KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00015416
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2, 403, 403/3, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1. KZ-1 člen 20, 20/2, 235, 235/2, 251, 251/1. URS člen 22, 25.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - ovira za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - sklep o začetku postopka odpusta obveznosti - razlogi za ugovor - preizkusno obdobje - dolžina preizkusnega obdobja - novela ZFPPIPP-G - določitev trajanja preizkusnega obdobja - izbris obsodbe iz kazenske evidence - enakost pred zakonom - pravica do enakega varstva pravic - pravica do pravnega sredstva
Krajše preizkusno obdobje je bilo v konkretnem primeru stečajni dolžnici v škodo, saj je ob poteku preizkusne dobe podana ovira za odpust obveznosti.
ZFPPIPP člen 383b, 383b/1, 384, 384/6, 384/6-2, 401, 401/1, 401/1-2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - iskanje zaposlitve - poročanje upravitelju - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - poročanje o premoženjskem stanju - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju
Ravnanje stečajnega dolžnika, ki upravitelju posreduje lažne podatke o iskanju zaposlitve, je nedopustno. Stečajni dolžnik že iz tega razloga odpusta obveznosti ne more doseči.
ZFPPIPP člen 153, 153/3, 156. ZPP člen 325, 325/1, 332.
postopek prisilne poravnave - odločanje o predlogu za začetek postopka prisilne poravnave - sklep o začetku postopka prisilne poravnave - predujem za kritje stroškov postopka prisilne poravnave - procesna predpostavka - posledica neplačila - pravica do sodnega varstva - predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - doplačilo predujma
Iz določbe 153. člena v zvezi s 156 členom ZFPPIPP izhaja, da sodišče ob začetku postopka (s sklepom o začetku postopka prisilne poravnave) naloži predlagatelju plačilo predujma za kritje stroškov prisilne poravnave s posledico začetka stečajnega postopka, če predlagatelj predujma v danem roku ne založi. Navedena zakonska ureditev je po volji zakonodajalca časovno vezana na izdajo sklepa o začetku postopka prisilne poravnave. Zahteve za plačilo dodatnega predujma kot procesne predpostavke za nadaljevanje postopka torej ni mogoče utemeljiti s smiselno uporabo navedenih določb ZFPPIPP, saj gre za omejitev pravice do sodnega varstva, ki je zakon ne določa.
postopek v sporu majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene - dogovor o ceni del - vsebina dogovora - izvedena dela po pogodbi - ugovor izpolnitve - dokazni standard prepričanja - podjemna pogodba
V pritožbi zoper odločitev o sporu majhne vrednosti, dejanskega stanja ni mogoče izpodbijati. Pod ta pritožbeni razlog spada tudi izpodbijanje dokazne ocene, sprejete s strani sodišča prve stopnje.
Ključna za odločitev v predmetni zadevi je ugotovitev o vsebini dogovora glede cene izvedenih del med strankama, ob tem pa je povsem irelevantno dejstvo, koliko so ta dela (objektivno) vredna.
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis subjektivnih znakov kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe
Okoliščin, ki konkretizirajo preslepitveni namen storilca, sodišče ne sme samo dodati v opis kaznivega dejanja, saj to pomeni, da v opis dejanja doda zakonski znak, ki dejanje opredeljuje kot kaznivo dejanje, s tem pa prekorači obtožbo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00016446
KZ-1 člen 47, 47/2, 241, 241/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 372/1-4, 373, 383.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - kršitev kazenskega zakona - nadaljevano kaznivo dejanje - nedovoljeno sprejemanje daril - zakonski znaki kaznivega dejanja - dokazna ocena izpovedi prič - odločba o kazenski sankciji - denarna kazen - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog
Izrek denarne kazni (glavne ali stranske) glede števila dnevnih zneskov ni pogojen s storilčevim gmotnim položajem kot je to posredno razumeti iz pritožbene obrazložitve, temveč s težo kaznivega dejanja in storilčevo krivdo. Pogojena je le višina posameznega dnevnega zneska (drugi odstavek 47. člena KZ-1.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - podaljšanje začasnega zavarovanja - napaka pri vročanju - vročanje pisanj stečajnemu dolžniku - kršitev pravice do izjave v postopku
Prvi odstavek 502.c člena ZKP med drugim določa, da sodišče, preden odloči o predlogu državnega tožilca, pošlje predlog ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo in jim določi primeren rok za odgovor. Ker stečajna upraviteljica gospodarske družbe, ki ji je odtujitev in obremenitev nepremičnin v tem postopku onemogočena, s predlogom, da se začasno zavarovanje zahtevka podaljša, ni bila seznanjena in o njem ni mogla podati izjave, je bilo potrebno napadeni sklep zaradi kršitve navedenega zakonskega določila razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje.
