ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-2, 55/1-8, 243. ZDavP-2 člen 49, 49/1, 49/4, 76, 145, 145/1, 145/2, 145/2-2, 145/2-9.
seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - ugovor zoper sklep o zavarovanju - ugovorni razlog
Pritožnik ima sicer prav, da seznam izvršilnih naslovov predstavlja evidenco terjatev, vendar gre za evidenco ne samo zatrjevanih terjatev do dolžnika, gre za evidenco posameznih izvršilnih naslovov. Niti iz določb ZDavP-2 niti iz določb ZIZ ne izhaja, da bi sodišče v postopku izvršbe (zavarovanja) smelo preverjati pravilnost posameznega izvršilnega naslova. Iz tega nadalje izhaja, da lahko dolžnica v postopku zavarovanja ugovarja dovoljenemu zavarovanju iz več razlogov (ki so primeroma navedeni ZIZ). Tako lahko na primer ugovarja opozicijski ugovorni razlog, da obveznosti ni, ker jo je izpolnila pa nastanku izvršilnega naslova ali prej, vendar v času, ko tega ni mogla več pravočasno uveljavljati v tistem postopku. Ker je seznam izvršilnih naslovov dejansko le evidenca le teh, lahko ugovarja tudi, da posamezen izvršilni naslov, ki je vsebovan v seznamu izvršilnih naslovov, ne obstoji (v tem primeru je trditveno in dokazno breme o nasprotnem na upniku, ki zatrjuje obstoj izvršilnega naslova), ali pa, da tam navedeno ni listina, ki bi bila izvršilni naslov. Seznam izvršilnih naslovov dejansko le poenostavi procesno uveljavljanje posameznih izvršilnih naslovov (v fazi dovolitve izvršbe), kar je nazorno pokazal ta primer, ko ima seznam 1089 zaporednih številk.
Pogodbeno določilo postane sporno, če stranka z ustreznimi navedbami zaseje dvom v njegovo jasnost. Ker je bil s sodno poravnavo določen čas plačila in s tem nastop plačilne zamude, tožena stranka ni uspela zasejati dvoma glede obrestovanja terjatve. Namen določitve roka plačila je ravno opredelitev zamude, katere posledica so zamudne obresti.
padec v trgovini - padec na mokrih in spolzkih tleh - krivdna odgovornost - opustitev dolžne profesionalne skrbnosti - skrbnost strokovnjaka - neskrbno čiščenje - vzdrževanje pohodne poti - objektivna odgovornost - nesrečno naključje
Ena od strank prve toženke je v njeni trgovini z živili pred škodnim dogodkom polila del svojega že nabranega blaga. Tožnici je na tako razliti tekočini spodrsnilo, zaradi česar je padla in se poškodovala.
Dejanske ugotovitve ne zadoščajo za zaključek o krivdnem protipravnem ravnanju prve toženke. Odločilno je, da je prva toženka v skladu z razumnimi pričakovanji redno skrbela za čiščenje tal tudi na spornem delu. Res je sicer, da s takim načinom ni bilo zagotovljeno, da bodo tla v vsakem trenutku popolnoma čista, vendar pa od prve toženke tega, tudi ob upoštevanju večje skrbnosti, ki velja za strokovnjaka, ni mogoče zahtevati. Povedano drugače: med vsakim politjem in čiščenjem je nujno neka časovna enota, v kateri se lahko zgodi nesrečen slučaj. Tako niti skrajna skrbnost ne bi v celoti odpravila možnost nesreč, kakršna je obravnavana. Ob odsotnosti krivca za škodo je šlo kvečjemu za nesrečno naključje, ki bremeni tistega, kateremu se je pripetilo.
DEDNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015125
ZD člen 2, 132, 145, 145/1, 192. ZDen člen 78. OZ člen 125, 125/2.
uporabnina za nepremičnino - zapuščina - predmet zapuščine - oddajanje premoženja v najem - najemnina - začasni skrbnik zapuščine - splošni učinki pogodbe med pogodbeniki in njihovimi pravnimi nasledniki - univerzalni pravni naslednik
Predmet dedovanja in s tem predmet zapuščine je samo tisto premoženje oziroma tiste premoženjske pravice, ki jih je pokojnik imel v trenutku smrti, ne pa premoženje, ki je nasta(ja)lo kasneje, četudi vir tega premoženja predstavlja stvar (nepremičnina oziroma njen solastniški del), ki sodi v zapuščino. Denarni zneski oziroma dohodki iz oddajanja tega premoženja v najem kasneje (po smrti zapustnika) niso del zapuščine in to tudi ne morejo postati.
zakonito dedovanje - oporočno dedovanje - zakoniti dedič - nujni dediči - zastopanje po pooblaščencu odvetniku - udeležba na naroku - dedni dogovor - sklep o dedovanju - vsebina sklepa o dedovanju
Pritožnik ni nujni dedič. Bil je prisoten na zapuščinski obravnavi, ko je edini oporočni dedič sklenil sodno poravnavo s sedmimi izmed enajst zakonitih (nujnih) dedičev. Dejstvo, da sodišče v sklepu o dedovanju ni imenovalo kot zakonitega dediča pritožnika, ki ni nujni dedič in ni oporočni dedič, ne pomeni kršitve določila 214. člena ZD.
