ZPP člen 155, 282, 282/2, 282/3, 353, 442. OZ člen 381.
glavna obravnava v odsotnosti toženca - zamudne obresti - procesne obresti - povrnitev pravdnih stroškov - potrebni stroški - znižana vrednost spornega predmeta - delno plačilo
Tožnica bi morala tožbo delno umakniti takoj po prvem delnem plačilu, ki sta ga toženca izvršila 20. 6. 2016, torej še preden je izvršilno sodišče s sklepom z dne 5. 8. 2016 odločilo o ugovoru tožencev. V resnici pa je tožnica skrčila svoj zahtevek šele v svoji prvi pripravljalni vlogi z dne 11. 10. 2016. Za to vlogo ji zato ne pripada vseh priglašenih 300 točk po Odvetniški tarifi, pač pa le 200 točk, upoštevaje znižano vrednost spora. Njena nadaljnja pripravljalna vloga je bila vsebinsko prazna in zato nepotrebna, kar pomeni, da tožnica do povrnitve stroškov za njeno sestavo ni upravičena (155. člen ZPP). Tudi za zastopanje na glavni obravnavi ji glede na znižano vrednost spornega predmeta pripada le 200 točk.
izredna pravna sredstva - obnova postopka - nova dejstva in dokazi - sodna poravnava - novo izvedensko mnenje - izvedenec cestnoprometne stroke - časovne meje pravnomočnosti - konec glavne obravnave - prekluzije za navajanje dejstev in predlaganje dokazov - brez svoje krivde - pravica do sodnega varstva
Obnova pravdnega postopka je možna samo v primeru novih dejstev ali novih dokazov, ki so obstajali že v trajanju tega postopka, pa jih stranka brez svoje krivde tedaj ni mogla uveljaviti.
izvršilni postopek na podlagi izvršilnega naslova - pasivna legitimacija - dokaz prehoda obveznosti
Izvršba se lahko opravi le proti osebi, ki je v izvršilnem naslovu opredeljena kot dolžnik, razen v izjemnih primerih iz 24. člena ZIZ, ko je pravno nasledstvo izkazano z "dopolnilnim izvršilnim naslovom" oziroma listino, ki ima enako dokazno moč kot izvršilni naslov - z javno ali s po zakonu overjeno listino, če to ni mogoče, pa s pravnomočno sodbo, izdano v pravdnem postopku.
oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse - samostojni podjetnik - premoženjsko stanje predlagatelja - zapadlost prvega obroka
Tožnik je samostojni podjetnik, ki se ukvarja s prevozništvom in gradbeno mehanizacijo. Splošno znano je, da ta dejavnost omogoča primeren zaslužek, zagotovo pa višjega od tistega, ki ga za tožnika izkazujejo uradne evidence. V nasprotnem primeru si tožnik ne bi mogel privoščiti svojega voznega parka in tudi brez socialne pomoči ne bi mogel preživeti, pa do nje po podatkih pristojnega centra za socialno delo ni upravičen. Kot sam priznava, bi tožnik plačilo dolgovane sodne takse zmogel v desetih mesečnih obrokih. Taksno oprostitev je predlagal v tožbi, ki jo je vložil novembra 2017, zato je doslej že lahko zbral večino sredstev, ki jih potrebuje za izpolnitev svoje taksne obveznosti.
sodna taksa za pritožbo - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe - predlog za oprostitev plačila sodne takse
Toženec ne oporeka ugotovitvi izpodbijanega sklepa, da dolgovane sodne takse za pritožbo ni plačal. Presoja sodišča prve stopnje, da je nastopila domneva umika pritožbe, je zato materialnopravno pravilna.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 34a. ZPP člen 105, 105/3, 105a, 105a/1, 105a/3, 108, 108/4, 323, 323/2, 323/3, 332. Sodni red člen 111, 111/1.
ugovor zoper plačilni nalog - nepopolna vloga - podpis na vlogi - odločanje o ugovoru - podpis odločbe
V skladu z drugim in tretjim odstavkom 323. člena v zvezi s 332. členom ZPP sodnik podpiše le izvirnik sklepa, ki se izda v fizični obliki, strankam pa se vroči overjeni prepis sklepa. Na slednjem morata biti odtisnjena sodni pečat in štampiljka z zaznamkom o točnosti prepisa ter lastnoročni podpis pristojne sodne osebe (prvi odstavek 111. člena Sodnega reda).
spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pavšalne trditve - neprerekanje nasprotnih navedb
Zadostuje, da stranka svoje ugovore poda v postopku enkrat in ni treba, da jih ponavlja. Toženka je svoje ugovore podala v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Pritožbene trditve tožnice bi bilo mogoče sprejeti le v primeru, če bi ta na toženkine ugovore odgovorila s konkretnimi pojasnili, pa jih toženka ne bi prerekala.
Pritrditi gre pritožbi, da toženka stroškom, ki presegajo 116,37 EUR, ni ugovarjala, saj je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navedla, da je bila tožnici pripravljena plačati znesek, ki ni sporen. Zato se je sodišče prve stopnje po nepotrebnem ukvarjalo z dokazovanjem teh stroškov po vrsti in po višini ter ugotovilo, da s strani tožnice niso dokazani. Vendar gre za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (214. člen ZPP), zato te pritožbene navedbe v postopku v sporu majhne vrednosti ni bilo dopustno upoštevati.
dopustnost pritožbe - stečaj nad toženo stranko - prijava terjatve v stečajnem postopku - priznanje terjatve v stečaju - pravni interes za pravdo
S priznanjem tožničine terjatve v stečajnem postopku je prenehala (tudi) pravna korist tožene stranke za vodenje pravde o tej terjatvi, saj se v posledici priznanja terjatve, upoštevajoč načelo koncentracije, uveljavljeno v stečajnem postopku, tudi v primeru ugoditve pritožbi in spremembi sodbe njen pravni položaj ne bi v ničemer izboljšal.
