zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - odvzem prostosti - pogoji za prisilno zdravljenje - izjemni primer - hujše ogrožanje lastnega zdravja - pomanjkljivost izvedenskega mnenja - razlogi za razveljavitev - zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pritožba zoper odločitev pritožbenega sodišča - dopolnitev dokaznega postopka - pravni pouk
Čeprav pritožnica ni sposobna sama sprejeti voljne in zavestne odločitve o svojem zdravljenju, bi ji bilo mogoče omejiti svobodo gibanja in preprečiti stike z zunanjim svetom na način, kot je to odredilo sodišče prve stopnje, le ob kumulativno izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Odvzem prostosti zaradi prisilnega zdravljenja namreč pomeni tako hud poseg v človekove ustavne pravice (do osebne svobode, do duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja), da ga je mogoče uporabiti le kot skrajni ukrep, torej takrat, kadar bolnik zaradi narave duševne bolezni predstavlja resno nevarnost sebi ali drugim.
Za odrejeno prisilno zdravljenje bi morala biti izkazana hujša ogroženost pritožničinega zdravja.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00014545
ZDZdr člen 39, 39/1. ZNP člen 37. URS člen 19, 35, 51.
pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - pravica do prostovoljnega zdravljenja - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - obveznost plačila sodne takse - napačen pravni pouk
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je pritožnik nevaren bližnjim osebam, ker jim je grozil z nožem in zaradi bolezni ne more obvladovati svojega ravnanja, je pravilno sklenilo, da je utemeljeno zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim varstvom. Gre za edino možno obliko zdravljenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00015182
KZ-1 člen 191, 191/1, 296, 296/1. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1-9.
nasilje v družini - nasilništvo - zakonski znaki - družinska skupnost - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo
Sodišče prve stopnje je, glede na ugotovitev dokaznega postopka, da očitek obstoja družinske skupnosti ni dokazan, ta očitek izpustilo iz obtožbenega opisa, kar je imelo za posledico spremembo pravne opredelitve dejanja iz kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 v kaznivo dejanje nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1. Kljub spremenjenemu opisu je ohranjena identiteta med obtožbo in obsodbo, saj gre v osnovi za isti historični dogodek in je tak opis obtožencu v korist. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da v izreku izpodbijane sodbe opisano ponavljajoče se izvajanje nasilja v opisanih oblikah v obdobju od avgusta 2013 do novembra 2013, ki je oškodovanko nedvomno spravilo v podrejen položaj, saj se je pred obtožencem umikala, tudi tako, da je občasno prespala v avtomobilu, ter se počutila ogroženo in prestrašeno, pomeni homogeno celoto oziroma kaznivo dejanje nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00018904
ZMed člen 26, 27, 27/1, 31, 31/1, 31/1-1, 42. ZPP člen 2, 2/2.
pravica do popravka objavljenega besedila - zavrnitev objave popravka - razlogi za zavrnitev objave popravka - odklonilni razlog - načelo kontradiktornosti - zaslišanje tožnika
Odziv na navedbe, ki jih v spornem članku ni, ni popravek spornega članka, ker popravka ni mogoče enačiti s pravico do dostopa do medijev, ali da prizadeta oseba pove vse, kar ji leži na duši. Ker tožnikov popravek najmanj v 2., 6. in delno 5. odstavku teh zakonskih pogojev ne izpolnjuje in ker zahtevku za objavo popravka ni mogoče ugoditi le delno (prvi odstavek 27. člena ZMed), je odločitev sodišča, ki je objavo popravka zavrnilo že iz tega razloga, pravilna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00014963
KZ-1 člen 73, 73/1. ZKP člen 373, 498, 498/1, 498/3.
odvzem zaseženih predmetov - odvzem pri storitvi kaznivega dejanja uporabljenih predmetov - obvezen odvzem predmetov - fakultativni odvzem predmetov - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožbi utemeljeno grajata pravilnost prvostopnega sklepa, pri čemer opozarjata, da vsi s sklepom odvzeti predmeti niso bili uporabljeni ali namenjeni za storitev kaznivih dejanj, niti niso nastali s kaznivim dejanjem, ter da torej ne gre za predmete, na katere se nanaša določba prvega odstavka 73. člena KZ-1, na katero se v obrazložitvi napadenega sklepa sklicuje sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00017224
ZPP člen 395, 395/2, 396, 396/1, 396/1-6. ZZK-1 člen 195, 196. SPZ člen 215. ZNP člen 35, 146.