V primeru oporočnega dedovanja noben izmed zakonitih dedičev, ki ni nujni dedič po 25. členu ZD, ne more uveljavljati nujnega deleža.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015382
OZ člen 6, 6/1, 336, 336/1, 346, 360, 574, 574/2. ZPP člen 72, 72/2.
posojilna pogodba - vrnitev posojila - zastaranje - zapadlost terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zadržanje zastaranja - nepremagljive ovire - izločitev sodnika - prepozen predlog
Tožnik bi lahko zahteval vrnitev posojila že takrat, ko je mogel in moral vedeti, da se toženec z njegovim posojilom ne bo lotil načrtovanega projekta. Pravica zahtevati razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin in dejstvo, da toženec te pravice ni izkoristil, nimata vpliva na zapadlost toženčeve terjatve in na začetek teka zastaralnega roka. Tudi ni pomembno, ali in kdaj je bil toženec sam pripravljen vrniti posojilo, medtem ko zatrjevanega dogovora o odlogu vračila posojila tožniku ni uspelo dokazati.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - napake volje - zmota - nedopustna grožnja
Kot je tožnica sama izpovedala, se je zavedala, da ji bo s podpisom sporazuma prenehalo delovno razmerje. To je ključno dejstvo spora. Navedeno sta potrdila tudi oba sodna izvedenca psihiatrične stroke. Ker je bila sposobna razumeti pomen svojega ravnanja in izraziti svojo voljo, neutemeljeno navaja, da podpisa sporazuma ni mogla zavrniti.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - vročanje tožbe v odgovor - osebna vročitev - dvom v pravilnost vročitve - izvedenec grafološke stroke
Pritožnica vztraja, da na vročilnici ni njenega podpisa in da ji tožba v odgovor ni bila vročena, ker bi sicer nanjo odgovorila. V pritožbi predlaga postavitev izvedenca grafološke stroke, česar brez svoje krivde prej kot v pritožbenem postopku ni mogla predlagati. Ker obstoja dvom, da je bila osebna vročitev tožbe prvi toženi stranki opravljena skladno z določili ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek.
Tožnik ni navedel, s kakšnimi ravnanji naj bi mu toženec povzročil zatrjevano škodo, da bi bilo mogoče presoditi, ali sploh gre za nedopustno ravnanje. V prvem odstavku 7. člena ZPP je določeno, da mora stranka navesti vsa dejstva, na katera opira svoje zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. To pomeni, da morajo biti podane najprej navedbe o odločilnih dejstvih. Od navedb je potrebno ločiti dokaze (listine, priče itd.), ki pa trditvene podlage ne morejo nadomestiti. Dokazi so namreč namenjeni ugotavljanju resničnosti navedb.
izpraznitev in izročitev nepremičnine, v kateri dolžnik živi - izročitev nepremičnine v posest - primeren rok - nemožnost izpolnitve - primopredaja
Po drugem odstavku 192. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu tudi določi, kdaj se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali stanovanja. Sklep je izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Gre za obveznost sodišča, saj ta del sklepa varuje bodoči pravni položaj lastnika nepremičnine do dolžnika, ki glede na izgubo statusa lastništva na njej nima stvarnopravnih upravičenj, kot jih določa prvi odstavek 37. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ).
ZIS člen 88, 91.. ZDR-1 člen 44, 126, 127.. ZDoh-2 člen 19.
plačilo razlike plače - igralništvo - igre na srečo - delovna uspešnost - prejemek iz delovnega razmerja - davki in prispevki - napitnina
Napačna je pritožbena navedba, da tožnik gostinskih napitnin ne prejema na podlagi zaposlitve, ampak zgolj na podlagi neposrednega stika med njim in gostom, ki z napitnino izrazi zadovoljstvo zaradi odnosa, ki ga ima tožnik do njega. Ravno zaposlitev pri toženi stranki je namreč ključna okoliščina, ki privede do prejema napitnin.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00016945
OZ člen 58, 925.