izvršba na nepremičnine - plačilo predujma - rok za plačilo predujma - neplačilo predujma - ustavitev izvršbe
Stranka lahko v roku, ki teče po pozivnem sklepu za plačilo predujma, predlaga bodisi podaljšanje roka za plačilo predujma, bodisi poda predlog za odlog izvršbe ali predlog za znižanje predujma, sodišče pa mora o takšnem predlogu odločiti, saj ima vsaka stranka pravico do odločitve o pravnem sredstvu.
kaznivo dejanje goljufije - dopustnost spremembe obtožbe - upravičeni tožilec - odvzem protipravne premoženjske koristi
Dopustnost spremembe obtožbe glede na istovrstnost historičnega dogajanja.
Upravičenosti tožilca, kot zastopnika obtožbe ne določa njegovo ravnanje na glavni obravnavi, konkretno sprememba obtožbe, temveč vrsta kaznivega dejanja in v primeru oškodovanca kot tožilca, dejstvo, da je državni tožilec od kazenskega pregona odstopil. Vse drugo je z vidika uveljavljane bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena nepomembno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00015182
KZ-1 člen 191, 191/1, 296, 296/1. ZKP člen 354, 354/1, 371, 371/1-9.
nasilje v družini - nasilništvo - zakonski znaki - družinska skupnost - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo
Sodišče prve stopnje je, glede na ugotovitev dokaznega postopka, da očitek obstoja družinske skupnosti ni dokazan, ta očitek izpustilo iz obtožbenega opisa, kar je imelo za posledico spremembo pravne opredelitve dejanja iz kaznivega dejanja nasilja v družini po prvem odstavku 191. člena KZ-1 v kaznivo dejanje nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1. Kljub spremenjenemu opisu je ohranjena identiteta med obtožbo in obsodbo, saj gre v osnovi za isti historični dogodek in je tak opis obtožencu v korist. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da v izreku izpodbijane sodbe opisano ponavljajoče se izvajanje nasilja v opisanih oblikah v obdobju od avgusta 2013 do novembra 2013, ki je oškodovanko nedvomno spravilo v podrejen položaj, saj se je pred obtožencem umikala, tudi tako, da je občasno prespala v avtomobilu, ter se počutila ogroženo in prestrašeno, pomeni homogeno celoto oziroma kaznivo dejanje nasilništva po prvem odstavku 296. člena KZ-1.
Izrek je namreč tisti del sodbe, ki postane pravnomočen, kar pomeni, da mora biti jasen in takšen, da se iz njega lahko ugotovi, za kakšno kaznivo dejanje gre.
ZPP člen 212. ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/2, 12b, 12b/1.
zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - dovolitev obročnega plačila sodnih taks - obročno plačilo sodne takse - kriteriji za določitev mesečnih obrokov - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks - trditveno breme v postopku oprostitve sodnih taks - premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje pravne osebe
Če želi stranka v postopku uspeti, mora vedno navesti vsa dejstva, ki so pomembna za sodno presojo. V postopku za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse to pomeni navedbo okoliščin, iz katerih izhaja, da stranka nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih tudi more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00014979
KZ-1 člen 86, 86/8.
alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist
Obsojenkina pripravljenost za opravo 300 ur dela v splošno korist je torej prišla do izraza šele za tem, ko je sodišče že izdalo sklep, da se obsojenki zaporna kazen v celoti izvrši.
sprememba kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - časovna veljavnost kazenskega zakona - zastaranje izvršitve kazni
Pritožba ima sicer prav, da 7. člen KZ-1 določa, da se v primeru (enkratne ali večkratne) spremembe kazenskega zakona po storitvi kaznivega dejanj uporablja zakon, ki je milejši za stranko. Vendar pa pritožba spregleda, da je obsojenec kaznivo dejanje storil v mesecu januarju 2013 ter da je sodba postala pravnomočna 17. 10. 2013. V tem času več ni veljal KZ-1, ki je v 5. točki 92. člena ZKP, na katero se sklicuje pritožba, določil, da se kazen ne sme več izvršiti, če so pretekla tri leta od obsodbe na denarno kazen. Obsojenec je kaznivo dejanje storil, ko je že veljal KZ-1B (od 15. 5. 2012 dalje), ki se za obsojenca tudi uporablja. Prvi odstavek 7. člena KZ-1 določa, da se za storilca kaznivega dejanja uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno uporabilo ta zakon (KZ-1B).
priznana dejstva - nedovoljene pritožbene novote - gospodarski spor majhne vrednosti - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - razpravno načelo
Prvostopenjsko sodišče je toženo stranko tudi pozvalo, da odgovori na trditve tožeče stranke iz popravljene tožbe, vendar se na poziv tožena stranka ni odzvala. Tako so vse njene trditve, ki jih je v prvostopenjskem postopku podala, le tiste, ki jih je podala še v izvršilnem postopku v ugovoru. Vsebinsko so bile navedbe tako posplošene, da je očitek pritožnika, da se prvostopenjsko sodišče do trditev tožene stranke ni opredeljevalo, povsem nautemeljen.
sprememba tožbe - dovolitev spremembe tožbe - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - sprememba stvarne pristojnosti sodišča - stvarna pristojnost sodišča - pristojnost okrajnega sodišča - pristojnost okrožnega sodišča
Ker bi v konkretnem primeru prišlo do spremembe stvarne pristojnosti sodišča, je odločitev sodišča prve stopnje, da spremembe tožbe ne dovoli, pravilna in zakonita.