ZST-1 člen 5, 5/1, 12. ZFPPIPP člen 252, 296, 296/1, 296/2, 296/4, 296/5.
nastanek taksne obveznosti - odlog plačila sodne takse - čas nastanka terjatve - obstoječa sodna praksa - zapadlost plačila sodne takse - prijava terjatve v stečajnem postopku - pravne posledice začetka stečajnega postopka - terjatve, ki jih je treba prijaviti v stečajnem postopku - neprijava terjatve v stečajnem postopku - prenehanje terjatve
V stečajni postopek je treba prijaviti tudi nezapadle terjatve, vendar pod predpostavko, da so nastale pred začetkom stečajnega postopka.
Odgovor na vprašanje, ali bi morala biti terjatev iz naslova sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje prijavljena v stečajnem postopku tožeče stranke oz. ali je zaradi opustitve prijave ta terjatev v razmerju do tožeče stranke prenehala, je odvisen od tega, kdaj je nastala terjatev za plačilo te sodne takse, pred začetkom stečajnega postopka ali po njem.
Terjatev za plačilo sodne takse je nastala z nastankom taksne obveznosti, to je 1. 4. 2015, s sklepom 18. 8. 2015 pa je bilo odločieno, da ta obveznost (terjatev) zapade kasneje - po pravnomočnosti zaključka postopka. S pravnomočnostjo zadeve je torej že obstoječa obveznost tožnice za plačilo takse le zapadla v plačilo.
Ker je prvostopenjsko sodišče v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, bi imel toženec pritožbeni pravovarstveni interes le v primeru, če bi izkazal, da je z odločitvijo sodišča kljub temu konkretno in neposredno oškodovan.
postulacijska sposobnost - pooblaščenec, ki ni odvetnik - oseba brez PDI
Glede na določilo tretjega odstavka 87. člena ZPP je ugotovilo, da A.B. ni ne odvetnik, ne oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom in je zato pravilno njegovo pritožbo z dne 3. 7. 2018 zavrglo kot nedovoljeno v skladu s prvim in četrtim odstavkom 343. člena ZPP.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 48, 49, 51, 51/1, 51/1-3.
nagrada in stroški za izvedensko delo - stroškovnik - zahtevnost izvida in mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja
Res sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni navedlo števila strani spisa, kar pa ni onemogočilo preizkusa izpodbijanega sklepa, saj se je sodišče sklicevalo na stroškovnik izvedenca, kjer je navedeno tako število strani spisa kot tudi zdravstvene dokumentacije, to dejstvo pa je jasno zaznavno že na podlagi vpogleda v konkretni spis.
Le kadar bi (izvršitelj) ravnal iz lastne volje (samovoljno), mimo ali preko odredb in sklepov sodišča, bi lahko govorili tudi o njegovem protipravnem ravnanju.
Okoliščine narekujejo zavrnitev zahtevanega posestnega varstva tožnice zaradi odsotnosti elementa protipravnosti v očitanih dejanjih tožencev.
poroštvo - porokova obveznost - obveznost glavnega dolžnika in poroka - načelo akcesornosti - izjema od akcesornosti poroštva - stečaj glavnega dolžnika - ugovor ugasle pravice - prenehanje obveznosti - prenehanje poroštvene obveznosti - zmanjšanje porokove obveznosti - plačilo obveznosti glavnega dolžnika - končni seznam preizkušenih terjatev - dokazna vrednost listine - dokazna ocena - nekonkretiziranost trditev - obseg porokove odgovornosti
Če je upnikova terjatev do začetka stečaja ali med samim stečajnim postopkom vsaj delno poplačana, to vpliva tudi na porokovo obveznost, pri čemer je trditveno in dokazno breme v zvezi s tem na poroku.