zavarovalna pogodba - zavarovalna polica - pisna oblika pogodbe - kršitev obličnosti pogodbe - konvalidacija ustno sklenjene in realizirane pogodbe - konvalidacija pravnega posla - premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje - teorija realizacije - realizirana pogodba - nerazumljiva vloga - spor majhne vrednosti
Sodišče je ugotovilo, da je med pravdnima strankama obstajalo zavarovalno razmerje, da sta sklenili polici dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki sta bili veljavno sklenjeni, kljub temu, da jih toženec ni podpisal. Ugotovilo je namreč konvalidacijo pogodb na podlagi realizacije.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015409
ZUstS člen 23. ZKP-UPB4 člen 358, 358-1, 358-3, 371, 371/1, 371/1-11, 392, 392/1. KZ-1B člen 186, 186/1. ZPPPD člen 2, 3, 4, 7, 7/2, 7/3, 10.
obstoj kaznivega dejanja - oprostilna kazenska sodba - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - presoja ustavnosti zakonske ureditve - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zakonski znaki kaznivega dejanja - kazenska odgovornost
Iz povzetka obrazložitve napadene sodbe po presoji pritožbenega sodišča ni povsem jasno razbrati, ali je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo obtožbe, ker ugotavlja obstoj okoliščin, ki izključujejo protipravnost njunega ravnanja, kar bi utemeljevalo izrek oprostilne sodbe po 1. točki in ne po 3. točki 358. člena ZKP, ker dejanje, za katero sta obtožena, po zakonu ni kaznivo dejanje, ali pa zato, ker ni dokazano, da sta storila dejanje, katerega sta obtožena, kar utemeljuje oprostilni izrek po 3. točki 358. člena ZKP. Razlogi napadene sodbe nihajo med prvo in drugo navedenimi razlogi za izrek oprostilne sodbe, kar je sklepati tudi na podlagi obrazložitve napadene sodbe v delu, v katerem sodišče prve stopnje zastavlja vprašanje, ali bolniki, ki jim konkretni produkti iz konoplje, glede na njihove izpovedbe, pomagajo pri lajšanju zdravstvenih težav, nimajo pravice do primernega dostopa do teh produktov, kar nakazuje, da po stališču sodišča prve stopnje v takih primerih ne gre za kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1B.
ZIZ člen 9, 9/2, 272. ZPP člen 5, 411, 411/1, 411/3. ZZZDR člen 129.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - dodelitev otrok v varstvo, vzgojo in preživljanje - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - ogroženost otroka - porazdelitev preživninskega bremena - družinski standard - nujno preživljanje - načelo kontradiktornosti - ugovor zoper sklep o začasni odredbi
Začasna odredba v sporih iz razmerij med starši in otroki je oblika začasne pravne zaščite otrok oziroma zavarovanja njihovih koristi med pravdnim postopkom, katere namen je v olajšanju položaja otroka, ko je ta tako ogrožen, da ni mogoče čakati na zaključek pravde in pravnomočnosti sodbe.
Izjemnost instituta regulacijske začasne odredbe, ki mora ostati omejena le na nujne primere, se mora izražati tudi pri začasnih odredbah glede preživljanja. Kriterij za določitev preživnine ne bi smel biti porazdelitev preživninskega bremena glede na ugotovljene potrebe otrok in zmožnosti vsakega od staršev (129. člen ZZZDR), pač pa kršitev preživninske obveznosti starša, zaradi česar je preživljanje otroka ogroženo.
Vsebinski kriterij za določitev višine preživnine pri regulacijskih začasnih odredbah ni (tako kot v sodbi) ustrezen življenjski standard, pač pa nujno preživljanje.
ZIZ člen 40, 40/1, 40/1-1, 252, 252/1. SPZ člen 142, 142/2. ZGD-1 člen 679, 679/1.
opredelitev stranke v postopku - poprava napačne označbe osebe - podružnica tuje pravne osebe - posebna pravila o dokazu prehoda obveznosti - zemljiška knjiga - dolžnik v stečaju - prenehanje glavnega dolžnika - hipotekarno zavarovanje
Podružnica vedno nastopa v imenu in za račun tujega podjetja in ne v lastnem imenu, kar je pravilno upoštevati tudi pri identifikaciji strank postopka. Ni šlo za dva različna upnika in s tem za subjektivno spremembo, kot želi predstaviti dolžnik, ampak le za popravo označbe istega subjekta. Podružnica uporablja firmo matičnega podjetja hkrati s firmo podružnice.
Prehoda obveznosti na novega hipotekarnega dolžnika, do katerega pride po samem zakonu, ni treba posebej izkazati z listino. Za izvršilno sodišče zadošča, da prehod izhaja iz podatkov zemljiške knjige.
