poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe
Okoliščin, ki konkretizirajo preslepitveni namen storilca, sodišče ne sme samo dodati v opis kaznivega dejanja, saj to pomeni, da v opis dejanja doda zakonski znak, ki dejanje opredeljuje kot kaznivo dejanje, s tem pa prekorači obtožbo.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - podaljšanje začasnega zavarovanja - napaka pri vročanju - vročanje pisanj stečajnemu dolžniku - kršitev pravice do izjave v postopku
Prvi odstavek 502.c člena ZKP med drugim določa, da sodišče, preden odloči o predlogu državnega tožilca, pošlje predlog ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo in jim določi primeren rok za odgovor. Ker stečajna upraviteljica gospodarske družbe, ki ji je odtujitev in obremenitev nepremičnin v tem postopku onemogočena, s predlogom, da se začasno zavarovanje zahtevka podaljša, ni bila seznanjena in o njem ni mogla podati izjave, je bilo potrebno napadeni sklep zaradi kršitve navedenega zakonskega določila razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje.
ZFPPIPP člen 153, 153/3, 156. ZPP člen 325, 325/1, 332.
postopek prisilne poravnave - odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave - sklep o začetku postopka prisilne poravnave - predujem za kritje stroškov postopka prisilne poravnave - procesna predpostavka - posledica neplačila - pravica do sodnega varstva - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - doplačilo predujma
Iz določbe 153. člena v zvezi s 156 členom ZFPPIPP izhaja, da sodišče ob začetku postopka (s sklepom o začetku postopka prisilne poravnave) naloži predlagatelju plačilo predujma za kritje stroškov prisilne poravnave s posledico začetka stečajnega postopka, če predlagatelj predujma v danem roku ne založi. Navedena zakonska ureditev je po volji zakonodajalca časovno vezana na izdajo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave. Zahteve za plačilo dodatnega predujma kot procesne predpostavke za nadaljevanje postopka torej ni mogoče utemeljiti s smiselno uporabo navedenih določb ZFPPIPP, saj gre za omejitev pravice do sodnega varstva, ki je zakon ne določa.
postopek v sporu majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene - dogovor o ceni del - vsebina dogovora - izvedena dela po pogodbi - ugovor izpolnitve - dokazni standard prepričanja - podjemna pogodba
V pritožbi zoper odločitev o sporu majhne vrednosti, dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati. Pod ta pritožbeni razlog spada tudi izpodbijanje dokazne ocene, sprejete s strani sodišča prve stopnje.
Ključna za odločitev v predmetni zadevi je ugotovitev o vsebini dogovora glede cene izvedenih del med strankama, ob tem pa je povsem irelevantno dejstvo, koliko so ta dela (objektivno) vredna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016446
KZ-1 člen 47, 47/2, 241, 241/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 372/1-4, 373, 383.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - nadaljevano kaznivo dejanje - nedovoljeno sprejemanje daril - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazna ocena izpovedi prič - odločba o kazenski sankciji - denarna kazen - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog
Izrek denarne kazni (glavne ali stranske) glede števila dnevnih zneskov ni pogojen s storilčevim gmotnim položajem kot je to posredno razumeti iz pritožbene obrazložitve, temveč s težo kaznivega dejanja in storilčevo krivdo. Pogojena je le višina posameznega dnevnega zneska (drugi odstavek 47. člena KZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00015416
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 403, 403/3, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1. KZ-1 člen 20, 20/2, 235, 235/2, 251, 251/1. URS člen 22, 25.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - razlogi za ugovor - preizkusno obdobje - dolžina preizkusnega obdobja - novela ZFPPIPP-G - določitev trajanja preizkusnega obdobja - izbris obsodbe iz kazenske evidence - enakost pred zakonom - pravica do enakega varstva pravic - pravica do pravnega sredstva
Krajše preizkusno obdobje je bilo v konkretnem primeru stečajni dolžnici v škodo, saj je ob poteku preizkusne dobe podana ovira za odpust obveznosti.
ZST-1 člen 5, 5/1, 12. ZFPPIPP člen 252, 296, 296/1, 296/2, 296/4, 296/5.
nastanek taksne obveznosti - odlog plačila sodne takse - čas nastanka terjatve - obstoječa sodna praksa - zapadlost plačila sodne takse - prijava terjatve v stečajnem postopku - pravne posledice začetka stečajnega postopka - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - neprijava terjatve v stečajnem postopku - prenehanje terjatve
V stečajni postopek je treba prijaviti tudi nezapadle terjatve, vendar pod predpostavko, da so nastale pred začetkom stečajnega postopka.
