Prav tako je za vprašanje, kaj pomeni ''takoj'' iz prvega odstavka 158. člena ZPP, nerelevantno sklicevanje pritožbe na paricijski rok 8 dni iz 29. člena ZDSS-1 ter na rok 15 dni za soglasje k umiku tožbe iz drugega odstavka 188. člena ZPP.
ZDR-1 člen 128, 130, 148, 154.. ZDCOPMD člen 3.. OZ člen 352.. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo (2013) člen 61, 73.
nadurno delo - službeno vozilo - neenakomerno razporejen delovni čas
Tožena stranka je bila s tem, ko je tožnik mimo njene volje uporabljal službeni tovornjak prikrajšana, in sicer najmanj v višini amortizacije vozila, gum in goriva.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo določbo 148. člena ZDR-1, da pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa ta ne sme presegati več kot 56 ur na teden, in da se upošteva delovni čas kot povprečna delovna obveznost v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev. Kljub temu, da je delovni čas neenakomerno razporejen, mora v referenčnem obdobju dosegati polni delovni čas, določen v pogodbi o zaposlitvi, zato so vse ure, ki presegajo tako ugotovljeni polni delovni čas, nadure, ki jih je tožena stranka dolžna tožniku plačati.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda naroka iz opravičenega razloga - utemeljen razlog - kriterij krivde - standard nezakrivljenosti - malomarnost stranke - skrbnost stranke
Tožnica ni izkazala vzroka, ki bi upravičeval vrnitev v prejšnje stanje. Pravilno je prvostopenjsko sodišče poudarilo, da je vzrok zamude opravičljiv, če ga stranka ne zakrivi s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo. Vrnitev v prejšnje stanje je torej mogoča, če je zamudo povzročil dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Upravičenost ali neupravičenost zamude se presoja po merilih krivde. Le nezakrivljeno ravnanje stranke, ki pomeni razumno oviro za opravo procesnega dejanja, je lahko utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
Zamuda (neudeležitev) naroka je posledica tožničinega malomarnega ravnanja, ko je na obvestilu o preklicu naroka spregledala jasen zapis, da se preklicani narok preloži na drug datum, kar ni utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00014789
ZIZ člen 44, 44/3. ZPP člen 29. ZMZPP člen 58, 58/2, 63.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - stalno in začasno prebivališče stranke - prebivališče dolžnika - oseba s prebivališčem v tujini - zavrženje predloga za izvršbo
Glede na to, da gre pri izvršbi na podlagi verodostojne listine za kombiniran postopek, pri katerem sta njegova vsebinska dela neločljivo povezana, ni mogoče odločanje o predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine pred sodiščem Republike Slovenije, če ni podana pristojnost slovenskega sodišča tako za odločanje o dovolitvi izvršbe kot tudi za odločanje o plačilnem nalogu. V zvezi z delom predloga za izvršbo, ki se nanaša na izdajo plačilnega naloga, je treba upoštevati, da dolžnik v Republiki Sloveniji nima prijavljenega ne stalnega in ne začasnega prebivališča, temveč ima prijavljeno bivališče v Republiki Makedoniji, prav tako pa ima tudi upnik bivališče v Republiki Italiji. Drugi odstavek 58. člena ZMZPP, na katerega se sklicuje upnik v pritožbi, sicer določa pristojnost sodišča Republike Slovenije, če je na njenem območju kakšno toženčevo premoženje, vendar pa mora imeti tožnik stalno prebivališče oziroma sedež v Republiki Sloveniji in izkazati za verjetno, da bo iz tega premoženja mogoče izvršiti sodbo. Ker ima upnik prebivališče v Republiki Italiji, te določbe ni mogoče uporabiti. Glede na vse pojasnjeno pristojnost slovenskega sodišča ni podana, saj ne obstoji nobena navezna okoliščina iz 29. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki bi takšno pristojnost utemeljevala.
Tožnik je na dan prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki, to je 31. 1. 2014, izpolnjeval pogoje za poklicno upokojitev skladno s določbami ZObr in ZPIZ-2, zato mu je z izpodbijano odločbo tožene stranke z dne 23. 12. 2013 s tem dnem utemeljeno prenehalo delovno razmerje.
začasna odredba v družinskih sporih - regulacijska začasna odredba - predodelitev otroka - nujnost začasne odločitve o vzgoji in varstvu - izjemen primer - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - varstvo koristi otroka - izkazana ogroženost otroka
Kontinurian in stabilen sistem varstva in vzgoje, ki je za dekličin razvoj bistven, je osnovni razlog za odločitev sodišča prve stopnje, da se desetletna deklica z začasno odredbo ne predodeli materi. Le kot dodaten razlog je sodišče prve stopnje v svoji obrazložitvi opozorilo tudi na preteklo družinsko dinamiko v času, ko je A. še živela s svojo materjo in je občutila veliko pomanjkanje varnosti, ljubezni, sprejetosti ter lastne vrednosti.
