prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - napake volje - zmota - nedopustna grožnja
Kot je tožnica sama izpovedala, se je zavedala, da ji bo s podpisom sporazuma prenehalo delovno razmerje. To je ključno dejstvo spora. Navedeno sta potrdila tudi oba sodna izvedenca psihiatrične stroke. Ker je bila sposobna razumeti pomen svojega ravnanja in izraziti svojo voljo, neutemeljeno navaja, da podpisa sporazuma ni mogla zavrniti.
SPZ člen 26, 26/1, 31, 33, 33/1, 33/2. OZ člen 583, 583/3.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - posestno varstvo - pravica do posesti - prekarij - imetnik - posestnik - dejanska oblast nad stvarjo
Tožniki niso zgolj imetniki, ki naj bi izvrševali dejansko oblast nad spornimi nepremičninami za toženko (prvi odstavek 26. člena SPZ). Celo če bi bila njihova posest res pridobljena s silo ali na skrivaj, kot poskuša prikazati toženka, se na to dejstvo ne bi mogla več uspešno sklicevati, saj se očitno ni pravočasno poslužila dovoljene samopomoči (drugi odstavek 33. člena v zvezi z 31. členom SPZ).
Za prekarij kot posebno vrsto posodbenega razmerja iz tretjega odstavka 583. člena OZ gre takrat, ko nista določena ne čas trajanja uporabe in ne namen uporabe. Dejansko stanje v obravnavanem primeru je drugačno, kot pravilno ugotavlja izpodbijani sklep. Ker pravdni stranki nista v prekarističnem razmerju, tožnikom ni mogoče odrekati zahtevanega posestnega varstva.
prekinitev postopka - direktor - razrešitev s funkcije - upravni spor - prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju
Tožbeni zahtevek izhaja iz delovnopravnega položaja tožnika pri toženki, odločitev o njih pa je odvisna ravno od zakonitosti oziroma nezakonitosti sklepa o razrešitvi, o čemer je v teku spor pred Upravnim sodiščem. Zato odločitev pred tem sodiščem predstavlja predhodno vprašanje za odločitev v individualnem delovnem sporu, zaradi česar je sodišče prve stopnje spor utemeljeno prekinilo do pravnomočne odločitve Upravnega sodišča RS.
Izjava o umiku pritožbe, vsebovana v sodni poravnavi, je izjava, dana pred sodiščem, ki ima neposredne učinke v postopku. Ker sodišče druge stopnje o pritožbi še ni odločilo, je odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (drugi odstavek 334. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00014332
ZNP člen 37. SPZ člen 77. ZPP člen 73, 73/4, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
mejni spor - sodna ureditev meje - kriteriji za ureditev meje - hierarhija kriterijev za ureditev meje - močnejša pravica - pravni interes za pritožbo - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave - predlog za izločitev sodnika - dvom v pristranskost sodišča
Ker se sodišče prve stopnje do številnih dokazov predlagateljic, s katerimi sta dokazovali svojo močnejšo pravico na spornem svetu, ni opredelilo, jima je odvzelo možnost enakega obravnavanja v postopku, hkrati pa je dejansko stanje glede dobrovernosti posesti spornega mejnega prostora ostalo nepopolno ugotovljeno, kar je vplivalo na pravilno uporabo materialnega prava (kriteriji za ureditev meje iz 77. člena SPZ).
ZPP v četrtem odstavku 73. člena določa, da je potrebno pred izdajo sklepa o izločitvi pridobiti izjavo sodnika, čigar izločitev se zahteva, ne predvideva pa vročitve navedene izjave sodnika v odgovor stranki, ki je predlagala izločitev.
vzpostavitev etažne lastnine - lastništvo posameznega dela stavbe - družbena lastnina - pravica uporabe - lastninjenje družbene lastnine - ohranitev že vpisanih pravic - prehod lastninske pravice - zahteva za vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja
ZVEtL-1 pridobiteljem posameznih delov stavbe olajšuje ugotovitev in vknjižbo lastninske pravice, saj določa milejše pogoje, kot jih predpisuje Zakon o zemljiški knjigi. Če so v ZVEtL-1 zahtevani pogoji izkazani, sodišče v odločbi o vzpostavitvi etažne lastnine za lastnika posameznega dela določi pridobitelja; če zahtevanih predpostavk ne izkaže nihče, pa ugotovi lastninsko pravico zemljiškoknjižnega lastnika.
