ZPP člen 212. ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/2, 12b, 12b/1.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - dovolitev obročnega plačila sodnih taks - obročno plačilo sodne takse - kriteriji za določitev mesečnih obrokov - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - trditveno breme v postopku oprostitve sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe
Če želi stranka v postopku uspeti, mora vedno navesti vsa dejstva, ki so pomembna za sodno presojo. V postopku za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse to pomeni navedbo okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih tudi more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00015182
KZ-1 člen 191, 191/1, 296, 296/1. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1-9.
nasilje v družini - nasilništvo - zakonski znaki - družinska skupnost - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo
Sodišče prve stopnje je, glede na ugotovitev dokaznega postopka, da očitek obstoja družinske skupnosti ni dokazan, ta očitek izpustilo iz obtožbenega opisa, kar je imelo za posledico spremembo pravne opredelitve dejanja iz kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 v kaznivo dejanje nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1. Kljub spremenjenemu opisu je ohranjena identiteta med obtožbo in obsodbo, saj gre v osnovi za isti historični dogodek in je tak opis obtožencu v korist. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da v izreku izpodbijane sodbe opisano ponavljajoče se izvajanje nasilja v opisanih oblikah v obdobju od avgusta 2013 do novembra 2013, ki je oškodovanko nedvomno spravilo v podrejen položaj, saj se je pred obtožencem umikala, tudi tako, da je občasno prespala v avtomobilu, ter se počutila ogroženo in prestrašeno, pomeni homogeno celoto oziroma kaznivo dejanje nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00017224
ZPP člen 395, 395/2, 396, 396/1, 396/1-6. ZZK-1 člen 195, 196. SPZ člen 215. ZNP člen 35, 146.
predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - procesna skrbnost - nujna pot - nastanek stvarne služnosti - služnosti poti
V sodni praksi se je že oblikovalo stališče, da od stranke ni mogoče zahtevati, da mora biti pozorna na vsa potencialna dejstva, čeprav za njihov obstoj ne govori nič in je zato na dejstvu, ki ga lahko stranka ugotovi naključno in ne z običajnim sistematičnim zbiranjem procesnega gradiva, obnovitveni predlog mogoče utemeljiti. Tudi v konkretni zadevi gre za tak primer. Nasprotna udeleženca sta bila dolžna navesti pravnorelevantna dejstva, ki so jima bila poznana in poiskati tista, ki so povezana z nastalim sporom. Sem nedvomno sodi tudi podatek o morebiti že obstoječi služnosti poti v korist nepremičnine obeh predlagateljev. Vendar pa je treba pri presoji, ali sta nasprotna udeleženca v zvezi s tem ravnala dovolj skrbno, upoštevati, da se služnostna pravica (kot stvarna pravica) vpisuje v zemljiško knjigo in je njen obstoj zato mogoče preveriti že z vpogledom. Od stranke zahtevati, da preverja tudi vsebino v zemljiško knjigo vloženih listin (to je pogodb, pri katerih sklenitvi sama ni sodelovala), če nič ne kaže, da je njihova vsebina relevantna za spor, je pretirano.
Prvi pogoj, da sodišče sploh lahko dovoli nujno pot, je, da nepremičnina za redno rabo nima potrebne potne zveze z javno cesto ali bi bila ta povezana z nesorazmernimi stroški. Pri tem je neobstoj poti lahko absoluten (gre za primere, ko pot sploh ne obstaja) ali relativen (gre za primere, ko pot obstaja, a je neprimerna za redno rabo). Če je v postopku sporno, ali primerna pot obstaja ali ne, je sodišče tudi to dolžno ugotavljati.