Izdaja regulacijske začasne odredbe je omejena na izjemne situacije, ko je zaradi varstva otroka potrebno nujno ukrepanje in da se prepreči nesorazmerno težko popravljiva škoda.
Predodelitev otroka na podlagi začasne odredbe lahko legitimira le akutno ogrožena otrokova korist. Ta pa v konkretnem primeru ni izkazana in ni mogoče enostavno zaključiti, da neupoštevanje dekličine želje, da bi sedaj raje živela pri materi, pri deklici povzroča takšno škodo.
Tožnik v pritožbi izpostavlja nastanek težko nadomestljive škode, vendar pa okoliščine, na katere se v zvezi s tem sklicuje (da je plača njegov edini vir dohodka, da nima drugega premoženja, da je ostala samo plača partnerke, s katero živi v najeti nepremičnini, da pa ne gre le za materialni vidik, saj je publicist in pisatelj ter javno znana oseba, zato bi nastala velika škoda tudi njegovemu ugledu in dobremu imenu) ne dajejo podlage za izdajo regulacijske odredbe.
Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na sodno prakso Vrhovnega sodišča RS, ki kot kriterij določitve višine uporabnine uporablja povprečno tržno najemnino za uporabljeno stvar in nato tožeči stranki prisodilo uporabnino na podlagi izračuna izvedenca z upoštevanjem kapitalizirane najemnine v prostem prometu.
Izjava o umiku pritožbe, vsebovana v sodni poravnavi, je izjava, dana pred sodiščem, ki ima neposredne učinke v postopku. Ker sodišče druge stopnje o pritožbi še ni odločilo, je odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (drugi odstavek 334. člena ZPP).
župan - nadomestilo plače - prenehanje funkcije - lokalna samouprava - delo v občinskih organih - nadzor
Vrhovno sodišče RS je že zavzelo stališče, da se odločanje o pravici do nadomestila plače po prenehanju funkcije župana nanaša na razmerje med občino in njenim nekdanjim županom ter iz tega izvirajočega zahtevka za nadomestilo plače po prenehanju mandata. Gre torej za odločanje o pravici delovnopravne narave, ki bivšemu županu pripada na podlagi določil ZFDO. Na podlagi prvega odstavka 15. člena ZFDO o pravici župana, ki mu je prenehala funkcija, odloča delovno telo predstavniškega organa.
Župan kot varuh zakonitosti lahko v tem delovnem sporu lokalni skupnosti prepreči izvršitev odločitve občinskega sveta in njegovih delovnih teles ter kot zakoniti zastopnik občine, ki je v sporu pasivno legitimirana, dokazuje zakonitost svojega ravnanja oziroma nezakonitost priznane pravice tožniku.
Tožnik je upravičen do nadomestila plače, saj so bili podani vsi razlogi iz prvega odstavka 14. člena ZFDO za priznanje te pravice.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-8, 243. ZDavP-2 člen 49, 49/1, 49/4, 76, 145, 145/1, 145/2, 145/2-2, 145/2-9.
seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o zavarovanju - ugovorni razlog
Pritožnik ima sicer prav, da seznam izvršilnih naslovov predstavlja evidenco terjatev, vendar gre za evidenco ne samo zatrjevanih terjatev do dolžnika, gre za evidenco posameznih izvršilnih naslovov. Niti iz določb ZDavP-2 niti iz določb ZIZ ne izhaja, da bi sodišče v postopku izvršbe (zavarovanja) smelo preverjati pravilnost posameznega izvršilnega naslova. Iz tega nadalje izhaja, da lahko dolžnica v postopku zavarovanja ugovarja dovoljenemu zavarovanju iz več razlogov (ki so primeroma navedeni ZIZ). Tako lahko na primer ugovarja opozicijski ugovorni razlog, da obveznosti ni, ker jo je izpolnila pa nastanku izvršilnega naslova ali prej, vendar v času, ko tega ni mogla več pravočasno uveljavljati v tistem postopku. Ker je seznam izvršilnih naslovov dejansko le evidenca le teh, lahko ugovarja tudi, da posamezen izvršilni naslov, ki je vsebovan v seznamu izvršilnih naslovov, ne obstoji (v tem primeru je trditveno in dokazno breme o nasprotnem na upniku, ki zatrjuje obstoj izvršilnega naslova), ali pa, da tam navedeno ni listina, ki bi bila izvršilni naslov. Seznam izvršilnih naslovov dejansko le poenostavi procesno uveljavljanje posameznih izvršilnih naslovov (v fazi dovolitve izvršbe), kar je nazorno pokazal ta primer, ko ima seznam 1089 zaporednih številk.