Odgovor na vprašanje, ali bi morala biti terjatev iz naslova sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje prijavljena v stečajnem postopku tožeče stranke oz. ali je zaradi opustitve prijave ta terjatev v razmerju do tožeče stranke prenehala, je odvisen od tega, kdaj je nastala terjatev za plačilo te sodne takse, pred začetkom stečajnega postopka ali po njem.
Terjatev za plačilo sodne takse je nastala z nastankom taksne obveznosti, to je 1. 4. 2015, s sklepom 18. 8. 2015 pa je bilo odločieno, da ta obveznost (terjatev) zapade kasneje - po pravnomočnosti zaključka postopka. S pravnomočnostjo zadeve je torej že obstoječa obveznost tožnice za plačilo takse le zapadla v plačilo.
postulacijska sposobnost - pooblaščenec, ki ni odvetnik - oseba brez PDI
Glede na določilo tretjega odstavka 87. člena ZPP je ugotovilo, da A.B. ni ne odvetnik, ne oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom in je zato pravilno njegovo pritožbo z dne 3. 7. 2018 zavrglo kot nedovoljeno v skladu s prvim in četrtim odstavkom 343. člena ZPP.
Ker je prvostopenjsko sodišče v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, bi imel toženec pritožbeni pravovarstveni interes le v primeru, če bi izkazal, da je z odločitvijo sodišča kljub temu konkretno in neposredno oškodovan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00014499
OZ člen 132, 182, 478, 490, 494. ZGO-1 člen 197.
nakup in prodaja nepremičnin - premoženjska škoda - pravno priznana premoženjska škoda - nepremičnina brez gradbenega in uporabnega dovoljenja - zmanjšanje premoženja - gotova bodoča škoda - pravna napaka prodane stvari - legalizacija objekta - zahtevek za znižanje kupnine
V primeru, ko kupcema nepremičnin škoda še ni nastala, ker gradbenega in uporabnega dovoljenja nista pridobila in jima tudi stroški v zvezi s tem še niso mogli nastati, še ni prišlo do zmanjšanja njunega premoženja. Prav tako ne moremo govoriti o bodoči gotovi škodi, saj ni gotovo, da bosta za legalizacijo objekta poskrbela in tudi ne, da jima bodo pri tem nastali stroški v višini, kot je prisojeni znesek odškodnine. Ker ne gre za pravno priznano škodo, niso izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00014208
ZIZ člen 272. ZPP člen 411. ZZZDR člen 106, 106/2, 106/4.
določitev stikov med staršem in otrokom - postopek za ureditev stikov med starši in otroki - začasna ureditev stikov - ureditvena začasna odredba v nepravdnem postopku - pravica do izjave - bistvena kršitev procesnih določb - vročanje po faksu - dejanski prejem sodne pošiljke - vročitev zapisnika z naroka - oprava dejanja po preteku roka - največja otrokova korist - začasna odredba po uradni dolžnosti - medsebojna povezanost - ločeno življenje - delitev sorojencev
Prvo sodišče ni izdelalo prepisa zvočnega posnetka v sicer instrukcijskem roku in ga nasprotnemu udeležencu ni vročilo v pritožbenem roku, saj ga je prejel šele 10. 5. 2018. S tem mu je bila kršena pravica do izjave, saj ob sestavi pritožbe ni razpolagal z zapisnikom o naroku 24. 4. 2018, na katerem je bil izveden dokaz z zaslišanjem delavk CSD, zaradi česar ni imel možnosti učinkovitega izjavljanja v okviru pritožbenega postopka.
Z vidika zagotavljanja največje koristi otrok je potrebno, da prvo sodišče po uradni dolžnosti (če ne bo v tej smeri nobenih procesnih dejanj udeležencev) z začasno odredbo uredi način izvrševanja stikov med nasprotnim udeležencem in A. tako, da je v stikih udeležen tudi drugi otrok udeležencev B., da se bo čimprej obnovil odnos med bratoma.
Parcialen pristop k reševanju te problematike je v škodo otrok. Zagotoviti je treba, da imata oba starša v očeh njunih otrok enakovreden položaj, kar pomeni, da bi bilo v največjo korist obeh otrok, da bi bila v času stikov na podlagi začasnih odredb v obeh zadevah (s tega vidika bi bila najbolj smotrna združitev zadev za skupno obravnavanje) otroka ves čas skupaj, in sicer po eno uro z vsakim od staršev.
Le kadar bi (izvršitelj) ravnal iz lastne volje (samovoljno), mimo ali preko odredb in sklepov sodišča, bi lahko govorili tudi o njegovem protipravnem ravnanju.