predlog za obnovo postopka - nova dejstva in dokazi - procesna skrbnost - nujna pot - nastanek stvarne služnosti - služnosti poti
V sodni praksi se je že oblikovalo stališče, da od stranke ni mogoče zahtevati, da mora biti pozorna na vsa potencialna dejstva, čeprav za njihov obstoj ne govori nič in je zato na dejstvu, ki ga lahko stranka ugotovi naključno in ne z običajnim sistematičnim zbiranjem procesnega gradiva, obnovitveni predlog mogoče utemeljiti. Tudi v konkretni zadevi gre za tak primer. Nasprotna udeleženca sta bila dolžna navesti pravnorelevantna dejstva, ki so jima bila poznana in poiskati tista, ki so povezana z nastalim sporom. Sem nedvomno sodi tudi podatek o morebiti že obstoječi služnosti poti v korist nepremičnine obeh predlagateljev. Vendar pa je treba pri presoji, ali sta nasprotna udeleženca v zvezi s tem ravnala dovolj skrbno, upoštevati, da se služnostna pravica (kot stvarna pravica) vpisuje v zemljiško knjigo in je njen obstoj zato mogoče preveriti že z vpogledom. Od stranke zahtevati, da preverja tudi vsebino v zemljiško knjigo vloženih listin (to je pogodb, pri katerih sklenitvi sama ni sodelovala), če nič ne kaže, da je njihova vsebina relevantna za spor, je pretirano.
Prvi pogoj, da sodišče sploh lahko dovoli nujno pot, je, da nepremičnina za redno rabo nima potrebne potne zveze z javno cesto ali bi bila ta povezana z nesorazmernimi stroški. Pri tem je neobstoj poti lahko absoluten (gre za primere, ko pot sploh ne obstaja) ali relativen (gre za primere, ko pot obstaja, a je neprimerna za redno rabo). Če je v postopku sporno, ali primerna pot obstaja ali ne, je sodišče tudi to dolžno ugotavljati.
sprememba tožbe - dovolitev spremembe tožbe - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - sprememba stvarne pristojnosti sodišča - stvarna pristojnost sodišča - pristojnost okrajnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča
Ker bi v konkretnem primeru prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča, je odločitev sodišča prve stopnje, da spremembe tožbe ne dovoli, pravilna in zakonita.
priznana dejstva - nedovoljene pritožbene novote - gospodarski spor majhne vrednosti - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - razpravno načelo
Prvostopenjsko sodišče je toženo stranko tudi pozvalo, da odgovori na trditve tožeče stranke iz popravljene tožbe, vendar se na poziv tožena stranka ni odzvala. Tako so vse njene trditve, ki jih je v prvostopenjskem postopku podala, le tiste, ki jih je podala še v izvršilnem postopku v ugovoru. Vsebinsko so bile navedbe tako posplošene, da je očitek pritožnika, da se prvostopenjsko sodišče do trditev tožene stranke ni opredeljevalo, povsem nautemeljen.
prisilna hospitalizacija - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - bipolarna afektivna motnja - dokaz z izvedencem - dejansko stanje
Pogoji za sprejem takšnega ukrepa so določeni v prvem odstavku 39. člena ZDZdr in morajo biti podani kumulativno. Zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih je dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih, ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih, ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00014202
SPZ člen 8, 16, 17. ZPP člen 7, 243.
odškodnina za uničenje stvari - odstranitev dreves - solastnina na nepremičnini - sestavina nepremičnine - vrednost stvari - dokazovanje z izvedencem - predpravdno izvedensko mnenje - izvedensko mnenje izven pravde kot del trditvenega gradiva stranke - nepotrebnost
Rastline, ki so v zemljišču, so sestavine nepremičnine in delijo njeno usodo. Sporni grm ni samostojna premična stvar.
Določila ZPP o dokazovanju z izvedencem zagotavljajo nepristranskost izvedenca in kontradiktornost izvajanja tega dokaza. To pa pri predpravdnem izvedencu ni varovano. Zato se je v sodni praksi oblikovalo stališče, da se tako mnenje upošteva le kot del strankinih navedb.
Izrek je namreč tisti del sodbe, ki postane pravnomočen, kar pomeni, da mora biti jasen in takšen, da se iz njega lahko ugotovi, za kakšno kaznivo dejanje gre.
