
Ker pritožnik v petnajstih dneh od dneva, ko je bilo puščeno obvestilo o prispelem pisanju pošiljke na pošti ni dvignil, se na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena s pretekom zadnjega 15. dne. Pritožbeni rok je pričel teči prvi naslednji dan po vročitvi izpodbijanega sklepa in se je iztekel 17. 5. 2018. Pritožba, ki jo je nasprotni udeleženec vložil naslednji dan, 18. 5. 2018, je zato prepozna.
sprememba tožbe - subjektivna sprememba tožbe na pasivni strani - (objektivna) sprememba tožbe - navadni sosporniki - paulijanska tožba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - učinki pravdnih dejanj sospornikov - razširitev tožbe na novega toženca - sprememba tožbe brez soglasja toženca - pravnomočno zavrnjen zahtevek o glavni stvari
Ker je bil tožbeni zahtevek proti prvotožencu pravnomočno zavrnjen, šlo je pa za navadne sospornike, je zadeva proti prvotoženi stranki pravnomočno zaključena. Dejstvo, da je tretjetoženi stranki bila sodba razveljavljena in je bil postopek še odprt, ne pomeni, da lahko tožeča stranka s spremembo tožbe ponovno vključi prvotoženo stranko brez njene privolitve.
Pri paulijanski tožbi dolžnik ni stranka, zato je jasno, da so bili toženci v tej pravdi navadni sosporniki in ne nujni enotni sosporniki.
SPZ člen 69, 70. ZGO-1 člen 16. ZEN člen 81, 81/10.
postopek za delitev solastnine - fizična delitev stvari - civilna delitev stvari - vzpostavitev etažne lastnine - črna gradnja - legalizacija gradnje
SPZ in ZNP, ki urejata delitev nepremičnin, glede predmeta delitve nimata posebnih določb - ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Nepremičnino je zato sodišče dolžno razdeliti v stanju, v kakršnem je. Navedeno pomeni, da legalizacija spornega (dela) nepremičnine ni pogoj za izvedbo delitve solastne nepremičnine v naravi.
ZIZ člen 15, 272, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 7, 337, 337/1.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - predlog za izdajo začasne odredbe - pogoj reverzibilnosti - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nastanek težko nadomestljive škode - pomanjkljiva trditvena podlaga - prepozne trditve
Regulacijsko začasno odredbo je mogoče izdati le pod pogojem, če bi bilo kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi v kasnejši sodni odločbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje. V obravnavni zadevi pa z ugoditvijo predlogu za začasno odredbo za toženca vzpostavitev prejšnjega stanja že po naravi stvari same ne bi bila več mogoča.
Kot izhaja iz določbe 468. člena OZ, ima kupec, ki prodajalca pravočasno in pravilno obvesti o stvarni napaki kupljene stvari, na voljo več jamčevalnih zahtevkov - zahtevo, da prodajalec odpravi napako ali mu izroči drugo stvar brez napake (vztraja pri pravilni izpolnitvi pogodbe), zahtevo za znižanje kupnine in možnost odstopa od pogodbe. Vrstni red uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov v OZ ni določen.
ZVPot-UPB1 člen 1, 22, 23, 24, 24/2. OZ-UPB1 člen 3, 86, 372, 372/1. ZPotK člen 7, 7/1, 7/1-9.
finančni lizing - ničnost pogodbe - zakon o varstvu potrošnikov - valutno tveganje - valutna klavzula v CHF
O veljavnosti kreditnih (in tem podobnih) pogodb, ki so jih banke in druge finančne organizacije sklepale s potrošniki, katerih obveznosti se glasijo na zneske v CHF, je mogoče odločati glede na okoliščine vsakega posameznega primera. Sodišče prve stopnje je po pravilnih ugotovitvah, da je v danem primeru pogodbo o finančnem leasingu nepremičnine sklenil tožnik, ki je ekonomski strokovnjak, z izkušnjami tudi v bančništvu, zaradi česar se je zavedal pomena valutne klavzule, na drugi strani pa v času sklenitve pogodbe 25. 3. 2004 ni bilo objektivnih znakov ali subjektivnega pričakovanja toženke, da bo vrednost CHF v pogodbenem času znatno narasla, tožbeni zahtevek tožnika za ugotovitev ničnosti pogodbe, ki bi naj bila podana zaradi nepoštenega pogoja vezanosti tožnikove obveznosti na vrednost CHF, utemeljeno zavrnilo.