Okoliščine narekujejo zavrnitev zahtevanega posestnega varstva tožnice zaradi odsotnosti elementa protipravnosti v očitanih dejanjih tožencev.
regres zavarovalnice - izguba pravic iz obveznega zavarovanja - splošni zavarovalni pogoji - zapustitev kraja nesreče - soodgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Toženec v pritožbi niti ne zanika več, da na kraju nesreče ni nudil podatkov o zavarovanju, zato je pravilen in zakonit tudi sklep, da je glede na določbe splošnih pogojev tožnice izgubil svoje pravice iz obveznega zavarovanja.
Izvedeniško poročilo (po mnenju izvedenca) vsebuje bistvene sestavine elaborata, a to udeležencem ne odvzema pravice, da se seznanijo in izjavijo o celotnem elaboratu, ki vsebuje še tehnične podatke, izračune površin, seznam koordinat in prikaz parcel s spremembami. Ker pritožniku (enako pa velja za ostale udeležence) to ni bilo omogočeno, je pritožbeni očitek v smeri posega v pravico do izjave (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), utemeljen.
oprostitev plačila sodne takse - redna brezplačna pravna pomoč
Šesti odstavek 11. člena ZST-1 določa, da ne glede na določilo prvega odstavka 11. člena ZST-1, da je do celotne oprostitve plačila taks upravičena stranka, ki izpolnjuje materialne pogoje za prejemanje redne brezplačne pravne pomoči po zakonu, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
sprememba tožbe - subjektivna sprememba tožbe na pasivni strani - (objektivna) sprememba tožbe - navadni sosporniki - paulijanska tožba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - učinki pravdnih dejanj sospornikov - razširitev tožbe na novega toženca - sprememba tožbe brez soglasja toženca - pravnomočno zavrnjen zahtevek o glavni stvari
Ker je bil tožbeni zahtevek proti prvotožencu pravnomočno zavrnjen, šlo je pa za navadne sospornike, je zadeva proti prvotoženi stranki pravnomočno zaključena. Dejstvo, da je tretjetoženi stranki bila sodba razveljavljena in je bil postopek še odprt, ne pomeni, da lahko tožeča stranka s spremembo tožbe ponovno vključi prvotoženo stranko brez njene privolitve.
Pri paulijanski tožbi dolžnik ni stranka, zato je jasno, da so bili toženci v tej pravdi navadni sosporniki in ne nujni enotni sosporniki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00014850
ZPP člen 185, 185/2, 286, 287, 287/2, 337. ZD člen 29, 31, 46. OZ člen 533.
darilo zapustnika - darilni namen - zavrnitev dokaznih predlogov - uporaba tujega stanovanja - brezplačna uporaba stanovanja - vrednost darila - objektivna sprememba tožbe - privolitev v spremembo tožbe - spustitev toženca v obravnavanje po spremenjeni tožbi
Če nekdo brez plačila uporablja tuje stanovanje, je redno vzdrževanje in plačevanje stroškov, ki z uporabo nastajajo, življenjsko logično - celo najemnik (ki za uporabo plačuje) je dolžan nositi določene stroške vzdrževanja in uporabe.
Zapustnica se je s tem, ko je prvi toženki dovolila uporabljati stanovanje, odpovedala delu svojih upravičenj izhajajočih iz lastninske pravice in jih prenesla na prvo toženko, ta pa je bila s tem okoriščena, saj je (čeprav ni bila njegova lastnica) stanovanje uporabljala, za uporabo pa ni plačevala.
S tem, ko je stanovanje uporabljala, zanj pa uporabnine ali najemnine ni plačevala, je bila za vrednost, ki jo predstavlja neplačana uporabnina oziroma najemnina, obdarjena.
Tako toženčeva denarna odškodnina kot nadomestilo za izgubljeni dobiček, ki je posledica izgube dohodka iz dejavnosti1, kot nadomestilo za izgubljeno korist v postopku denacionalizacije2, sta obdavčljiva dohodka. Toženec kot upnik je bil upravičen do neto zneska, tožeča stranka kot dolžnik pa je morala od naloženega bruto zneska odvesti akontacijo davka.
zapuščinski postopek - sprejem dediščine - izpodbojna zakonska domneva - odpoved dedovanju - izjava dana do konca zapuščinskega postopka - pritožbena izjava o odpovedi dedovanju - pravočasnost izjave o odpovedi dediščini - prepozna
Dedič se lahko odpove dediščini z izjavo, ki jo poda sodišču do konca zapuščinske obravnave. V pritožbenem postopku se dedič ne more več odpovedati dedovanju.