Končni seznam preizkušenih terjatev ima res značaj pravnomočno razsojene zadeve le v razmerju med tožnico in glavnim dolžnikom, zato sodišče v pravdi zoper poroka na ta seznam ni vezano. Lahko pa ga obravnava kot dokaz v postopku, v okviru dokazne ocene.
prepozna pritožba - pritožbeni rok - pritožba, vložena po izteku roka - vročanje - fikcija vročitve - osebna vročitev
Ker pritožnik v petnajstih dneh od dneva, ko je bilo puščeno obvestilo o prispelem pisanju pošiljke na pošti ni dvignil, se na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP šteje, da je bila vročitev opravljena s pretekom zadnjega 15. dne. Pritožbeni rok je pričel teči prvi naslednji dan po vročitvi izpodbijanega sklepa in se je iztekel 17. 5. 2018. Pritožba, ki jo je nasprotni udeleženec vložil naslednji dan, 18. 5. 2018, je zato prepozna.
načelo enkratnega plačila sodne takse - stvarna pristojnost - delovno in socialno sodišče - plačilo sodne takse - vštetje že plačane sodne takse
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je že plačano takso za postopek v individualnih delovnih sporih premoženjske narave vštelo ter tožniku v plačilo naložilo le razliko, saj sodna taksa za predmetni pravdni postopek še ni bila v celoti plačana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00014499
OZ člen 132, 182, 478, 490, 494. ZGO-1 člen 197.
nakup in prodaja nepremičnin - premoženjska škoda - pravno priznana premoženjska škoda - nepremičnina brez gradbenega in uporabnega dovoljenja - zmanjšanje premoženja - gotova bodoča škoda - pravna napaka prodane stvari - legalizacija objekta - zahtevek za znižanje kupnine
V primeru, ko kupcema nepremičnin škoda še ni nastala, ker gradbenega in uporabnega dovoljenja nista pridobila in jima tudi stroški v zvezi s tem še niso mogli nastati, še ni prišlo do zmanjšanja njunega premoženja. Prav tako ne moremo govoriti o bodoči gotovi škodi, saj ni gotovo, da bosta za legalizacijo objekta poskrbela in tudi ne, da jima bodo pri tem nastali stroški v višini, kot je prisojeni znesek odškodnine. Ker ne gre za pravno priznano škodo, niso izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00014208
ZIZ člen 272. ZPP člen 411. ZZZDR člen 106, 106/2, 106/4.
določitev stikov med staršem in otrokom - postopek za ureditev stikov med starši in otroki - začasna ureditev stikov - ureditvena začasna odredba v nepravdnem postopku - pravica do izjave - bistvena kršitev procesnih določb - vročanje po faksu - dejanski prejem sodne pošiljke - vročitev zapisnika z naroka - oprava dejanja po preteku roka - največja otrokova korist - začasna odredba po uradni dolžnosti - medsebojna povezanost - ločeno življenje - delitev sorojencev
Prvo sodišče ni izdelalo prepisa zvočnega posnetka v sicer instrukcijskem roku in ga nasprotnemu udeležencu ni vročilo v pritožbenem roku, saj ga je prejel šele 10. 5. 2018. S tem mu je bila kršena pravica do izjave, saj ob sestavi pritožbe ni razpolagal z zapisnikom o naroku 24. 4. 2018, na katerem je bil izveden dokaz z zaslišanjem delavk CSD, zaradi česar ni imel možnosti učinkovitega izjavljanja v okviru pritožbenega postopka.
Z vidika zagotavljanja največje koristi otrok je potrebno, da prvo sodišče po uradni dolžnosti (če ne bo v tej smeri nobenih procesnih dejanj udeležencev) z začasno odredbo uredi način izvrševanja stikov med nasprotnim udeležencem in A. tako, da je v stikih udeležen tudi drugi otrok udeležencev B., da se bo čimprej obnovil odnos med bratoma.