ZIS člen 88, 91, 91/3.. ZDR-1 člen 44, 126, 127.. ZDoh-2 člen 19.. ZPSV člen 3.
plačilo razlike plače - igralništvo - igre na srečo - delovna uspešnost - prejemek iz delovnega razmerja - davki in prispevki - napitnina
Klub temu, da tožnik ni bil zaposlen na delovnem mestu, na katerem bi neposredno sodeloval pri igrah na srečo, zanj vseeno velja 91. člen ZIS. Napitnine so posledica dobitkov pri igrah na srečo in opravljenih gostinskih storitev. Narava dejavnosti, s katero se ukvarja tožena stranka kot koncesionar za organiziranje in prirejanje iger na srečo, izenačuje prejemke gostinskih delavcev in igralniških delavcev iz naslova napitnine. Zato je napitnina valetu del plače iz naslova delovne uspešnosti po 126. členu ZDR-1, za katero je delodajalec dolžan plačati davke in prispevke. Ker je torej tožena stranka zavezanka za plačilo teh dajatev, tožnik do plačila vtoževanih zneskov ni upravičen.
Tožnik v pritožbi izpostavlja nastanek težko nadomestljive škode, vendar pa okoliščine, na katere se v zvezi s tem sklicuje (da je plača njegov edini vir dohodka, da nima drugega premoženja, da je ostala samo plača partnerke, s katero živi v najeti nepremičnini, da pa ne gre le za materialni vidik, saj je publicist in pisatelj ter javno znana oseba, zato bi nastala velika škoda tudi njegovemu ugledu in dobremu imenu) ne dajejo podlage za izdajo regulacijske odredbe.
SPZ člen 26, 26/1, 31, 33, 33/1, 33/2. OZ člen 583, 583/3.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - posestno varstvo - pravica do posesti - prekarij - imetnik - posestnik - dejanska oblast nad stvarjo
Tožniki niso zgolj imetniki, ki naj bi izvrševali dejansko oblast nad spornimi nepremičninami za toženko (prvi odstavek 26. člena SPZ). Celo če bi bila njihova posest res pridobljena s silo ali na skrivaj, kot poskuša prikazati toženka, se na to dejstvo ne bi mogla več uspešno sklicevati, saj se očitno ni pravočasno poslužila dovoljene samopomoči (drugi odstavek 33. člena v zvezi z 31. členom SPZ).
Za prekarij kot posebno vrsto posodbenega razmerja iz tretjega odstavka 583. člena OZ gre takrat, ko nista določena ne čas trajanja uporabe in ne namen uporabe. Dejansko stanje v obravnavanem primeru je drugačno, kot pravilno ugotavlja izpodbijani sklep. Ker pravdni stranki nista v prekarističnem razmerju, tožnikom ni mogoče odrekati zahtevanega posestnega varstva.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - sodna razveza - denarno povračilo
Denarno povračilo namesto reintegracije ni namenjeno povračilu nepremoženjske škode, ki bi jo utrpel zaposleni zaradi kršitve njegovih osebnostnih pravic. Sodišče po izvedenem dokaznem postopku ni ugotovilo, da bi tožena stranka tožnika s podano odpovedjo šikanirala. Tožniku povračilo škode zaradi neizrabljenega letnega dopusta ne pripada v okviru denarnega povračila namesto reintegracije, saj bi moral odškodnino iz tega naslova uveljavljati s posebnim zahtevkom, prav tako bi moral postaviti posebni zahtevek za plačilo odškodnine za psihične bolečine zaradi nezakonite odpovedi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00015175
OZ člen 579, 583, 583/3. SPZ člen 92, 99. URS člen 67. ZLS člen 7.
izpraznitev in izročitev nepremičnin - reivindikacijska tožba - negatorna (opustitvena) tožba - posodbena pogodba - prekarij - preklic prekarija - konkludentna izjava volje - vrnitev stvari - tožbeni zahtevek - izvršljivost sodne odločbe - opredelitev nepremičnine - identifikacijski znak nepremičnine - samoupravna lokalna skupnost - socialna funkcija lastnine
Tožencu ni mogoče naložiti, da poskrbi za odstranitev oseb, ki niti njemu niso (vse) poznane in z njem niso (trajno) povezane v smislu, da bi jim lahko odrejal, kje se lahko zadržujejo in prebivajo.
Ni treba, da bi bila preklicnost uporabe izrecno dogovorjena, temveč zadošča, da izhaja iz okoliščin primera.
Zagotavljanje gospodarske, socialne in ekološke funkcije lastnine lokalne skupnosti ni v pristojnosti posameznikov in njihovih združenj.