ZVEtL-1 ne omogoča rešitve, po kateri bi sodišče ugotovilo, da lastnik posameznega dela ni znan, ter izbrisalo obstoječo vknjižbo lastninske pravice oziroma jo razglasilo za neučinkovito.
ZVEtL-1 zemljiškoknjižnemu lastniku omogoča, da zahteva vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja. Dejstvo, da je lastninska pravica prešla na drugo osebo, mora zemljiškoknjižni lastnik izkazati na enak način, kot bi moral obstoj svoje lastninske pravice izkazati dejanski etažni lastnik.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - splošni zavarovalni pogoji - zavarovalni primer - plačilo odškodnine - izvensodna poravnava - spor majhne vrednosti - izdaja odločbe brez izvedbe naroka - zavrnitev predlaganih dokazov
Ne drži pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo opraviti narok, ker je toženka v ugovoru proti sklepu o izvršbi predlagala svoje zaslišanje, tožnica pa zaslišanje prič. Navedeni dokazni predlogi ne pomenijo izrecne zahteve za izvedbo naroka, kot jo določa drugi odstavek 454. člena ZPP. Ni namreč nujno, da bo oziroma bi sodišče takšnemu dokaznemu predlogu ugodilo.
ZFPPIPP člen 383, 383/6, 383/6-5. ZPP člen 207, 207/3.
sklep o nadaljevanju postopka - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - prekinitev postopka zaradi uvedbe stečaja - sklep o odpustu obveznosti - procesna dejanja sodišča - izdaja odločbe o glavni stvari v času prekinitve postopka
Nobenega utemeljenega razloga ni, da bi moralo sodišče v sklepu o nadaljevanju postopka odločiti tudi o usodi tožbe oziroma utemeljenosti tožbenega zahtevka. O slednjem lahko sodišče odloča s posebno odločbo, ko je že izdan sklep o nadaljevanju pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi postopka osebnega stečaja. Pri presoji, ali so podani pogoji za nadaljevanje pravdnega postopka, ki je bil prekinjen zaradi uvedbe osebnega stečaja nad toženko, niso bistveni njeni ugovori, ki se nanašajo na utemeljenost tožbenega zahtevka, saj sodišče o tem odloči v nadaljevanju postopka.
Prvostopenjsko sodišče zaradi prekinitve postopka ne bi smelo izdati sodbe z dne 8. 4. 2016. Kljub temu pa to samo po sebi še ne pomeni, da sodba nima pravnega učinka. Upoštevaje dikcijo tretjega odstavka 207. člena ZPP je v času prekinitve pravni učinek odvzet procesnim dejanjem strank, kar pa ne velja za procesna dejanja sodišča.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka iz opravičenega razloga - utemeljen razlog - kriterij krivde - standard nezakrivljenosti - malomarnost stranke - skrbnost stranke
Tožnica ni izkazala vzroka, ki bi upravičeval vrnitev v prejšnje stanje. Pravilno je prvostopenjsko sodišče poudarilo, da je vzrok zamude opravičljiv, če ga stranka ne zakrivi s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo. Vrnitev v prejšnje stanje je torej mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Upravičenost ali neupravičenost zamude se presoja po merilih krivde. Le nezakrivljeno ravnanje stranke, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja, je lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Zamuda (neudeležitev) naroka je posledica tožničinega malomarnega ravnanja, ko je na obvestilu o preklicu naroka spregledala jasen zapis, da se preklicani narok preloži na drug datum, kar ni utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00014789
ZIZ člen 44, 44/3. ZPP člen 29. ZMZPP člen 58, 58/2, 63.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - stalno in začasno prebivališče stranke - prebivališče dolžnika - oseba s prebivališčem v tujini - zavrženje predloga za izvršbo
Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu. V zvezi z delom predloga za izvršbo, ki se nanaša na izdajo plačilnega naloga, je treba upoštevati, da dolžnik v Republiki Sloveniji nima prijavljenega ne stalnega in ne začasnega prebivališča, temveč ima prijavljeno bivališče v Republiki Makedoniji, prav tako pa ima tudi upnik bivališče v Republiki Italiji. Drugi odstavek 58. člena ZMZPP, na katerega se sklicuje upnik v pritožbi, sicer določa pristojnost sodišča Republike Slovenije, če je na njenem območju kakšno toženčevo premoženje, vendar pa mora imeti tožnik stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji in izkazati za verjetno, da bo iz tega premoženja mogoče izvršiti sodbo. Ker ima upnik prebivališče v Republiki Italiji, te določbe ni mogoče uporabiti. Glede na vse pojasnjeno pristojnost slovenskega sodišča ni podana, saj ne obstoji nobena navezna okoliščina iz 29. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki bi takšno pristojnost utemeljevala.