Parcialen pristop k reševanju te problematike je v škodo otrok. Zagotoviti je treba, da imata oba starša v očeh njunih otrok enakovreden položaj, kar pomeni, da bi bilo v največjo korist obeh otrok, da bi bila v času stikov na podlagi začasnih odredb v obeh zadevah (s tega vidika bi bila najbolj smotrna združitev zadev za skupno obravnavanje) otroka ves čas skupaj, in sicer po eno uro z vsakim od staršev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00018902
ZDen člen 88. ZOR člen 108, 154, 158, 206, 206/3, 361, 376. SZ člen 117. OZ člen 1060. ZPP člen 214, 214/2.
privatizacija stanovanj po SZ - odškodninska odgovornost - deliktna odškodninska odgovornost - denacionalizacija - kupoprodajna pogodba - nična pogodba - odškodninska odgovornost za sklenitev nične pogodbe - dolžna skrbnost - krivda - protipravno ravnanje - vzročna zveza - škoda - nastanek škode - škodni dogodek - pozitivni pogodbeni interes - tržna vrednost - solidarna odškodninska odgovornost - sopovzročitev škode - zastaranje - objektivni zastaralni rok - subjektivni zastaralni rok - začetek teka zastaranja
Pogodbenik, ki je kriv za sklenitev nične pogodbe, odgovarja svojemu sopogodbeniku za škodo, ki mu nastane zaradi ničnosti pogodbe, če ta ni vedel in ni bil dolžan vedeti za vzrok ničnosti.
Obstoj škode v obravnavanem primeru odraža korist, ki bi jo tožnica prejela iz pogodbe, če ne bi bilo protipravnega in krivdnega ravnanja njenih povzročiteljev. Gre za pozitivni pogodbeni interes, ki v obravnavanem primeru predstavlja tržno vrednost spornega stanovanja. Če ne bi bilo škodnega ravnanja tožencev, bi tožnica za isti denar lahko kupila kakšno drugo stanovanje na trgu in ga danes imela v lasti. Kriva pogodbena stranka mora poštenemu sopogodbeniku zagotoviti tak položaj, v katerem bi se nahajala, če pogodba ne bi bila nična.
Nastanek škode ni vedno istočasen s škodnim dogodkom. Tožnici je škoda dokončno nastala šele z vrnitvijo obravnavanega stanovanja denacionalizacijski upravičenki v last. Pred to odločitvijo sodišča namreč ni bilo jasno, ali bo stanovanje kljub temu, da je denacionalizacijski postopek v teku, vrnjeno denacionalizacijskemu upravičencu, saj bi se denacionalizacijski postopek lahko končal z zavrženjem ali zavrnitvijo denacionalizacijskega zahtevka. Šele takrat so se torej izpolnile vse predpostavke odškodninske obveznosti, šele takrat se je rodila odškodninska tožba zoper oba povzročitelja škode. Ugovor zastaranja zato ni utemeljen.
SPZ člen 69, 70. ZGO-1 člen 16. ZEN člen 81, 81/10.
postopek za delitev solastnine - fizična delitev stvari - civilna delitev stvari - vzpostavitev etažne lastnine - črna gradnja - legalizacija gradnje
SPZ in ZNP, ki urejata delitev nepremičnin, glede predmeta delitve nimata posebnih določb - ne postavljata pogoja, da mora biti predmet delitve v prostor umeščen skladno z upravnimi dovoljenji. Nepremičnino je zato sodišče dolžno razdeliti v stanju, v kakršnem je. Navedeno pomeni, da legalizacija spornega (dela) nepremičnine ni pogoj za izvedbo delitve solastne nepremičnine v naravi.
sprememba tožbe - subjektivna sprememba tožbe na pasivni strani - (objektivna) sprememba tožbe - navadni sosporniki - paulijanska tožba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - učinki pravdnih dejanj sospornikov - razširitev tožbe na novega toženca - sprememba tožbe brez soglasja toženca - pravnomočno zavrnjen zahtevek o glavni stvari
Ker je bil tožbeni zahtevek proti prvotožencu pravnomočno zavrnjen, šlo je pa za navadne sospornike, je zadeva proti prvotoženi stranki pravnomočno zaključena. Dejstvo, da je tretjetoženi stranki bila sodba razveljavljena in je bil postopek še odprt, ne pomeni, da lahko tožeča stranka s spremembo tožbe ponovno vključi prvotoženo stranko brez njene privolitve.
Pri paulijanski tožbi dolžnik ni stranka, zato je jasno, da so bili toženci v tej pravdi navadni sosporniki in ne nujni enotni sosporniki.