ZDZdr člen 2, 2-10, 39, 39/1, 44, 44/4. ZNP člen 37.
vabilo na pregled s strani izvedenca - vročitev vabila - priporočena pošiljka - osebni pregled pri sodnem izvedencu - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve
Res je sicer, da vročitev vabila na pregled ni izkazana s povratnico, a to samo po sebi ne pomeni, da nasprotni udeleženec vabila ni prejel. Tega izrecno ne trdi niti pritožnik, saj v pritožbi dejansko graja le formalno neizkazanost vročitve. To pa ob dejstvu, da je mama nasprotnega udeleženca potrdila, da je izvedenčevo vabilo nasprotni udeleženec prejel, pritožnik pa ne ponudi nobenega konkretnega razloga za dvom, da izjava matere (ki jo ZDZdr uvršča med najbližje osebe - glej 10. točko 2. člena ZDZdr) ni resnična, ne zadošča.
odškodninska odgovornost etažnega lastnika - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - opravičilo in preklic izjave - objava sodbe ali popravka - denarna odškodnina pravni osebi - poseg v pravico do dobrega imena in časti - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostne pravice pravni osebi - prokurist pravne osebe - razžalitev - aktivna legitimacija upravnika - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje - žaljivo besedilo - razbremenitev odgovornosti - tehtanje ustavnih pravic - svoboda izražanja - čast in dobro ime - poročilo
Sodišče prve stopnje je pravilno tehtalo pravico tožeče stranke do časti in dobrega imena s pravico tožene stranke do svobode govora. Tožeča stranka kot upravnik bi morala podati pojasnila toženi stranki glede stroškov reklamiranja poslovne stavbe. Zato je tožena stranka utemeljeno zahtevala pojasnila. Način pisanja pa ni takšen, da bi ga sodišče lahko okvalificiralo za žaljivega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00014457
ZFPPIPP člen 42, 42/2, 442, 442/1, 442/1-2. ZPP člen 214, 339, 339/2, 339/2-8. ZGD-1 člen 8, 8/1, 8/1-4.
odgovornost družbenikov za obveznosti družbe - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - spregled pravne osebnosti - zloraba pravne osebe - nastanek škode - opustitev dolžnega ravnanja - vzročna zveza - domneva vzročne zveze - priznana dejstva - neprerekana dejstva - dokaz z izvedencem - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tudi opustitev dolžnega ravnanja je lahko vzrok škodi samo v primeru, da je vplivala na nastanek škode, ne pa že sama po sebi. Res je v drugem odstavku 42. člena ZFPPIPP določena domneva vzročne zveze, ki pa jo je mogoče izpodbijati, kar je storila tudi druga toženka v tej pravdi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018904
ZMed člen 26, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-1, 42. ZPP člen 2, 2/2.
pravica do popravka objavljenega besedila - zavrnitev objave popravka - razlogi za zavrnitev objave popravka - odklonilni razlog - načelo kontradiktornosti - zaslišanje tožnika
Odziv na navedbe, ki jih v spornem članku ni, ni popravek spornega članka, ker popravka ni mogoče enačiti s pravico do dostopa do medijev, ali da prizadeta oseba pove vse, kar ji leži na duši. Ker tožnikov popravek najmanj v 2., 6. in delno 5. odstavku teh zakonskih pogojev ne izpolnjuje in ker zahtevku za objavo popravka ni mogoče ugoditi le delno (prvi odstavek 27. člena ZMed), je odločitev sodišča, ki je objavo popravka zavrnilo že iz tega razloga, pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00014202
SPZ člen 8, 16, 17. ZPP člen 7, 243.
odškodnina za uničenje stvari - odstranitev dreves - solastnina na nepremičnini - sestavina nepremičnine - vrednost stvari - dokazovanje z izvedencem - predpravdno izvedensko mnenje - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke - nepotrebnost
Rastline, ki so v zemljišču, so sestavine nepremičnine in delijo njeno usodo. Sporni grm ni samostojna premična stvar.
Določila ZPP o dokazovanju z izvedencem zagotavljajo nepristranskost izvedenca in kontradiktornost izvajanja tega dokaza. To pa pri predpravdnem izvedencu ni varovano. Zato se je v sodni praksi oblikovalo stališče, da se tako mnenje upošteva le kot del strankinih navedb.
izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - neizpolnitev obveznosti - subjektivne okoliščine
Subjektivne okoliščine, na katere se zagovorniki sklicujejo in ki bi naj bile ovira, ki je obsojencu preprečevala pristop k navedenemu načinu izvrševanja kazni, niso utemeljen razlog, ki bi predstavljal objektivno oviro za izvršitev dela v splošno korist s strani obsojenca, razen tega pa tudi niso izkazane prav z nobenim ustreznim dokazilom. Kljub psihični stiski, v kateri bi se naj obsojenec znašel iz razloga, ker se je razšel s prejšnjo partnerko in iz razloga, ker bi naj k njemu stalno prihajali rubežniki z grožnjo, da bodo obsojenčeve dolgove izterjali vnovčitvijo hipoteke nad stanovanjsko hišo obsojenčevih staršev, obsojenec ni bil onemogočen, da se odzove pozivu CSD in pozivu sodišča ter tako pokaže pripravljenost pristopiti k izvrševanju kazni zapora z delom v splošno korist. Zato je pritožbeno sklicevanje na navedene okoliščine brez vsakršne teže.
priznana dejstva - nedovoljene pritožbene novote - gospodarski spor majhne vrednosti - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - razpravno načelo
Prvostopenjsko sodišče je toženo stranko tudi pozvalo, da odgovori na trditve tožeče stranke iz popravljene tožbe, vendar se na poziv tožena stranka ni odzvala. Tako so vse njene trditve, ki jih je v prvostopenjskem postopku podala, le tiste, ki jih je podala še v izvršilnem postopku v ugovoru. Vsebinsko so bile navedbe tako posplošene, da je očitek pritožnika, da se prvostopenjsko sodišče do trditev tožene stranke ni opredeljevalo, povsem nautemeljen.
ZD člen 135, 135/2, 210, 210/2, 210/2-5, 212, 213, 213/1. SPZ člen 11.
napotitev dediča na pravdo - izjava o odpovedi dediščini - spor dedičev o obsegu zapuščine - prekinitev zapuščinskega postopka - manj verjetna pravica dediča - nepremičnina, vpisana v zemljiški knjigi
Sodišče napoti na pravdo tistega dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno (prvi odstavek 213. člena ZD). Jasnih meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, prvi odstavek 213. člena ZD ne vsebuje, zato je odločitev odvisna od konkretnih okoliščin vsakokratnega primera.
V primeru, ko je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi, je po ustaljeni sodni praksi manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno lastninsko stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga. V konkretnem primeru je v zemljiški knjigi pri spornih nepremičninah vknjižena lastninska pravica dediča. Čeprav se dedinje glede zapustničinega polovičnega solastniškega deleža na spornih nepremičninah sklicujejo na pravnomočno sodno odločbo, je njihova pravica manj verjetna.
skrb za varnost in zdravje - oskrba na domu - krivdna odgovornost delodajalca - padec - nudenje oskrbe - soprispevek oškodovanca
Zdrs in izguba ravnotežja starejše in slabo pokretne osebe je pričakovan in predvidljiv dogodek že za povprečno skrbno osebo, še zlasti pa za strokovnjaka, ki se ukvarja z nego starejših oseb in mora ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ). Toženka bi se lahko odškodninske odgovornosti razbremenila le, če bi izkazala, da je njen zavarovanec ravnal skrbno ter v konkretnih okoliščinah sprejel vse potrebne ukrepe za preprečitev nastanka škode, ki bi jo ob skrbnosti dobrega strokovnjaka moral in mogel predvideti, pa je kljub temu prišlo do nastanka škode. Tega pa toženka ni izkazala. Toženkin zavarovanec namreč kljub temu, da je poznal zdravstveno stanje varovanca, njegove žene in oskrbovalke, ni poskrbel, da bi za varovanca skrbeli dve osebi (ali vsaj ena močnejša), ki bi ga lažje dvigovali in bi ga bili sposobni zadržati v primeru zdrsa ter tako preprečiti padec.
Toženec okoliščin oziroma razlogov, zaradi katerih je predlagal zaslišanje priče po prvem naroku za glavno obravnavo, ni navedel. Dejstvo, da sta tožnika po prvem naroku za glavno obravnavo umaknila svoj dokazni predlog po zaslišanju te priče, pa ni okoliščina, ki bi utemeljevala toženčevo kasnejše predlaganje tega dokaza.