Pogodbeno določilo postane sporno, če stranka z ustreznimi navedbami zaseje dvom v njegovo jasnost. Ker je bil s sodno poravnavo določen čas plačila in s tem nastop plačilne zamude, tožena stranka ni uspela zasejati dvoma glede obrestovanja terjatve. Namen določitve roka plačila je ravno opredelitev zamude, katere posledica so zamudne obresti.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - kletni prostor pod ploščadjo - podzemna stavba - zakonita stavbna pravica - javna pohodna površina - več uporabnikov iste nepremičnine - izvedensko mnenje
Ker se za podzemne stavbe šteje, da imajo njihovi vsakokratni etažni lastniki na nepremičnini zakonito stavbno pravico na podlagi tretjega odstavka 23. člena ZVEtL-1, je sodišče prve stopnje na obravnavani nepremičnini utemeljeno ustanovilo zakonito stavbno pravico, kot izhaja iz II. točke izpodbijanega sklepa. S tem je etažnim lastnikom v celoti omogočilo izvajanje lastninskih upravičenj na podzemnih delih stavbe, ki so bistveni za njeno uporabo.
ZD člen 28, 28/1, 28/4, 174, 174/1. SZ člen 117, 117/1.
ugotovitev vrednosti zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - darilna pogodba - darilo - vračunanje daril - odplačen pravni posel - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
V zvezi z ugotavljanjem obračunske vrednosti zapuščine je med dedinjami sporno, ali je darilna pogodba z dne 27. 2. 2008, sklenjena med zapustnikom in njegovo ženo C. C. ter dedinjo A. A., v celoti neodplačna, ali pa je bila (delno) odplačen pravni posel. Pritožba pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje pri presoji, katera pravica strank je bolj verjetna, ni upoštevalo same vsebine darilne pogodbe ter navedb, da bi bila lahko kupka nepremičnine, ki je bila predmet darilne pogodbe, v skladu z določbami SZ tudi oporočna dedinja, saj je bila ožji družinski član zapustnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00016945
OZ člen 58, 925.
zavarovalna pogodba - zavarovalna polica - pisna oblika pogodbe - kršitev obličnosti pogodbe - konvalidacija ustno sklenjene in realizirane pogodbe - konvalidacija pravnega posla - premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje - teorija realizacije - realizirana pogodba - nerazumljiva vloga - spor majhne vrednosti
Sodišče je ugotovilo, da je med pravdnima strankama obstajalo zavarovalno razmerje, da sta sklenili polici dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki sta bili veljavno sklenjeni, kljub temu, da jih toženec ni podpisal. Ugotovilo je namreč konvalidacijo pogodb na podlagi realizacije.
vzpostavitev etažne lastnine - lastništvo posameznega dela stavbe - družbena lastnina - pravica uporabe - lastninjenje družbene lastnine - ohranitev že vpisanih pravic - prehod lastninske pravice - zahteva za vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja
ZVEtL-1 pridobiteljem posameznih delov stavbe olajšuje ugotovitev in vknjižbo lastninske pravice, saj določa milejše pogoje, kot jih predpisuje Zakon o zemljiški knjigi. Če so v ZVEtL-1 zahtevani pogoji izkazani, sodišče v odločbi o vzpostavitvi etažne lastnine za lastnika posameznega dela določi pridobitelja; če zahtevanih predpostavk ne izkaže nihče, pa ugotovi lastninsko pravico zemljiškoknjižnega lastnika.
ZVEtL-1 ne omogoča rešitve, po kateri bi sodišče ugotovilo, da lastnik posameznega dela ni znan, ter izbrisalo obstoječo vknjižbo lastninske pravice oziroma jo razglasilo za neučinkovito.