Tožnik je na dan prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki, to je 31. 1. 2014, izpolnjeval pogoje za poklicno upokojitev skladno s določbami ZObr in ZPIZ-2, zato mu je z izpodbijano odločbo tožene stranke z dne 23. 12. 2013 s tem dnem utemeljeno prenehalo delovno razmerje.
Zavod RS za zaposlovanje v času odločanja o izdaji dovoljenja za zaposlitev tujcev ni mogel preveriti resničnosti navedb obdolženca, da bo zaposlil tujce, ampak le, ali izpolnjuje pogoje za zaposlitev ali ne. To pa je bistveno za presojo, ali gre za kaznivo dejanje overitve lažne vsebine, saj kaznivo dejanje ne bi bilo podano zgolj v primeru, če bi organ lahko že v času odločanja o izdaji dovoljenja za zaposlitev ugotovil obdolženčev pravi namen, česar Zavod RS za zaposlovanje v času odločanja ni mogel ugotavljati.
Primarni objekt kazenskopravnega varstva kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po 253. členu KZ-1 je pravni promet (25. poglavje KZ-1) in ne premoženje, zato konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja glede na izrecno določbo prvega odstavka 54. člena KZ-1 ni mogoča, saj ne gre za premoženjski delikt.
Zakonski opis kaznivega dejanja po 253. členu KZ-1 ne vsebuje nedovršnih glagolov, ki bi pojmovno zajemali niz dejavnosti oziroma ponavljajočih se ravnanj, temveč je izvršitvena oblika opisana z dovršnim glagolom "spravi", kar označuje enkratni dogodek. Storilec navedenega kaznivega dejanja zato vsakič, ko spravi pristojni organ v zmoto in s tem doseže, da ta v javni listini potrdi nekaj lažnega, kar naj bi bil dokaz v pravnem prometu, stori (posamično) kaznivo dejanje overitve lažne vsebine,
Na tek zastaranja terjatve proti lastniku niso vplivali izvršilni postopki, ki jih je upravnica z namenom izterjave neplačanih stroškov obratovanja, upravljanja in vzdrževanja sprožila proti najemnikom poslovnega prostora.
ZIS člen 88, 91, 91/3.. ZDR-1 člen 44, 126, 127.. ZDoh-2 člen 19.. ZPSV člen 3.
plačilo razlike plače - igralništvo - igre na srečo - delovna uspešnost - prejemek iz delovnega razmerja - davki in prispevki - napitnina
Klub temu, da tožnik ni bil zaposlen na delovnem mestu, na katerem bi neposredno sodeloval pri igrah na srečo, zanj vseeno velja 91. člen ZIS. Napitnine so posledica dobitkov pri igrah na srečo in opravljenih gostinskih storitev. Narava dejavnosti, s katero se ukvarja tožena stranka kot koncesionar za organiziranje in prirejanje iger na srečo, izenačuje prejemke gostinskih delavcev in igralniških delavcev iz naslova napitnine. Zato je napitnina valetu del plače iz naslova delovne uspešnosti po 126. členu ZDR-1, za katero je delodajalec dolžan plačati davke in prispevke. Ker je torej tožena stranka zavezanka za plačilo teh dajatev, tožnik do plačila vtoževanih zneskov ni upravičen.
zamuda roka za ugovor - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - trditveno in dokazno breme stranke
Trditveno in dokazno breme glede opravičljivega razloga za zamudo je bilo na dolžniku, ki bremena ni zmogel. Sodišče ni tisto, ki bi moralo samo raziskovati dejansko stanje brez aktivnosti dolžnika in ga pozivati, da predloži dodatne dokaze. V skladu z razpravnim načelom je dolžnik tisti, ki mora utemeljiti svoj predlog z dokazi, za katere meni, da potrjujejo njegove trditve (212. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
ZUJF člen 164, 164/3, 178, 181.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 40.. Aneks h Kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (2012) člen 13.