ZPND člen 19, 19/3, 22d, 22d/3, 22f, 22f/2. ZNP člen 37. ZPP člen 343, 343/4.
ukrep prepovedi vstopa - ukrep prepovedi približevanja - prenehanje ukrepa - pravni interes za pritožbo - nesuspenzivno pravno sredstvo - presoja zakonitosti ukrepa - časovna omejenost ukrepov po zpnd
Nasprotni udeleženec ne le, da nima materialnega, pač pa tudi ne formalnega interesa za pritožbo, saj je s svojim ugovorom v resnici v celoti uspel. Izrečenih ukrepov zaradi njihovega takojšnjega učinkovanja po njegovem ugovoru ni bilo mogoče razveljaviti prej, kot takoj, to je s trenutkom odločanja (o ugovoru).
odškodninska odgovornost lastnika živali - pretrganje vzročne zveze - opustitev nadzora nad psom - vzrok za nastanek škode - teorija adekvatne vzročnosti
Zavarovančeva opustitev nadzorstva psa v danem primeru ni vzrok za nastali škodni dogodek, saj je ravnanje oškodovanca, torej tožnika, pomenilo pretrganje vzročne zveze in neodvisen vzrok nastale škode.
ZPND člen 1, 19, 19/1, 19/1-3, 19/3, 22, 22/4, 22f, 22f/2. ZPP člen 343, 343/3.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - trajanje ukrepa - podaljšanje ukrepa - prenehanje ukrepa - nujen postopek - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - suspenzivni učinek
Zaradi suspenzivnega učinka ukrepov po ZPND in ker predlagateljici v času trajanja ukrepov njihovega podaljšanja nista predlagali, s sklepom določeni ukrepi pa so se v času vložitve pritožbe že iztekli, se s pritožbama položaj pritožnikov ne bo spremenil, izboljšal oziroma poslabšal, zaradi česar pritožniki nimajo pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Pri začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi, kot to pove že ime samo, sodišče ne odloča o materialnopravnih pogojih za izrek obsodilne sodbe.
potrebni stroški - potrebni stroški izvršbe - predlog za novo izvršilno sredstvo - novo izvršilno sredstvo - dodatna sredstva izvršbe - nepotrebni stroški - več sredstev in predmetov izvršbe - izvršilni stroški
V časovnem obdobju nekaj več kot tri mesece od vložitve predloga za izvršbo je upnik dvakrat predlagal nadaljevanje izvršbe z dodatnim izvršilnim sredstvom, ne da bi pri tem navedel razloge in utemeljil potrebnost takšnega svojega ravnanja. Moral bi vsaj zatrjevati (pa tudi izkazati), da je bila vložitev samostojnega predloga za razširitev izvršbe tako kmalu po vložitvi prejšnjega potrebna in iz katerih razlogov, česar pa v konkretnem primeru ni storil.
Ravnanje upnika v konkretnem primeru ne utemeljuje ocene o potrebnosti stroškov predloga za dodatno izvršilno sredstvo, vloženega v kratkem časovnem obdobju po predhodno vloženem, brez pojasnila o razlogih za takšno postopanje. Trditev, da dolžnik doslej še ni poravnal dolga po navedenem sklepu o izvršbi, je sicer podlaga za ugoditev predlogu, ne zadošča pa za oceno potrebnosti nastalih stroškov in ugoditev stroškovnemu zahtevku.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - podaljšanje začasnega zavarovanja - napaka pri vročanju - vročanje pisanj stečajnemu dolžniku - kršitev pravice do izjave v postopku
Prvi odstavek 502.c člena ZKP med drugim določa, da sodišče, preden odloči o predlogu državnega tožilca, pošlje predlog ostalim udeležencem, da se o njem izjavijo in jim določi primeren rok za odgovor. Ker stečajna upraviteljica gospodarske družbe, ki ji je odtujitev in obremenitev nepremičnin v tem postopku onemogočena, s predlogom, da se začasno zavarovanje zahtevka podaljša, ni bila seznanjena in o njem ni mogla podati izjave, je bilo potrebno napadeni sklep zaradi kršitve navedenega zakonskega določila razveljaviti in zadevo vrniti v ponovno odločanje.