ZVEtL-1 zemljiškoknjižnemu lastniku omogoča, da zahteva vzpostavitev etažne lastnine v korist pridobitelja. Dejstvo, da je lastninska pravica prešla na drugo osebo, mora zemljiškoknjižni lastnik izkazati na enak način, kot bi moral obstoj svoje lastninske pravice izkazati dejanski etažni lastnik.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00017628
OZ člen 174, 179, 299. ZOZP člen 20a. ZPP člen 155, 216. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 9.
višina denarne odškodnine - tuja pomoč - sporna višina urne postavke - prosti preudarek - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - skaženost - nepremoženjska škoda zaradi strahu - odvetniška storitev - kilometrina - davek na dodano vrednost (DDV) - potni stroški odvetnika - davek od storitev - dolžniška zamuda - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - potrebnost stroškov
Presoja, ali vidne posledice poškodb predstavljajo skaženost v smislu 179. člena OZ, je v domeni sodišča.
Sodna praksa se je ob upoštevanju urne postavke za nekvalificirano malo delo ustalila pri 5 EUR na uro.
Pritožbeno stališče, po katerem zavarovalnica v skladu z 20.a členom ZOZP pride v zamudo šele po treh mesecih od prejema odškodninskega zahtevka, ni utemeljeno. Namen navedene določbe ni bil v tem, da se zavarovalnici zagotovi razumen rok za rešitev škodnih zahtevkov, temveč da oškodovancu zagotovi pravico do njihove hitre obravnave. Določba zato ne posega v splošno pravilo o zamudi glede odškodninske terjatve. O tem se je obrazloženo izreklo tudi Vrhovno sodišče v sodbi II Ips 93/2015 z dne 6. 10. 2016.
Tožnik je v stroškovniku zahteval za vsako obrazloženo vlogo 150 točk na podlagi 2. točke tar. št. 15 OT. Sodišče na pravno kvalifikacijo iz stroškovnika ni vezano. Tako mu je za vlogo, s katero je umaknil tožbo, priznalo 50 točk, in sicer na podlagi 4. točke tar. št. 19 OT, kar znaša 50 točk. Ista podlaga OT pa je relevantna tudi glede vloge z dne 17. 1. 2017. Pritožba pravilno navaja, da te vloge ni šteti za obrazloženo vlogo, ki bi bila potrebna za odločitev o glavni stvari, pač pa jo je z vidika potrebnosti oceniti kot vlogo po 4. točki tar. št. 19 OT.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročanje tožbe v odgovor - osebna vročitev - dvom v pravilnost vročitve - izvedenec grafološke stroke
Pritožnica vztraja, da na vročilnici ni njenega podpisa in da ji tožba v odgovor ni bila vročena, ker bi sicer nanjo odgovorila. V pritožbi predlaga postavitev izvedenca grafološke stroke, česar brez svoje krivde prej kot v pritožbenem postopku ni mogla predlagati. Ker obstoja dvom, da je bila osebna vročitev tožbe prvi toženi stranki opravljena skladno z določili ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.
KZ-1 člen 158, 158/3, 160, 160/4, 161, 161/1, 161/4, 161/5. ZKP člen 358, 358-1.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - opravljanje - obramba pravice - varstvo upravičenih koristi - izključitev kaznivosti - poseg v čast in dobro ime - dokaz resničnosti - utemeljen razlog verjeti v resničnost tistega, kar se trdi ali raznaša - razlaga kazenskega zakona - logična razlaga - sistemska razlaga
Kljub temu, da peti odstavek 161. člena KZ-1 izrecno ne ponavlja besedila "kar lahko škoduje dobremu imenu" iz prvega odstavka navedenega člena, tako logična kot sistemska razlaga ne dopuščata drugega sklepa, kot da se obdolženec ob podanih zakonskih pogojih lahko ekskulpira kaznivosti (če dokaže resničnost izjav ali najmanj utemeljen razlog verjeti v resničnost) tudi glede zatrjevanja ali raznašanja objektivno žaljivih dejstev, saj sicer ne bi šlo za izpolnjenost zakonskih znakov po prvem odstavku 161. člena KZ-1 in že izhodiščno ne za kaznivo dejanje.
Pri navedbah v odgovoru na pritožbo nasprotne stranke (zasebne tožilke) v upravnem postopku gre za obrambo pravic, za katere se stranka (obdolženec) v postopku zavzema, oziroma varstvo njenih upravičenih koristi v konkretnem primeru.