Avtonomija strank pri sklepanju kolektivnih pogodb pri delodajalcih negospodarskega sektorja ni neomejena. Omejena je tako z zakoni kot s kolektivnimi pogodbami na višji ravni. Ne gre za nedopustno omejitev kolektivnega dogovarjanja. Posamezni delodajalec iz javnega sektorja s svojo kolektivno pogodbo ne more solidarnostne pomoči urediti drugače kot določajo kogentni predpisi.
ZPP člen 17, 17/3, 30, 30/1, 32, 32/1. ZIZ člen 62, 62/2.
postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - delna razveljavitev sklepa o izvršbi - nadaljevanje postopka v pravdi - krajevna pristojnost - stvarna pristojnost - stvarna pristojnost okrajnega sodišča - vrednost spornega predmeta - ustalitev pristojnosti
Za presojo stvarne pristojnosti pravdnega sodišča je odločilen čas izdaje sklepa o delni razveljavitvi sklepa o izvršbi in o nadaljevanju postopka v pravdi. Resda se predlog za izvršbo obravnava kot tožba, a le v obsegu, v katerem se na podlagi sklepa izvršilnega sodišča zadeva obravnava v pravdi. Določba tretjega odstavka 17. člena ZPP o ustalitvi stvarne pristojnosti pa ne pride v poštev, ker ima določba drugega odstavka 62. člena ZIZ značaj specialnega pravila.
napotitev na pravdo - napotitev dedičev na pravdo - vpis v zemljiški knjigi - verjetnost pravice - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju
Po ustaljeni sodni praksi je v primeru, ko je nepremičnina vpisana v zemljiški knjigi, manj verjetna pravica tistega, ki zatrjuje drugačno lastninsko stanje, kot ga izkazuje zemljiška knjiga.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-8, 243. ZDavP-2 člen 49, 49/1, 49/4, 76, 145, 145/1, 145/2, 145/2-2, 145/2-9.
seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o zavarovanju - ugovorni razlog
Pritožnik ima sicer prav, da seznam izvršilnih naslovov predstavlja evidenco terjatev, vendar gre za evidenco ne samo zatrjevanih terjatev do dolžnika, gre za evidenco posameznih izvršilnih naslovov. Niti iz določb ZDavP-2 niti iz določb ZIZ ne izhaja, da bi sodišče v postopku izvršbe (zavarovanja) smelo preverjati pravilnost posameznega izvršilnega naslova. Iz tega nadalje izhaja, da lahko dolžnica v postopku zavarovanja ugovarja dovoljenemu zavarovanju iz več razlogov (ki so primeroma navedeni ZIZ). Tako lahko na primer ugovarja opozicijski ugovorni razlog, da obveznosti ni, ker jo je izpolnila pa nastanku izvršilnega naslova ali prej, vendar v času, ko tega ni mogla več pravočasno uveljavljati v tistem postopku. Ker je seznam izvršilnih naslovov dejansko le evidenca le teh, lahko ugovarja tudi, da posamezen izvršilni naslov, ki je vsebovan v seznamu izvršilnih naslovov, ne obstoji (v tem primeru je trditveno in dokazno breme o nasprotnem na upniku, ki zatrjuje obstoj izvršilnega naslova), ali pa, da tam navedeno ni listina, ki bi bila izvršilni naslov. Seznam izvršilnih naslovov dejansko le poenostavi procesno uveljavljanje posameznih izvršilnih naslovov (v fazi dovolitve izvršbe), kar je nazorno pokazal ta primer, ko ima seznam 1089 zaporednih številk.