ZPND člen 19, 19/3, 22d, 22d/3, 22f, 22f/2. ZNP člen 37. ZPP člen 343, 343/4.
ukrep prepovedi vstopa - ukrep prepovedi približevanja - prenehanje ukrepa - pravni interes za pritožbo - nesuspenzivno pravno sredstvo - presoja zakonitosti ukrepa - časovna omejenost ukrepov po zpnd
Nasprotni udeleženec ne le, da nima materialnega, pač pa tudi ne formalnega interesa za pritožbo, saj je s svojim ugovorom v resnici v celoti uspel. Izrečenih ukrepov zaradi njihovega takojšnjega učinkovanja po njegovem ugovoru ni bilo mogoče razveljaviti prej, kot takoj, to je s trenutkom odločanja (o ugovoru).
skrb za varnost in zdravje - oskrba na domu - krivdna odgovornost delodajalca - padec - nudenje oskrbe - soprispevek oškodovanca
Zdrs in izguba ravnotežja starejše in slabo pokretne osebe je pričakovan in predvidljiv dogodek že za povprečno skrbno osebo, še zlasti pa za strokovnjaka, ki se ukvarja z nego starejših oseb in mora ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (drugi odstavek 6. člena OZ). Toženka bi se lahko odškodninske odgovornosti razbremenila le, če bi izkazala, da je njen zavarovanec ravnal skrbno ter v konkretnih okoliščinah sprejel vse potrebne ukrepe za preprečitev nastanka škode, ki bi jo ob skrbnosti dobrega strokovnjaka moral in mogel predvideti, pa je kljub temu prišlo do nastanka škode. Tega pa toženka ni izkazala. Toženkin zavarovanec namreč kljub temu, da je poznal zdravstveno stanje varovanca, njegove žene in oskrbovalke, ni poskrbel, da bi za varovanca skrbeli dve osebi (ali vsaj ena močnejša), ki bi ga lažje dvigovali in bi ga bili sposobni zadržati v primeru zdrsa ter tako preprečiti padec.
Toženec okoliščin oziroma razlogov, zaradi katerih je predlagal zaslišanje priče po prvem naroku za glavno obravnavo, ni navedel. Dejstvo, da sta tožnika po prvem naroku za glavno obravnavo umaknila svoj dokazni predlog po zaslišanju te priče, pa ni okoliščina, ki bi utemeljevala toženčevo kasnejše predlaganje tega dokaza.
ZPND člen 1, 19, 19/1, 19/1-3, 19/3, 22, 22/4, 22f, 22f/2. ZPP člen 343, 343/3.
preprečevanje nasilja v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - trajanje ukrepa - podaljšanje ukrepa - prenehanje ukrepa - nujen postopek - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - suspenzivni učinek
Zaradi suspenzivnega učinka ukrepov po ZPND in ker predlagateljici v času trajanja ukrepov njihovega podaljšanja nista predlagali, s sklepom določeni ukrepi pa so se v času vložitve pritožbe že iztekli, se s pritožbama položaj pritožnikov ne bo spremenil, izboljšal oziroma poslabšal, zaradi česar pritožniki nimajo pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi
Pri začasnem zavarovanju zahtevka za odvzem premoženjske koristi, kot to pove že ime samo, sodišče ne odloča o materialnopravnih pogojih za izrek obsodilne sodbe.
potrebni stroški - potrebni stroški izvršbe - predlog za novo izvršilno sredstvo - novo izvršilno sredstvo - dodatna sredstva izvršbe - nepotrebni stroški - več sredstev in predmetov izvršbe - izvršilni stroški
V časovnem obdobju nekaj več kot tri mesece od vložitve predloga za izvršbo je upnik dvakrat predlagal nadaljevanje izvršbe z dodatnim izvršilnim sredstvom, ne da bi pri tem navedel razloge in utemeljil potrebnost takšnega svojega ravnanja. Moral bi vsaj zatrjevati (pa tudi izkazati), da je bila vložitev samostojnega predloga za razširitev izvršbe tako kmalu po vložitvi prejšnjega potrebna in iz katerih razlogov, česar pa v konkretnem primeru ni storil.
Ravnanje upnika v konkretnem primeru ne utemeljuje ocene o potrebnosti stroškov predloga za dodatno izvršilno sredstvo, vloženega v kratkem časovnem obdobju po predhodno vloženem, brez pojasnila o razlogih za takšno postopanje. Trditev, da dolžnik doslej še ni poravnal dolga po navedenem sklepu o izvršbi, je sicer podlaga za ugoditev predlogu, ne zadošča pa za oceno potrebnosti nastalih stroškov in ugoditev stroškovnemu zahtevku.
odškodninska odgovornost lastnika živali - pretrganje vzročne zveze - opustitev nadzora nad psom - vzrok za nastanek škode - teorija adekvatne vzročnosti
Zavarovančeva opustitev nadzorstva psa v danem primeru ni vzrok za nastali škodni dogodek, saj je ravnanje oškodovanca, torej tožnika, pomenilo pretrganje vzročne zveze in neodvisen vzrok nastale škode.